Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi.

Začenjam 50. sejo Odbora za zadeve Evropske unije. Prav lepo pozdravljeni vsi na prvi popočitniški petkovi seansi. Na tej točki vas obveščam, da so se opravičili naslednji poslanci in poslanka, in sicer podpredsednik gospod Jožef Horvat, gospa Jana Jenko, gospod Matjaž Nemec, mag. Marko Pogačnik, mag. Anže Logar in gospod Andrej Čuš. Obveščam vas tudi, da bo na tej seji gospoda Luko Mesca nadomeščal gospod dr. Franc Trček. Obveščam vas, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije - Med nami lepo pozdravljam gospoda Igorja Šoltesa. - predstavniki Vlade, Državnega sveta in informacijske pisarne Evropskega parlamenta v Sloveniji, k 2. točki pa tudi predstavniki treh združenj lokalnih skupnosti. Še enkrat prav lepo pozdravljena tudi državna sekretarka iz Ministrstva za kmetijstvo.

Prehajam na določitev dnevnega reda. S sklicem seje ste prejeli dnevni red. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo je določen takšen dnevni red, kot ste ga prejeli.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – IZREDNO ZASEDANJE SVETA EU ZA KMETIJSTVO IN RIBIŠTVO, ki bo potekalo v Bruslju 7. 9. 2015. Gradivo k tej točki smo prejeli od Vlade 3. 9. na podlagi 8. člena zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado o zadevah EU. Prosim mag. Tanjo Strniša, državno sekretarko na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da nam predstavi izhodišča.

Hvala lepa za besedo. Spoštovani gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci, gostje. Dovolite mi, da na kratko predstavim namen in vsebino izrednega zasedanja sveta ministrov za kmetijstvo in ribištvo, ki bo potekalo v ponedeljek in tudi stališče Slovenije. Razlog za sklic izrednega sveta so zelo poslabšane in zaostrene razmere na trgu s kmetijskimi pridelki v Evropi, zlasti mlekom, prašičjim mesom, sadjem in zelenjavo. Ta tema je bila že obravnavana na svetu kmetijskih ministrov v juliju. Takrat je komisija podala neko poročilo o stanju na trgu, vendar je bila na stališču, da so kakršnikoli dodatni ukrepi na trgu mleka nepotrebni, da morajo obstoječi interventni ukrepi delovati, da dodatni ukrepi bi samo pomenili odlok prepotrebnih sprememb v smeri večje konkurenčnosti sektorja in pridelave mleka, prireje mleka glede na povpraševanje. Seveda številne države, vključno s Slovenijo, Slovenija je bila tudi takrat med podpisnicami skupine višjegrajskih držav plus tri, ki je dala posebno izjavo o tem, da je potrebno določene dodatne ukrepe sprejeti. Države tega stališča komisije niso sprejele. Večina držav zaradi tega, ker tako stališče v bistvu pomeni, da lahko predvsem mlečna reja na obrobju Evrope, kjer ni konkurenčnih velikih rej, tako kot v zahodni Evropi in predvsem v hribovskem in gorskem svetu praktično pri teh razmerah na trgu propade. Od takrat dalje do danes so bile številne aktivnosti in tudi v tem času beležimo številne izjave. Tudi Slovenija se je priključila ponovnemu pismu višegrajske skupine. Podprli smo tudi francoske predloge in včeraj pripravili tudi svoj dokument, ga bomo kot slovenska delagacija predložili čisto uradno na zasedanju s predlogu nekaterih ukrepov. Mogoče še povem, kaj pa je komisija naredila. Komisija je v tem času podaljšala pomoč za sadje in zelenjavo, ki je že prej veljala do 30. junija in je podaljšala do 30. junija 2016. Slovenija je s tem dobila dodatnih 3 tisoč ton sadja, ki jih lahko umakne s trga na ta način, da proizvajalci to razdelijo, najprej prijavijo to, da bodo umaknili iz trga, potem to brezplačno razdelijo humanitarnim organizacijam, šolam, varstvenim ustanovam in podobno in za to dobijo plačano neko minimalno ali pa pač enko ceno za kilogram sadja plus transportne in pakirne stroške in to kvoto, ki jo je Slovenija dobila, smo že v veliki meri po prijavah, na prejšnjih prijavah zapolnili, lahko pa je to brezplačno razdeljevanje koristno praktično do konca junija. Podaljšala je tudi zasebno skladiščenje za mastno in posneto mleko v prahu oziroma je v teku do konca februarja 2016. Nič še ni narejenega na trgu prašičev. Splošno stanje na trgu je pa tako, da je proizvodnja recimo pri mleku v Evropski uniji narasla v zadnjem letu za 0,8 %, v svetovnem merilu še nekaj več. Zmanjšalo se je povpraševanje predvsem na azijskih trgih, tudi na kitajskem, kjer je prej pomembno raslo in ker se je podaljšal ruski embargo, se je stanje padanje cen nadaljevalo. V Sloveniji je odkupna cena mleka padla v zadnjem letu za 24 %.

