Pozdravljam vse vabljene in ostale prisotne.

Obveščam vas, da so se za današnjo sejo opravičili in nadomestni poslanci sodelujejo: mag. Dušan Verbič, nadomešča ga pa poslanka gospa Irena Kotnik.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje 27. avgusta 2015 ste prejeli naslednji dnevni red:

Pod točko 1. – Poročilo o delu in zaključni račun sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije za leto 2014.

Pod točko 2. – predlog sklepov v zvezi s stanjem pogajanj za sklenitev čezatlantskega partnerstva na področju trgovine in naložb nad Evropsko unijo in ZDA, tako imenovan TTIP. Razprava je bila opravljena na skupni seji z Odborom za gospodarstvo, 25. 8. 2015 v Gornji Radgoni.

In pod 3. točko – pobuda in vprašanja članov odbora.

Ker do včeraj, do 12. ure nisem prejela predloga za razširitev dnevnega reda, oziroma za umik kakšne od točk dnevnega reda, je določen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem seje.

Tako prehajamo NA 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – TO JE NA OBRAVNAVO POROČILA O DELU IN ZAKLJUČNEM RAČUNU SKLADA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ IN GOZDOV REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2014.

Odbor je matično delovno telo. K obravnavi te točke sem vabila: Vlado, Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije in Sindikat kmetov Slovenije.

Poročilo o delu in zaključnem računu sklada, z dnem 24. julija 2015 ste prejeli s sklicem seje. Naknadno pa ste včeraj, 9. 9. 2015 prejeli še mnenje Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Predlagam, da damo besedo najprej direktorici sklada nato pa državnemu sekretarju, gospodu Mihi Marinčiju, če se seveda s tem strinjate? Se strinjate? Tako.

Tako dajem besedo gospe Ireni Šinko, direktorici Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije da nam poda povzetke.

Izvolite.

Spoštovani prisotni, lepo pozdravljeni v mojem imenu. Jaz bom na kratko predstavila poročilo v nadaljevanju pa tudi potem odgovarjala na vaša vprašanja.

V letu 2014 sta poslovanje sklada zaznamovali dve ujmi in sicer prvo je bil žled od 30. januarja do 10. februarja, ki je povzročil veliko škodo v gozdovih ter obilne padavine in poplave, ki so povzročile škodo na kmetijskih zemljiščih in v sled posledic obilnih padavin pa se je sprožalo na državnih zemljiščih tudi veliko plazov.

Kljub vsem tem težavam je sklad v letu 2014 posloval dobro, saj je presežek prihodkov nad odhodki znašal 12 milijonov 373 tisoč 333 evrov oziroma ob upoštevanju davkov od dohodka pravnih oseb v višini 10 milijonov 341 tisoč 64 evrov. Prihodki so bili nižji v primerjavi z načrtovani za 2 % in odhodki nižji v primerjavi z načrtovanimi za 54 %.

Večina zastavljenih ciljev je bila dosežena, nekateri celo preseženi ni pa bilo dosežen cilj na področju urejanja evidenc zemljišč, kjer pa je bilo pozitivno to, da smo v letu 2014 implementirali novo aplikacijo za prenose zemljišč ter za register osnovnih sredstev in intenzivno nadaljujemo s pomočjo nove aplikacije in informacijske podpore z prenosi v letu 2015.

Prihodki so bili realizirani v višini 27 milijonov 372 tisoč 497 evrov oziroma 98 % glede na plan. Odhodki pa v višini 14 milijonov 999 tisoč 164 evrov oziroma 64 % glede na plan. Razlog za tako nizke odhodke glede na plan je v nizkih izplačilih iz naslova odškodnin zaradi nezmožnosti uporabe kmetijskih zemljišč in gozdov vrnjeni v postopke denacionalizacije s tem, da moram izpostaviti, da so se te obveznosti prenesle v leto 2015. Torej, iz tega naslova beležimo ob koncu leta 2014 26 milijonov 783 tisoč 357 evrov zahtevkov. Prihodki pri gospodarjenju s kmetijskimi zemljišči so znašali 7 milijonov 524 tisoč 863 evrov in so bili doseženi v višini 99 % oziroma za 12 % višji kot v letu 2013.

Pri gospodarjenju z gozdovi so znašali prihodki 17 milijonov 329 tisoč 633 evrov oziroma 96 % glede na plan ter 4 % več kot v letu 2013. Pri prodaji nepremičnin so prihodki znašali 1 milijon 158 tisoč 940 evrov oziroma 27 % več od planiranih in 27 % več kot so bili doseženi v letu 2013. Storitve sklada so bili prihodki doseženi v višini 338 tisoč 740 evrov oziroma 74 % od planiranih oziroma 67 % glede na realizacijo v letu 2013.

