Spoštovani kolegi, spoštovani vabljeni.

Začenjam 14. sejo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide.

Uvodoma vas obveščam, da so po pooblastilu prisotni, in sicer: poslanec Miha Kordiš namesto Matjaža Hanžka, Nada Brinovšek namesto Jelke Godec in kolega Jan Škoberne namesto Marije Bačič. Drugih opravičil nisem prejel. Smo sklepčni in lahko začnemo normalno z delom in tudi odločamo.

V poslovniškem roku nisem prejel nobenih predlogov za spremembo dnevnega reda, zato lahko ugotovim, da je določen dnevni red seje takšen, kot ste ga prejeli s samim sklicem oziroma vabilom.

Dnevni red je naslednji:

1. točka – Letno poročilo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije za leto 2014,

2. točka – Letno poročilo Javnega sklada Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije za leto 2014 in

3. točka – Poročilo o delu in finančnem poslovanju FIHA prav tako za leto 2014.

Predlagam, da preidemo kar k 1. TOČKI DNEVNEGA REDA, to je LETNO POROČILO ZAVODA ZA POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE SLOVENIJE ZA LETO 2014.

Gradivo je bilo objavljeno na spletni strani Državnega zbora, prav tako mnenje Komisije Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, ki ste ga dobili kasneje.

K tej točki pa so bili vabljeni: predstavniki Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Državni svet Republike Slovenije, dr. Andreja Črnak Meglič, državna sekretarka v kabinetu predsednika Vlade ter Zveza društev upokojencev Slovenije.

Odbor bo to poročilo obravnaval na podlagi četrtega odstavka 41. člena Poslovnika Državnega zbora.

Uvodoma dajem besedo direktorju Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije gospodu Marijanu Papežu.

Izvolite.

Hvala za besedo, gospod predsednik. Lep pozdrav vsem poslankam in ostalim prisotnim.

Smo že kar globoko v drugi polovici leta 2015, se pravi, zdaj vam bom predstavil letno poročilo za 2014 in mogoče še kakšno, kam se gibljemo v letošnjem letu. Poslanci boste tudi dobili, ali ste dobili, predstavitveno publikacijo, kjer so glavni podatki iz leta 2014 noter. Jasno pa, na koncu, po tej prezentaciji, sva z namestnikom mag. Davidom Klaričem na razpolago, da še odgovoriva na vprašanja.

Zelo pomembno je, da je v letu 2014, kot tudi v preteklih letih zavod vse leto posloval likvidno, brez zadolževanja. Se pravi, to je pomemben podatke, in da je na večini področjih dosegel zastavljene cilje oziroma jih celo presegel. Če ne bom toliko s številkami obremenjeval, prihodki in odhodki so bili v višini 4.977.720,00 evrov in so bili za 0,3 % nižji od načrtovanih. V primerjavi z letom poprej, letom 2013 so bili nominalno višji za 0,6 % in realno za 0,4 %, predvsem zaradi višjih davčnih prihodkov. To je lepo slišati, da so bili višji davčni prihodki, ker vedno gledamo kakšna je struktura prihodkov ali koliko se nateče iz prispevkov, in koliko pride potem iz državnega proračuna. Vemo, da imamo tak način financiranja, da kar ni zagotovljeno iz prispevkov, zagotovi država iz proračuna in tukaj dejansko se vedno srečujemo z že kar visokimi številkami. Če je bilo leta 2008 72,6 % od prispevkov, je zdaj v letu 2014 bilo 67 %, za 0,9 odstotne točke več kot v letu 2013. V letošnjem letu pa je situacija še boljša. In še primerjavo, če gledamo leto 2008, ko je bilo 72,6, takrat smo imeli še varstveni dodatek noter in državne pokojnine, pa je bil tako visok ta dotok in upamo, da se bo to tudi nadaljevalo.

Sreda Kad in tekoča ter dodatna obveznost iz državnega proračuna. V letu 2014 iz Kada nismo dobili sredstev, čeprav si je zavod prizadeval, da bi dobili tistih že takrat obljubljenih in načrtovanih 50 milijonov. Vemo, da se je spremenil Zakon o slovenskem državnem holdingu, kjer je bilo napisano, da izrecno za uskladitev, kar pa spet ugotavljamo, da uskladitve v 2014 na žalost ni bilo, ampak vemo v kakšni situaciji je držav. Tam nekje preko milijarde in pol pa je prišlo iz državnega proračuna v lanskem letu.