Če na kratko povem kaj Slovenija podpira. Slovenija podpira vse ukrepe, ki bi pripomogle k temu, da bi se stanje izboljšalo. zlasti se zavzemamo za to, da bi se intervencijska cena, to je tista cena pri kateri se sprožijo določeni ukrepi, dvignila. In potem, mi bi podprli tudi izvozne spodbude, ki bi najhitrejši in najcenejši ukrep najprej rešili situaciji, vendar je tukaj potrebno povedati, da ne glede na to, da je ta ukrep / nerazumljivo/ po skupni tržni ureditvi, je Evropa komisija zelo nenaklonjena temu ukrepu, ker gre za nekakšen, ker je s stališča VTO problematičen oziroma bolj zaradi odnosov z VTO. Mi podpiramo tudi podaljšanje skladiščenja, ključno pa se nam zdi, da bi bili določeni ukrepi, specifični ukrepi predvsem za mleko v hribovskem in gorskem območju. Menimo, da EU ima vire za dodatne ukrepe. Namreč zaradi presežnih kvot in dajatev, ki so jih morali kmetje, ki so presežne kvote, presegli dokler niso bile ukinjene, se je nabralo v letu 2015 preko 800 milijonov evrov in mi menimo, da bi ta denar morali vzeti za pomoč temu sektorju, ki je v krizi. Torej kaj bi konkretno predlagali kot Slovenija, kaj bomo predlagali drugo kar druga država ali pa bolj poudarjeno. Predlagali bomo, da se shema mleka v šolah okrepi. To smo večkrat tukaj imeli. Zakaj je naše šole ne izvajajo, če bi bila ta premija večja, po enem obroku. Če bi bila administrativno lažja, da bi bila res dostopna za izvajanje vsem šolam, če se ta hrana deli izven rednih obrokov, ne pri malici, pomeni da se ne zažira v siceršnjo porabo mleka, ampak je to dodaten ukrep. Recimo mleko ali pa jogurt, česarkoli. Se pravi, ta ukrep bi predlagali dodatno, kar bi pomenilo povečanje porabe mleka na evropskem trgu. In še drug ukrep, ki je še bolj pomemben. Mogoče se spomnite, da je do leta 2013 bil v veljavi ukrep pomoči v hrani kot del skupne kmetijske politike. To je to, ko se določeni kmetijski osnovni proizvodi ali pa živila brezplačno razdeljujejo ljudem v stiski. V Sloveniji poteka to preko Rdečega Križa in preko Karitasa. In na ta ukrep mi predlagamo, da se okrepi, skratka da se poveča ovojnica za ta ukrep, ker je vedno več teh ljudi pod pragom revščine. In da bi se financiral iz istega naslova kot sem prej povedala, čeprav se sedaj ta ukrep izvaja v okviru evropske socialne politike, če dobijo oni iz tega naslova več sredstev, bo šlo več teh mlečnih izdelkov v te namene. In še dodatno mi bomo predlagali, da bi se ta ukrep razširil tudi na območja migracijskih kriz kriz, bodisi v Evropi bodisi izven Evrope. Evropa bo zagotavljala za ta območja gotovo pomoč v vseh oblikah in mi vidimo možnost, da bi se tu dosegla neka sinergija dveh ukrepov. Na eni strani bi te viške, ki so na trgu mleka, umaknili s trga in s tem okrepili tudi ceno mleka ali pa preprečili nadaljnje padanje cen mleka. Na drugi strani bi pa v resnici pomagali ljudem, ki so v najhujši stiski.

Mogoče še povem, koliko je sicer cena v Sloveniji, odkupna cena. V Sloveniji smo zdaj zabeležili v zadnjem mesecu, da je povprečna odkupna cena padla že pod 28 centov na liter, v Evropi je povprečna cena okrog 30 centov na liter. Ta cena, interventna cena, ki je sicer določena za posneto mleko v prahu in maslo, če se preračuna na liter mleka, je povprečna intervencijska cena v Evropi 21,7 centa. Predlogi - zdaj ne vem, ali bo to komisija sprejela – gredo v smer, da bi se povečala za 15 % ta intervencijska cena, kar pomeni, da bi bilo več tega odkupa. Razmišlja se tudi o direktni pomoči kmetom, s tistih 810 oziroma 850, različne številke krožijo, koliko je tega zatečenega denarja oziroma koliko ga bo v letošnjem letu vse skupaj. In seveda to privatno skladiščenje se podaljša za prašičje meso, kjer pa moram povedati, da evropski pravni red sploh nima – to je eden izmed trgov, kjer je pravzaprav najmanj ukrepov, pač najbolj liberalnih ukrepov, se pa razmišlja o različnih stvareh, bodisi direktne dohodkovne pomoči, pa da se ponovno uvede zasebno skladiščenje, ki se je v bistvu prekinilo ali pa ki se je zaključilo konec maja, da se čim prej ponovno vzpostavi.