Prihodki od financiranja so znašali 582 tisoč 349 evrov oziroma so bili preseženi za 64 % glede na plan in za 17 % glede na realizacijo v letu 2013.

Drugi / nerazumljivo/ prihodki in pa drugi prihodki so znašali 126 tisoč 62 evrov, prihodki iz tržne dejavnosti 73 tisoč 8 evrov in pa proračunski prihodki 238 tisoč 903 evre. Odhodke iz gospodarjenja s kmetijskimi zemljišči so znašali 733 tisoč 864 evrov oziroma 88 % glede na plan in 5 % več kot v letu 2014 realizirani.

Potrebno je tukaj še poudariti oziroma mogoče pojasniti, da je bil v letu 2014 saniran plaz na območju občine Gornje Radgone, torej v policah, v znesku okoli 70 tisoč evrov, ki pa ni bil zaključen v letu 2014 in bo zato izplačilo oziroma ti odhodki beleženi oziroma realizirani v odhodke v letu 2015.

Pri gospodarjenju z gozdovi so znašali odhodki 943 tisoč 728 evrov oziroma 4 % več od planiranih in pa 3 % več glede na realizacijo v letu 2013. Največji obseg predstavljajo torej prispevek za vzdrževanje gozdnih / nerazumljivo/ v višini 489 tisoč 257 evrov, potem / nerazumljivo/ odškodnin s koncesijsko dajatvijo in pa stroški, ki presegajo koncesijsko dajatev gojenja in varstva ter članarina za EU stafor/?/.

Drugi lastni odhodki so bili realizirani v višini 2 milijona 299 tisoč 789 evrov oziroma 11 % od planiranih in pa 84 % več glede na realizacijo v letu 2013. / Nerazumljivo/ finančni in drugi odhodki so bili doseženi in realizirani v višini 769 tisoč 600 evrov oziroma 5 % več od planiranih in pa 57 % več glede na realizacijo v letu 2013. Stroški služb sklada so bili realizirani v višini 3 milijone 690 tisoč 154 evrov oziroma 91 % več od planiranih in pa 95 % več glede na realizacijo v letu 2013. Odhodki Slovenskemu državnemu holdingu so znašali 2 milijona, 528 tisoč 155 evrov oziroma 96 % več od planiranih in pa 5 % glede na realizacijo v letu 2013. Obveznosti do občin je odhodek znašal 4 milijone 564 tisoč 572 evrov oziroma 22 % več od planiranih in pa 22 % več glede na realizacijo v letu 2013. Odhodki iz proračunskih sredstev so bili realizirani v višini prihodkov. Po načelu denarnega toka pa je bil realiziran presežek prihodkov nad odhodke, v višini 6 milijonov 205 tisoč 649 evrov.

V letu 2014 smo izvedli tudi spremembo vrednotenja zemljišč in sicer v skladu z vzpostavljenimi predpisi in pa pridobljenim mnenjem Ministrstva za finance, sedaj vrednotimo zemljišča, ki jih pridobimo neodplačno z uporabo metodologije množičnega vrednotenja zemljišč. Tako je po stanju zemljišč, v registru osnovnih sredstev vrednost gozdnih zemljišč znašala 525 milijonov 587 tisoč 872 evrov, vrednost kmetijskih zemljišč pa 420 milijonov 558 tisoč 684,54 evra ter ostalih zemljišč 8 milijonov 614 tisoč 60 evrov. Skupaj je torej vrednost kmetijskih zemljišč, gozdov in pa ostalih zemljišč 954 milijonov 760 tisoč 617 evrov.

Torej, pri bilanci stanja bi še izpostavila predvsem vrednost dolgoročnih sredstev v primerjavi z letom 2013, ki se je povečala za 12 milijonov 395 tisoč 113 evrov in ravno k temu največ prispeva skoraj 99 % vrednost zemljišč.

Torej opozorila bi pa mogoče še na izven-bilančno evidenco, kjer je evidentirano zahtevku iz naslova sodnih zahtevkov, 32 milijonov 653 tisoč 301 evro, največ iz tega je iz naslova Nezmožnosti uporabe kmetijskih zemljišč in gozdov, vrnjenih v postopkih denacionalizacije in sicer v višini 26 milijonov 783 tisoč 357 evrov in pa iz ostalih zahtevkov 5 milijonov 532 tisoč 405 evrov.