Struktura skupnih odhodkov zavoda za pokojnine je nekaj čez 86 %, drugi največji odhodek pa je prispevek za zdravstveno zavarovanje, 7,6 %, to znese približno 370 milijonov evrov, tako da je to kar velika postavka. Ta prispevek za zdravstveno zavarovanje pa je prišel v breme pokojninske blagajne od leta 1992, prej tega ni bilo.

Udeležba odhodkov zavoda v BDP, se pravi je v 2014 celo malo nižja pri pokojninah iz obveznega zavarovanja, kot v preteklem letu. Se pravi, 11,22, skupaj pa 13,41, v letu 2013 13,69, je pa to za BDP je to še ocena teh podatkov. Zelo pomembno pri delovanju pokojninskega sistema je, koliko je tistih, ki vplačujejo in koliko je tistih, za katere v bistvu gredo odhodki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Ponovno, že šesto leto zapored, je bil povprečen padec števila zavarovancev, lahko pa ugotavljamo, da je bil ta padec najmanjši in da je bil samo 0,2 %. Zakaj pravim samo 0,2 %, če je bil preteklo leto 2013 napram 2012, 2,9 % in je povprečno število 831 tisoč 839. Razveseljivo je, da je ta, se pravi, ta številka v letošnjem letu pa že višja v mesecu za mesec junij, 841 tisoč. Se pravi, da so pokazatelji kazalci v pozitivno smer, kar se odraža tudi pri večjem prihodku od prispevkov, kot so pa načrtovani in kot so bili v preteklem letu.

Na drugi strani pa je število, povprečno število upokojencev iz obveznega zavarovanja bilo 608 tisoč, se pravi, jih je nekaj čez 612 tisoč, kar pomeni, da je tudi rast število upokojencev bila v zadnjih desetih letih najmanjša, kar lahko ugotovimo, da pokojninska reforma, ki je bila sprejeta, deluje. Da se največ upokojuje še tistih po ZPIZ-1 po prej veljavnem zakonu, v letu 2013 preko 80 %, v lanskem letu preko 60 %. In ta trend dotoka novih zahtevkov ostaja na lanskoletnem nivoju, čeprav vemo, da gre za baby boom generacijo, ki se upokojujejo. Da je v mehkem načinu pokojevanja, da je na Zavodu za zaposlovanje tisti, ki so šli pred reformo na Zavoda za zaposlovanje, da se jim zdaj izteka. Da imamo ZUJF, kjer javni uslužbenci se morajo upokojiti, če ne pride do dogovora, in kljub temu je ta številka, lahko rečemo nizka, kar pomeni, da je to, se pravi, da ukrep pokojninske reforme, ko nekateri pravijo, da je bolj kozmetičen, daleč od tega, se pravi, se je zamaknil za upokojitev tistemu, ki se je samo za eno leto, so lahko zadovoljni, tudi tri, štiri in več let. Ukinitev dodane dobe je marsikomu pomenila tri, štiri in več let. Pokojninska doba brez dokupa, kar je tudi pred ustavnim sodiščem, ne vemo kakšna bo rešitev, je tudi odložila oziroma se lahko samo predčasno upokojijo, ker je pa znižanje. In to je potem tisto razmerje med številom upokojencev in zavarovancev za enega upokojenca je lansko leto v povprečju delalo 1,37 zavarovancev, tudi v letošnjem letu, se pravi, je število zavarovancev se povečalo, kljub temu, da se je število upokojencev, je to razmerje ostalo enako, kar je zelo spodbudno.