Če še za prašiče povem. Za prašiče je pri nas situacija taka, da so že od leta 2007 v krizi in da vsako leto pada število prašičev in se je v tem času razpolovila proizvodnja prašičjega mesa. Če se izrazim v samooskrbi, mi smo imeli takrat 70 % samooskrbo, zdaj je padla pod 40 %. Hvala lepa.

Najlepša hvala tudi vam.

Odpiram razpravo poslank in poslancev. Kdo želi besedo? Dr. Trček, izvolite.

Hvala za besedo.

Hvala za poročilo. Danes je res petek, ampak odkrito povedano, malo sem zgrožen, tu sva od opozicije samo Jani pa jaz, tudi del koalicije manjka. Že večkrat sem rekel, da nekako se ta odbor premalo resno jemlje, direktive žegnamo skoraj kot pirhe. Gre za neko zelo pomembno tematiko, na kateri pa, gospod predsedujoči, pogrešam koga z zunanjega ministrstva. Zakaj? Ker se pogovarjamo o temi, ki se je zakuhala na ravni visoke zunanje politike Evropske unije do Rusije, ki je bila ne dovolj premišljena in posledice so – kakšne? Rusija relativno uspešno išče nove trge, krepi svojo samozadostnost, Evropska unija in še zlasti tako imenovane periferne države seveda so pa v tem neuspešne. In, glejte, kam pripelje tovrstni visokopolitični cinizem, posledično bo pa nekaj bolj revnih kakšno jabolko dobilo. Skratka, to, da ni nobenega tu iz Mladike - sicer smo že vajeni, jaz sploh ne vem, ali imamo še zunanjega ministra ali ne, ker vidimo ga ne -, je dejansko začudujoče. Sočasno seveda Evropska unija podpira ukrajinski režim, ki je nedemokratičen. Verjetno so nekateri veseli, da je v Ukrajini prepovedana komunistična partija, dovoljuje pa nacistične, fašistične simbole in tako naprej. In zdaj neka krovna zadeva bi bila seveda, da se na Svetu EU za kmetijstvo zavzame neko jasno stališče, da te sankcije in tovrstne sankcije so v veliki meri bile zgrešene, škodijo evropskemu kmetijstvu in mora Evropska unija redefinirati svojo zunanjo politiko, kar je relativno težavno, se zavedam, in seveda tudi odnos do, bom kar rekel, profašističnega ukrajinskega režima ter vzpostaviti prekinjene gospodarske vezi z Rusko federacijo, četudi to Združenim državam tako zelo ne odgovarja. Ti neki ukrepi, ki so navedeni, so nekako zgolj blažilne narave in ne bodo dosegli svojega učinka. Vi ste zelo lepo povedali, na področju prašičereje se nam v slabem desetletju, v osmih letih, razpolovi samooskrba. Na drugih pomembnih sektorjih tudi; mi še krompirja ne znamo sami pridelati, tudi to se nam je skoraj razpolovilo. Prašiče v glavnem uvažamo z Madžarske, potem pa to prodajamo kot naš kraški pršut, ki je vedno bolj radirka, če ni v tisti mali domači reji. Ob neki drugi temi na nekem drugem odboru sem bom pa dotaknil neambicioznih tako imenovanih rejnih programov ogroženih slovenskih avtohtonih vrst, ker sem ta vikend malo bral, ker sem bil od ljudi že nekoliko utrujen.