Sklad je v letu 2014 kupil 111 hektarov kmetijskih zemljišč in 258 hektarov gozdov v skupni vrednosti 2 milijona 509 tisoč 214 evrov. Kmetijska zemljišča so bila kupljena po povprečni ceni 1,27 evra na kvadratni meter in gozd po povprečni ceni 0,34 evra na kvadratni meter.

V desetkilometrskem obmejnem pasu je bilo kupljeno 139 hektarov zemljišč in pa na varovanih ter zavarovanih območjih 113 hektarov zemljišč oziroma 31 % od vseh kupljenih zemljišč v letu 2014.

Sklad je v letu 2014 prodal 8 hektarov 61 arov 15 kvadratnih metrov kmetijskih zemljišč za skupno vrednost 593 tisoč 338 evrov oziroma je znašala povprečna cena 6,89 evra na kvadratni meter. Stavbno zemljišče je prodal v obsegu 4.145 kvadratnih metrov po vrednosti 131 tisoč 95 evrov in je znašala povprečna cena 31.62 evra na kvadratni meter, prodanih je pa bilo tudi 13,99 hektara gozdov za skupno vrednost 110 tisoč 143 evrov oziroma po povprečni vrednosti 0,78 evra na kvadratni meter.

V letu 2014 je sklad gospodaril z 58.814 hektari kmetijskih zemljišč, v zakup, najem in brezplačen zakup je bilo oddanih 54.803 hektare zemljišč. Povprečna zakupnina je znašala 139 evrov na hektar in pa zakupnih pogodb je bilo sklenjenih 16.644.

zaradi neplačevanja je bilo v letu 2014 dokončno odpovedanih 74 zakupnih pogodb za površino 90 hektarov zaradi neobdelanosti zemljišč pa je bilo odpovedanih 14 zakupnih pogodbo in poslanih 22 opominov pred odpovedjo. S strani zakupnikov je bilo podanih 535 odpovedi za 578 hektarov zemljišč. Prvič je bilo ponujeno v zakup v poročevalnem obdobju 1.540 hektarov zemljišč od tega 882 hektarov prvič objavljenih, torej tista, ki so se prvič ponujala.

Iz naslova škode po suši, ki je bila v letu 2013 je sklad zakupnikom v letu 2014 izplačal 421 tisoč 409 evrov sredstev. Povpraševanje po zakupih državnih kmetijskih zemljišč še vedno presega ponudbe, tako da je bilo v letu 2014 tudi glede na vse ponujene površine izvedena 101 licitacija, kjer so izbrani ponudniki ponudili za 4,2-krat višjo zakupnino, kot je bila izhodiščna. Na območju celotne države je sklad v letu 2014 prijavil tudi 36 nedovoljenih posegov na zemljišče. V zvezi z nedovoljenimi posegi in pa predvsem v zvezi z evidentiranjem objektov pa smo dejansko izvedli prenovo informacijskega sistema in pa aplikacij, kajti sklad v temu trenutku upravlja še za 3.877 stavbami in pa deli stavb v vrednosti 34 milijonov 750 tisoč 956 evrov in med njimi so večstanovanjske stavbe, prodajalne, transformatorji tudi na primer mejni prehod Podčetrtek, torej veliko stvari, ki jih je potrebno urediti ne samo na skladu ampak na nivoju celotne države.

V sanaciji zemljišč je sklad vlagal predvsem tam, kjer je bilo to nujno potrebno zaradi ogrožanja življenja in pa premoženja, predvsem je prišlo do sanacije plazov in pa sanacije odlagališč na državno zemljišče. Sanirali smo pa tudi vzdrževanje melioracijskih jarkov, kjer je bila izdana odredba poveljnika za civilne zaščite Republike Slovenije.

Ves čas se sklad že od leta 2012 prizadeva in dejansko vključuje aktivno v reševanje problematike vodovarstvenih območij. Tako smo že takrat poslali na podlagi dogovorov 186 kmetijskim gospodarstvom, dejansko zamenjavo zemljišč. Od tega se 129 strank ni odzvalo medtem ko pri 57 strankah je bilo nekaj zainteresiranih za prodajo zemljišč. Takrat sklad do prodaje ni mogel oziroma do nakupa ni prišel, ker ni bil prednostni upravičenec. Drugi zakupniki za VVO, nekateri niso bili lastniki, nekateri pa so želeli pridobiti nadomestna zemljišča. Ena stranka od vseh teh sedeminpetdesetih je bila pa samo zainteresirana za zakup.

Za reševanje problematike vodovarstvenega območja je sklad dopolnil tudi svoj pravilnik o zakupu, tako da imajo zdaj kmetje, ki so lastniki zemljišč na vodovarstvenem območju prednostno pravico v primeru dveh enakovrednih zakupnikov, ki jo lahko uveljavljajo do skupne površine v zakupu in sicer glede lastništva, ki ga imajo na vodovarstvenem območju.