Pomemben je tudi podatek, koliko je upokojencev v strukturi celotnega prebivalca. Tudi tukaj se viša. V letu, podatek je za september za 2014, je bil delež že 29 pa pol, če pogledamo v 212 – 28,6. Skupaj z letnim poročilom se pa zadnje dve, tri leta tudi obravnava gmotni položaj upokojencev. Tukaj pa ugotavljamo, da se pokojnine od leta 2010 niso usklajevale v celoti s sistemskim zakonom oziroma se v 2012, 2014 sploh niso, in da realni padec, se pravi, že peto leto zapored je realni padec pokojnin, kar vpliva tudi na gmotni položaj upokojencev, ki je dejansko zaskrbljujoč glede na to usklajevanje, ki ga dejansko ni bilo. To se tudi odraža razmerje med povprečnimi neto pokojninami in neto plačami. V letu 2014 je bila starostna pokojnina 61 % napram plači. Povprečni in skupaj pokojnine 65,1. Če pogledamo podatek iz leta, pa gremo od 2005, je bilo 69,1. Reforma ZPS-2 je tudi prinesla nekje določene korake, se pravi vrednotenje pokojninske dobe in tudi nov način določanja variacijskih količnikov, da se je ta trend ustavil, jasno, podaljšanje obdobja za izračun pokojninske osnove pa pomeni nižanje pokojnin. Tako da, moramo tudi tukaj reči, če bi bilo usklajevanje, da bi potem, se pravi, bi ta raven ostala enaka, tako da so to tudi določeni pozitivni koraki pokojninske reforme. Morda samo za občutek, nekdo, ki dela 40 let pa ima odmero od najnižje pokojninske osnove, jo ima moški v letu 2014 436 evrov, kar je zelo malo za 40 let dela pa še to je od najnižje, po dejanski bi imel še manj. Ženska pa 473 evrov, ker imajo ženske ugodnejše vrednotenje pokojninske dobe. Tudi, ko bodo končana prehodna obdobja bo imela ženska za 40 let večjo, ker je še ostala ta pozitivne diskriminacija, pri pogojih pa se izenačuje. Od najvišje pokojninske osnove kdor ima, ima moški 1746 evrov, ženska 1892, se pravi, za isto dobo. Sigurno pa je žensk bistveno manj, ki imajo od najvišje pokojninske osnove, pri najnižji pa se pozna. Učinki, sem že povedal. Da je dotok bil lansko leto 14 tisoč 200. Če pogledamo v letu 2012 je bil preko 25 tisoč zahtevkov za starostno pokojnino. Mogoče samo še, kaj je zavod v tem času koliko zahtevkov je rešil, preko 406 tisoč za kar je za 12,9 % več od načrtovanega in 6,5 % manj v primerjavi z 2013. Pomemben je tudi čas trajanja postopkov kjer je se znižal na 62 dni in je bil krajši kot v letu 2013 za 13 dni, ko je bil 75 dni. Morda še pri starostni pokojnini, da je povprečni čas v letu 2014 bil 50 dni v letu pred tem pa 58 dni. Vemo, kaj se dogaja z ZUJF in določene stvari, ko smo morali tiste stvari delati. Še za primerjavo, da vidite. Zavod je skupno izvedel 8 milijonov 700 tisoč posamičnih nakazil. Ker imajo eni več nakazil je bilo preko 10 milijonov. Veliko se dogaja tudi na področju informacijske tehnologije. Zavod je sprovedel takrat že informativno osebno evidenco. Letos smo začeli pošiljati vsem tistim, ki so stari 58 let v koledarskem letu tudi informativne izračune. Gremo v elektronski dosje, se pravi, da in tudi, da se dogaja za odpravo administrativnih ovir. Mislim, da se na tem veliko dela, da je največji doprinos bil, ko je v / nerazumljivo/ prišla, se pravi, določba, da bomo naslednje leto že poizkusno, potem pa že samo od FURSA pridobivali podatke M4 in delodajalce oziroma zavezancem ne bo potrebno več pošiljati teh podatkov. To je ogromen, večji korak na tem področju.

Kadri. Zmanjšali smo število zaposlenih na 795, se pravi, da je kljub dodatnim zadolžitvam, ki smo letos dobili še delnice za notranji odkup. Preko 9 tisoč jih je bilo potrebno preveriti po uradni dolžnosti in imamo preko 30 tisoč zahtevkov, ker je potrebno, da se opravi revizija. To je velik zalogaj. Odprava bo tudi, pardon, ureditev bo dvojnega statusa kot je obljubljeno s 1. 1. 2016, kjer bo še dodatno obveznosti in ne vemo kaj bo Ustavno sodišče odločilo v zvezi s pokojninsko dobo brez dokupa. Ali se bo tistim, ki sem jim je štela delovna doba do 31. 12. 2012? Se pravi, na podlagi odločitve Ustavnega sodišča tudi do takrat imeli kot delovna doba. To bo tudi velik zalogaj. Smo tudi že apelirali na ministrstvo, da ne bi prišlo do zmanjšanja števila kadrov oziroma bi potrebovali še več. Zavedamo se družbene situacije, da ni možno kaj veliko povečevati, ker je tendenca, da bi se javni sektor še krčil.