Kar mene zanima, me zanima seveda ta proaktivnost Slovenije. Vi ste tu nekaj omenjali, s kom mi tu sodelujemo, s katerimi državami gremo v tako imenovane tangencialne koalicije. Govorili smo o visokogorskih kmetijah. Ali imamo tu neko, bom preko palca malo rekel, alpsko koalicijo nekih držav, ali bomo kaj dosegli s tem ali ne. Mislim, ta točka ni tako benigna, kot bi si mogoče nekdo mislil, a veste, ker mi bomo posledično ostali brez domače mlečne verige, če bo to še malo trajalo, ker enostavno ljudje več ne bodo tega "sfolgali". Pridelovalci, pogovarjal sem se tam malo od Kranja gor, v vaseh, kjer ljudje živijo od tega, ni več računice, po domače povedano. Tudi kvote bomo hitro zapolnili za neko sadje, zelenjavo, glede na delegirano uredbo, odredbo, pa ne bom zdaj tega bral, ker večini poslancem verjetno, pa ne bi rad bil žaljiv, nič ne pomeni. Zavedamo se, da so te sankcije škodljive. Celo premier Cerar, ki je v tem zelo zadržan, da ne rečem, skoraj mevžast, je na srečanju z ruskim visokim predstavnikom to nekako povedal. In kaj bomo proaktivno naredili, da se te sankcije dejansko ukinejo, ker, a veste, mi bomo kmalu pri samooskrbi na četrtini. Ne vem, ali se tega zavedate ali ne. Veste, navsezadnje si tudi to, kaj ješ. Deklarativno hočemo imeti zdravo hrano in tako naprej. Skratka, rad bi odgovore, kako bo Slovenija bolj proaktivno se angažirala glede tega, glede odprave teh sankcij. Veste, ker te neke male zgodbe, kvote, kvotice, mi dejansko v teh igrah nismo Tyson. Mi bomo dobili neke majhne kvote in bomo "crkovali" na obroke. In vi ste na resornem ministrstvu, kjer morate dobesedno to preprečiti, to je vaš opis del in nalog. Moj opis del in nalog je pa, da vam težim glede tega, seveda v imenu tistih kmetovalcev, ki so zdaj verjetno v hlevu oziroma štali, kot rečemo v Beli krajini, in nimajo časa tu sedet in viset.

Druga zadeva so gensko spremenjene rastline. O tej problematiki smo se pogovarjali. Slovensko stališče poznamo, ne bomo gojili. Ampak imamo težave takoj kot Slovenija z uvozom krme, krmil, vzreja živali za zakol, konča na policah trgovin in mi niti ne vemo dobro, ali so te živali krmljene s tem ali ne. Pustimo ob strani, ali se mi strinjamo zdaj s tem ali ne. Imeli smo neko afero z zavajajočim označevanjem porekla mesa. Kako bomo to reševali, me tudi zanima. Ali bomo delali neko proaktivno koalicijo držav, ki bodo to prepovedovale, uvoz krme, ali ne. Skratka, te odgovore bi rad. Rad bi tudi, da se malo resno začnemo zavedati tovrstnih tematik, ker na eni strani bomo "nebulozili", kako bi vse imeli, pa samooskrba pa eko pa bio pa jabolčka, pa slovenski med, sočasno bo predsednik države ponujal avstrijski med protokolarno, čebelarjem, ko pridejo, smo ljudje, ki se te problematike zavedamo, je spet neka problematika, ki nekako preči prešitje in zdi se mi, da bi na teh odborih EU skoraj obvezno moral sedeti nekdo iz, aha Jasmina Adem Grujič, / oglašanje iz klopi/ aha, vi ste tukaj, sekretarka iz Ministrstva za zunanje zadeve. Prosil bi, če bi se tudi vi lahko vključili v te odgovore, ki jih nekako zahtevam. Malo me tudi zanima, kako je s koordinacijo medresorskega usklajevanja resornega ministrstva in Ministrstva za zunanje zadeve. Navsezadnje tudi to spada pod tako imenovano gospodarsko diplomacijo, ki naj bi jo razvijali in o kateri Karl Erjavec tako veliko govori. Ta točka številka 1 me tudi čudi, da ta seja ni seja dveh matičnih odborov, EU in gospodarskega odbora, sploh cela vrsta tem, ki se tukaj obravnava, se nanaša na gospodarstvo v ožjem smislu. Pa da ne bom predolg, ker imam pri 2. točki tudi celo vrsto vprašanj, bi prosil za odgovore. Hvala.

Hvala lepa tudi vam. Iz med tem, ki ste jih navedli jih kar nekaj ne ustreza k tej točki dnevnega reda. Prva je Rusija in sankcije do Rusije, ki ste jih izpostavili. To je predmet Odbora za zunanjo politiko. Kar se tiče gensko spremenjenih organizmov je predmet Odbora za kmetijstvo. Kar se tiče predstavnika MZZ ste ugotovili, da je prisoten. In pa danes na 1. točki ne obravnavamo nobene direktive, ampak izredno zasedanje sveta EU za kmetijstvo in ribištvo. Zato bi vas prosil, če se držite točke dnevnega reda. / oglašanje iz klopi/ Postopkovno imate.

Spoštovani predsedujoči, teme, ki jih obravnavamo imajo brado, imajo logične povezave, imajo neka izhodišča in, ne vem… Verjetno, če se bova pogovarjala o avtomobilu, da je spet metafora, ki jo vsi razumemo, pa se bova pogovarjala, da vam elektronska ročna zavora ne drži, se bomo morali pogovarjati o avtomobilu kot o celoti, ne samo o tem, da je mogoče, ne vem, nek čip ali nek senzor malo nerodno programiran. In prosim brez takih neumestnih. Hvala.

Ker ste…

To je bil proceduralni predlog.

Kakšen pa je vaš proceduralni predlog?

Da kot predsedujoči razumete, da se moramo o zadevah pogovarjati vsebinsko.