Sklad je letos v sodelovanju s Kmetijsko-gozdarsko zbornico ponovno vključil v reševanje problematike vodovarstvenih območij in tako pozval lastnike zemljišč na vodovarstvenem območju 1 k menjavi zemljišč na območju Dravskega, Ptujskega polja, Ruš, potem Vrbenskega platoja, Limbuške dobrave, Dravskega polja, Selniške Dobrave in pa Apaškega polja. K menjavi je bilo pozvanih 77 lastnikov na vodovarstvenih območjih, do danes smo prejeli štiriindvajset vlog, ki jih bomo tudi individualno obravnavali.

V sklopu gospodarjenja s kmetijskimi zemljišči pa sklad izvaja tudi javno službo upravljanja in vzdrževanje hidro-melioracijskih sistemov in je v letu 2014 opravljal z 184 osuševalnimi sistemi, 29 namakalnimi sistemi in pa 58 sistemi, za katere skrbijo potem zakupniki oziroma lastniki sami.

Pri gospodarjenju z gozdovi je sklad v poročevalnem obdobju gospodaril z 234.986 hektarjev gozdov od tega jih je 93 % oddano v dolgoročno koncesijo. Zaradi hude naravne ujme je obseg proizvodnje za 36 % višji od planiranega, tako je bil realiziran obseg proizvodnje v koncesijskih gozdovih v višini 1 milijon 456 tisoč 180 kubičnih metrov gozdno lesnih sortimentov, planiran pa je bil v višini 1 milijon 74 tisoč 453 kubičnih metrov. Skupni prihodek iz koncesijske dajatve je znašal 16 milijonov 270 tisoč 286 evrov oziroma 11,17 evra na kubični meter.

Pri večini koncesionarjev se gospodarjenje z gozdovi v letu 2014 ni izvajalo v skladu s prejetim programom izkoriščanja gozdov, kajti izvajala se je sanacija glede na obseg poškodovanosti gozdov. Sklad se je pospešeno vključil v evidentiranje gozdnega drevja, za koncesionarje so bili podpisani dogovori o omejitvi koncesije zaradi potreb po hitrejši sanaciji. Pretežno je bila sanacija v letu 2014 opravljena, razen v določenih območjih kjer se je sanacija prenesla še v leto 2015. S tega naslova je bilo posekano 950 tisoč kubičnih metrov lesne mase. Obseg proizvodnje je pri večini koncesionarjev dosežen oziroma presežen tako, kot sem pa rekla, pa je ostala nerealizirana sanacija na območju Postojne, Ljubljane, Tolmina in pa delno tudi Kočevja, kar se nanaša na listavce.

Pri gojenju in varstvu je bila realizacija 86%, ker je bila predvsem proizvodnja usmerjena v sanacijo in pa v gojitvena ter izvajalska dela, so bila realizirana v nižjem obsegu razen tam, kjer so bila potrebna zaradi varstvenih del po žledu. Gradnja in vzdrževanje gozdnih vlak je bilo realizirano za 6% nižje od planirane medtem, ko je bilo vzdrževanje gozdnih cest oziroma sanacija gozdnih cest presežena za 12%.

Pri koncesionarju gozda gospodarstva Maribor so se v letu 2014 še izvajale javne dražbe v prvi polovici leta in sicer na javnih dražbah je bilo prodano 37 tisoč 985 kubičnih metrov gozdno lesnih asortimentov. V primerjavi s planirano ceno je bila na javnih dražbah dosežena za 2% nižja cena in za 4% nižja, kot je bila realizirana v letu 2013, je pa bila višja za 2% od izklicne.

V ne koncesijskih gozdovih je znašal obseg proizvodnje 31 tisoč 215 kubičnih metrov in je bila dosežena vrednost oziroma prihodek v višini 543 tisoč 13 evrov. V ne koncesijskih gozdovih se je realizacija oziroma posek nanašal predvsem na poškodovano drevje po žledu.

Sklad ima sklenjenih 29 koncesijskih pogodb s 27 koncesionarji. Pri 17 koncesionarjih so bile pogodbe sklenjene na podlagi zakona v povezavi z odločbo ustavnega sodišča in se nekatere iztečejo 31.12.2015, večina pa 30.6.2016. Na podlagi javnega razpisa za 10 let je bilo v letu 2012 podeljenih 8 koncesij in sicer 6 hribovskim kmetom in 2 gozdarskima zadrugama. Dve koncesiji pa sta bili podeljeni na podlagi uredbe in sicer šolskemu centru Šentjur pri Celju in srednji gozdarski in lesarski šoli Postojna.

Tudi v letu 2014, kot sem že prej omenila, je sklad nadaljeval z aktivnostmi na področju prenosov zemljišč in pa z realizacijo akcijskega načrta. Tako je bilo na sklad prenesenih 999 hektarov zemljišč, odtujenih pa neodplačno 200 hektarov. Največ pogodb je bilo sklenjenih z občinami, poleg prenosov pa so bile odpravljene tudi napake v registru osnovnih sredstev.

Na področju geodezije je služba sklada naročala geodetske storitve za potrebe kmetijstva in gozdarskega sektorja, izvajala je interne meritve, sodelovala v geodetskih upravnih postopkih, pospeševala sklad v podatkovne baze z geodetskimi podatki in za potrebe sklada opravila tudi digitalne obdelave.

Na pravnem področju se je povečalo število sodnih postopkov, naraščajo pravdni postopki in pa nepravdni. S področja pravnih postopkov prevladujejo postopki za ugotovitev lastninske pravice in odškodninski zahtevki zaradi nezmožnosti uporabe zemljišč, vrnjeni v postopkih denacionalizacije, na področju nepravdnih pa prevladujejo kaducitete, torej zapuščine …/ nerazumljivo/… dedičev to so v glavnem prezadolžena nepremičnine, ki jo potem podeduje Republika Slovenija in je odgovorna do višine zapuščine tudi za dolgove zapustnika. S področja denacionalizacije, število zadev upada, ostajajo pa najtežji zahtevki ki bodo verjetno še zahtevali vračilo v naravi, medtem ko ostale zadeve pa so v tekočem pripadu.

Toliko bi zaenkrat imela jaz.

Hvala vam, spoštovana direktorica, gospa Šinko.

Besedo dajem državnemu sekretarju, gospodu Mihi Marenču, izvolite.

Hvala lepa za besedo. Tudi z moje strani lep pozdrav poslankam in poslancem ter ostalim prisotnim.

Seveda sam pregled tega poročila se ugotovi s samim pregledom, da je poročilo dobro pripravljeno, dosti natančni podatki. Tako da iz vseh krogov je bilo nekako opaziti, da je poročilo korektno. In če ga usklajujemo kot samo delovanje sklada 2014 kot poslovanje, bi rekli, to je ena dobra gospodarska družba, ki je ustvarila deset milijonov dobička.

Potem, ko pa greš bolj v vsebino kaj je namen samega sklada, delovanje sklada in pa da je na koncu koncev tudi sklad v lasti in upravljanju države Slovenije pa se ti določena vprašanja odpirajo. Najprej bi se ustavil pri zemljiščih, ki so dana v zakup. Iz poročila je razvidno, da je kar 2.521 hektarov, ki niso bili dani v zakup, se pravi prosta zemljišča od katerih ni imela ne država ne zasebnik ničesar. Se pravi, iz tega vidika bi rekel na nek način ni bilo pravega upravljanja na teh zemljiščih.

Potem, ko gledamo nadzor nad obdelanostjo zemljišč, to pa izpostavljam zaradi tega, ker v težki situaciji v kmetijstvu predvsem zaradi padanja cen bi prenekateri kmet rabil kmetijska zemljišča pa jih na neki način ne more dobiti, ugotavljamo, da se samo 5 % vseh zemljišč kontroliralo, nadzorovalo kaj se na tistih zemljiščih dogaja, ali se kmetuje ali se ne kmetuje ali se obdeluje in prav ta neobdelanost ali pa zanemarjenost teh zemljišč je vzvod preko katerega bi lahko sklad tudi prekinil najemno pogodbo in ta zemljišča oddal drugemu najemniku, ki bi bistveno bolj imel večji izkoristek. Se pravi, premalo se kontrolira, nadzira, kaj je s temi zemljišči.

Na Kmetijsko gozdarski zbornici smo tudi vložili predlog zakona o spremembi zaradi sestave sveta Sklada kmetijskih zemljišč, kajti ugotovljeno je bilo, da najemniki in pa zaposleni nimajo predstavnika. In prav glavna točka tega je bila se pravi, da smo opazili na kritike kmetov, ki zemljo od sklada jemljejo v najem, da je za prosta zemljišča se uporablja vzvod licitacije. In na teh licitacijah ugotavljamo, da je predvsem v letu 2014 kar za štirikrat, petkrat višje najemne cene so bile dosežene kot pa se jih običajno plačuje za takšna zemljišča. Se pravi ta vzvod sklada je prišel izrazito do izraza 2014 ko smo mi predlagali, da se ta instrument mora umakniti. Se pravi, na nek način se išče prihodek na nek način, ko smo rekli zakaj smo mi proti; proti smo zaradi tega, ker nekdo, ki mu je na skladu zemlje na dvorišču je še kako zainteresiran in bo za tisto zemljišče dal ogromno denarja samo, da bo tisto tam imel v najem, pa po drugi strani mu ne preostane drugega, kot da plačuje takšno najemnino, da mu dejansko sam pridelek ne omogoča, da bi se mu to izplačalo ampak, kot sem rekel zaradi tega, ker je to za njegovo hišo pač to vzame.

Opaziti v temu je tudi, da sklad bistveno dražji prodaja svoja zemljišča, sploh pa gozdove, kot pa jih nakupuje. Od sklada kupiti gozd danes je skoraj nemogoče. To so cene tako velike in če mi želimo svoje kmetije povečati, bi morali tudi to omogočiti, če neka kmetija kupuje, da po eni normalni ceni tudi gozd kupi. Kajti drugače ne bomo prišli do cilja, ki ga ima slovensko kmetijstvo, da je treba povprečno velikost slovenske kmetije povečati s 6 hektarji in pol povečati na več. Se pravi, tukaj so najverjetneje visoke cene pri nakupih, se pravi, če mora kmet kupiti, če pa prodaja, pa sklad seveda notri po nizkih cenah kupuje. To je sicer za sklad gospodarno, ni pa to skladno s strategijo, ne vem kmetijske politike v Sloveniji.

Potem, opaziti je tudi, da so še vedno slabe evidence zemljišč skladovih, se pravi predvsem to, kar je bilo že lansko leto omenjeno, v lanskem poročilu za 2013, se pravi zemljišča ob obali in tako naprej. Tukaj, ko govorimo pri gozdovih, tudi pričakovali smo ali pa sam sem pričakoval, da bo bistveno večja realizacija poseka v državnih gozdovih, glede na to, da je bil lansko leto žledolom, kjer smo rekli, da je 9 milijonov kubikov lesa na tleh, pa vendar je realizacija milijon in pol v državnih gozdovih. Se pravi, od plana presega samo za 400 tisoč kubikov. In iz tega nekako sem pričakoval drugačne rezultate. Se pravi, da bi bilo bistveno več potegnjenega iz gozdov.

Še enkrat izpostavljam problem, ki je bil vedno izpostavljen, se pravi država premalo iztrži iz državnih gozdov, to je bilo tudi na komisiji ugotovljeno. Ugotovljeno je pa tudi bilo in je bil tudi predlagan predlog kje smo z novo ureditvijo pri upravljanju z državnimi gozdovi, se pravi 2016 bo čez 4 mesece, januarja že potečejo prve pogodbe in ni še prave rešitve in obstoječi zakon pač govori tako, da se bodo te pogodbe podaljšale za 10 let. Se pravi, ni prave rešitve, smo pa tik pred tem, da prve pogodbe potečejo. Se pravi, tukaj je bil nekako sklep, da se naloži ministrstvo Vladi pač, da ta problem v prihodnje tudi reši, vendar tako, da bo izplen iz državnih gozdov večji.

Toliko bi jaz zaenkrat. Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam.

Ja, želi besedo predstavnik sindikata kmetov, gospod Žveglič izvolite.

Hvala za besedo. Dober dan vsem skupaj.

Ne bom bistvenih stvari, o samem poročilu ni kaj za dodati. Mislim, da je korektno pripravljeno, vendar v sindikatu kmetov Slovenije mislimo, da določene stvari je vseeno potrebno opozoriti. Treba je povedati, da je sklad v lanskem letu dvignil zakupnine, mislim, da slabih 20, mislim 15, 16%, da se je to kar precej poznalo pri zakupnikih in je tudi iz tega vidno ven, da je ta povprečna zakupnina na hektar relativno visoka, da so seveda najvišje in da je to velik razpon.

Druga stvar, katero seveda bi bilo potrebno mogoče tudi kdaj narediti kakšno debato in razpravo, so pa seveda vsebinske zahteve, neke tudi zakonske, kar pa niso toliko bistvo tega poročila, ampak mogoče kdaj drugič. Ampak vseeno, tudi mi se strinjamo, da bi bilo potrebno spremeniti zakonodajo s področja sklada, vsaj na tisto raven, ki je bila pred zadnjo spremembo, se pravi še prej, ko je Državni zbor imenoval direktorja, imenoval svet in je bil sklad samostojni faktor, ne vem kaj naj rečem. Ne pa zdaj, ko je seveda organ v sestavi ministrstva za kmetijstvo. Dalje smatramo nujno potrebno, da je potrebno narediti temeljit razmislek ali sklad res mora dajati to dajatev občinam. Videli smo tu, da je to dobrih štiri milijonov. Za nakup gozdov zemljišč je sklad odštel pa dva milijona in pol. Vemo. Saj, če bi to zadevo transformiral v trg s kmetijskimi zemljišči, bom navedel, da sklad res izredno malo kupuje kmetijskih zemljišč, smo tule videli 111 hektarov, to je izredno, izredno malo. Bi pa seveda lahko in tisto kar smo si seveda želeli, ko je bil sklad ustanovljen tam davnega leta, mislim, da okoli tam 20 let nazaj, da bo seveda sklad bistveno posegel v to zemljiško politiko, da bo odkupoval manjše kmetije na katerih se seveda ne dela ali pa so kmetije, dajejo zemljo v najem, da bo seveda to sklad odkupoval, posegel na to, dajal v najem ali v dolgoročne odkupe ali da bi bila recimo višja najemnina, ki bi hkrati pomenila tudi potem dolgoročni odkup. Na ta način smo seveda takrat kmetje si želeli, da bi sklad deloval vendar nič od tega ni.

Dalje imamo seveda tudi eno pripombo, ki jo bo potrebno tudi razmisliti, je v tem, ko se spreminjajo lastniška struktura podjetij, ki ima v najemu državno zemljo, se pravi skladovo zemljo. Lastniki se menjajo, zemlja ostaja tam. Se pravi, če je fizična oseba najemnik, preneha s kmetovanjem, tudi če to odda, ko mora naslednji obnavljati pogodbo, tukaj se pravi ni nič. Spremeni se, zdaj bomo dobili tujce, ali smo jih že dobili v lastništvo ene velike delniške družbe. Kaj zdaj to pomeni na koncu? Da bomo imeli ne vem, tudi da bodo potem tam tudi se delala hrana ali pa bom rekel proizvajala hrana za druge, ki bo šla direktno v druge države ali bomo imeli še sploh kakšen vpliv na to zemljo.

Imamo pa seveda še eno pripombo nad pravilnik, ki ga ima sklad. Jaz ne vem ali ga ima lahko ali ne. To je tako imenovano, da kadar se prodaja kmetijsko zemljišče ob zazidljivih parcelah, se prodaja po ceni gradbene parcele. Zdaj jaz ne rečem, da to ni neka varovalka špekulacijam ampak to je odvisno seveda čisto od primera do primera saj, če ima nekdo na robu svoje kmetije skladov zemljo, njemu ni interes, daleč od tega, da bi tam kaj imel. Lahko bi se kdaj mogoče kdaj kaj širil ampak zdaj pa kupiti tisti travnik po zazidljivi parceli ali pa šikaro ne nazadnje, ki bi si tudi želel, da bi jo očistil, uredil, pa en pašnik naredil, da bi imel izpust za živino ampak seveda to je zazidljiva parcela. Po ceni govorimo. Po vseh ostalih pa ne. Pa je lahko tam plaz, pa lahko voda teče ali pa bom rekel čisto zemljišče kot tako, neurejeno. In to nas seveda, naši člani kar precej opozarjajo, da je potrebno razmisliti in narediti eno spremembo tudi na tem področju.

Hvala.

Hvala tudi vam.

Želi še kdo besedo od gostov? Ne. Potem pa prehajamo na razpravo članov odbora. Prva se je k besedi prijavila gospa Vojka Šergan. Izvolite.

Hvala za besedo. Pozdravljeni predstavniki ministrstev, vabljeni, kolegice in kolegi!

Na splošno bi rekla, da je poročilo korektno pripravljeno, vendar pa bi sama imela vprašanja v zvezi s področjem urejanja evidenc nepremičnin, ker je bila, vsaj tako je iz poročila razvidno, izvedena le 61,98%, kar pomeni, da se je sklad opredelil do 24 tisoč 791 od skupno 40 tisoč parcel in to me še posebej nekako čudi zaradi tega, ker se mi zdi, da 19 let sklad deluje in da evidence tako dolgo niso urejene, to vsekakor se mi ne zdi v redu in bi na tem bilo treba pospešeno delati. Poleg tega me pa zanima kakšna, tukaj v poročilu navajate, da je programska oprema bila nabavljena ali zdaj sklad upravlja s programsko opremo, ki je ustrezna oziroma, če je, bom rekla, če lahko sprotno preverjajo preko te opreme stanje zemljišč v vsakem trenutku?

Potem me je pa še ena zadeva, v poročilu sem jo zasledila in sicer odpravljanje napak v registru zemljišč, to je pa druga zadeva, kjer tudi Računsko sodišče daje mnenje s pridržkom, da evidence o parcelah zemljišč, ki so bile pridobljene ob vzpostavitvi leta 1996 s tako imenovanim ničelnim dnevnikom, da te zadeve še vedno oziroma te parcele niso urejene. In sicer, po podatkih 2014 so bile napake odpravljene na samo 982 parcelah, 6.877 parcel pa ima še vedno, bom rekla nepravilne ali listine verodostojne ali so pogodbe napačne. Skratka, tukaj so še napake. Pa me zanima kako boste ukrepali, da se bodo te napake v najkrajšem možnem času odpravile, ker misli da se potem posledično ne da dobro opravljati s temi zemljišči. Pa tudi nekako nadzor nad temi zemljišči je otežen in tudi inšpekcijski pregledi.

Hvala.

Hvala tudi vam. Predlagam, da naredimo en krog razprav pa boste potem odgovarjali.

Naslednja je k besedi prijavljena gospa Vesna Vervega, izvolite.

Hvala lepa. Spoštovana državna sekretarja, direktorica sklada, ostali prisotni, lep pozdrav.

Hvala lepa za to temeljito predstavitev poročila tako v pisni in v ustni obliki in glede, na to da sklad upravlja z 8,7 % najboljših kmetijskih površin v Republiki Sloveniji je njegovo delovanje ter realizacija delovnega programa zelo pomembna. Prav tako je pomemben vpogled v finančno poslovanje sklada, ki sicer ni proračunski porabnik in se v celoti mora financirati z lastnimi sredstvi. Po podatkih sledeč je torej kljub naravnim nesrečam bilo finančno poslovanje v letu 2014 zelo dobro.

Imam pa vseeno nekaj vprašanj in bi lepo prosila za pojasnilo; prvo vprašanje se nanaša na vladno delovno skupino, ki jo je Vlada ustanovila letos. Gre za celoviti razvoj problemskega območja Haloz, ki jo vodi Ministrstvo za kmetijstvo in ima dva osnova cilja - to je zmanjšanje zaraščenosti obdelovalnih površin in nova delovna mesta.

Rada bi, da mi poveste kako se lahko sklad vključi v delovanje oziroma v to delo te delovne skupine predvsem za reševanje problematike zaraščenosti kmetijskih zemljišč? Namreč, po dosegljivih podatkih o potencialno prostih kmetijskih zemljišč za zakup je na območju Haloz zelo malo takšnih, ki bi presegala en hektar. Torej so zemljišča razdrobljena in majhna in največji problem prebivalci Haloz vidijo prav v tem, v nezmožnosti odkupa takšnih majhnih površin. Potem v dolgotrajnih procesih zamenjave zemljišč v primeru solastništva sklada oziroma odkupa po enotni ceni. Tukaj bi se navezala na ta problem višjih cen v stometrskem pasu, ki je bil prej izpostavljen.

Potem zanemarjenje zemljišč ali pa nepravilna raba zemljišč, ki so v rokah zakupnikov in pravzaprav je tukaj ena možnost odvzema takšnih zemljišč. Potem cena zakupa saj obdelava in izkupiček proizvodnje recimo v vinogradih, haloških vinogradih je majhen in kjer so terase je površina sicer velika, majhen pa je pravzaprav dobiček zaradi majhnega števila trt, stroški proizvodnje so pa visoki.

Prav tako se vinogradniki iz Haloz zavzemajo in predlagajo, da bi na zemljiščih sklada formirali družinske kmetije, ki bi imele možnost odkupa zemljišča v smislu plačevanja najemnine, ki bi se štela v odkup zemljišča. O tem bi nekje po nekje dvajsetih, tridesetih letih pridobili last nad takšnim zemljiščem, kar bi mogoče spodbudilo investiranje v kmetijo, tudi v času zakupa. Torej, to je eno vprašanje.

In še drugo, vezano predvsem na nujno vzdrževanje kmetijske infrastrukture. Poročilo navaja, da je v letu 2014 načrtovanih 150 tisoč arov bilo pa je porabljenih samo okoli šestdeset. To pomeni, da so v bistvu sredstva ali ostala ali se bodo porabila kako drugače? Torej, v temu primeru bi prosila za pojasnilo.

Toliko, hvala.

Hvala lepa.

Pa bomo naredili sklop treh pa besedo dajem gospodu Zvonku Lahu potem pa boo dali besedo direktorici sklada. Izvolite.