Toliko na hitro. Se opravičujem, če nisem bil kaj razumljiv. Glavne podatke sem vam hotel predstavili, kar pomeni, da druge dejavnosti, ki se dogajajo in drugi podatki in delo invalidskih komisiji in vse ostalo dejansko, da ni pomembno. Se pravi, ves sklop je pomembne, ampak mislim, da za začetek je dovolj. Kot sem pa prej rekel sva z mojim namestnikom vam na razpolago. Hvala lepa.

Hvala lepa, gospod Papež, za vašo predstavitev. Želi besedo predstavnica vlade gospa Vuk? Prav, hvala lepa. Želi besedo predstavnik Državnega sveta. Gospod Požun, izvolite.

Hvala gospod predsednik za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci. Predstavniki Vlade. Vabljeni.

Komisija za socialno varnost, dela, zdravstvo in invalide Državnega sveta smo letno poročilo obravnavali na svoji 41. seji in ga tudi tokrat ocenili tako kot zelo kakovostnega tako z metodološkega kot z vsebinskega vidika. Seveda pa je poročilo vedno priložnost tudi o razpravi aktualne situacije na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja, o čemer je bilo že govora ob obravnavali poročila za leto 2013.

Pri tem smo seveda prosili generalnega direktorja še za določene informacije v zvezi z dolgoročnimi finančnimi naložbami, kratkoročne terjatve ter določena denarna posojila, ki so navedena v poročilu in je generalni direktor podal ustrezna pojasnila.

Pozitivno smo ocenili napore Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje na področju informatizacije sistema in pa seveda reorganizacijo, ki so jo opravili na ravni organizacijskih enot, ker to po naši oceni prispeva k učinkovitosti dela zavoda in lahko rešuje določene probleme, ki so posledica zmanjševanja števila zaposlenih. Zanimala nas je tudi ocena zavoda na učinek zakonskega ukrepa posameznih bonusov, ki so opredeljeni v zakonu, ki naj bi delovali v smislu odločitve upokojevanja v zvezi s tem smo predlagali, da se zavarovance intenzivneje obvešča o teh možnostih, ki jih imajo na razpolago. Tako kot je rekel generalni direktor je bilo veliko besed o projekciji razmerja med številom zavarovancev in upokojencev, ker je od tega odvisna velika mera odločitev, ki jih sprejema država na področju pokojninskega zavarovanja oziroma ki jih bo morala sprejeti v bodoče. Dotaknili smo se tega vprašanja znotraj socialnega sporazuma za leti 2015 in 2016. Seveda pozvali smo Vlado k določenim aktivnostim. In sicer, da je potrebno opraviti revizijo dosedanjih aktivnosti, ki so potekale v okviru socialnega sporazuma, ki se navezujejo na vzdržnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja posebej povezano s plačami, davčno politiko, trgom dela in zagotavljanju pogojev za odpiranje novih delovnih mest, ki pa pomenijo tudi nove prispevke v to blagajno. Tako kot je bilo opozorjeno v poročilu je treba posebno skrb posvetiti nadaljnjemu upadanju realni vrednosti pokojnin in slabšanju gmotnega položaja upokojencev. Tukaj naj posebej izpostavimo samske upokojenke po 65 letu. Tukaj posebej opozarjamo, da je potrebno upoštevati 105. člen ZPIS-2, ki govori o usklajevanju pokojnin oziroma potrebno je proučiti kako bi posledice, ki so nastale v preteklih letih lahko tudi na sistemski ravni omejili oziroma jih nevtralizirali. Pri tem smo izhajali iz tega, da povečanje pokojnin ne predstavljajo samo bremena države. Znano je, da upokojenci vse potrošijo, kar pomeni, da vsa njihova povečevanja neposredno vplivajo na povečevanje potrošnje in s tem tudi gospodarskega agregata.

Nismo mogli mimo invalidskega zavarovanja, na katerega pa že nekaj let opozarjamo, da je to izjemno pereče področje – ureditev pokojninskega zavarovanja in že tudi v prejšnjih sklicih je tudi ta odbor se s tem soočil in naložil vladam, da začnemo z določenimi aktivnostmi. Potrebno je proučiti razloge za ta velik razkorak med potencialnim in dejanskim številom prejemnikom invalidskih pokojnin in število invalidskih pokojnin, ki so, roko na srce, izjemno nizke in seveda v oceni ljudi, ki živijo pod pragom revščine je velika večina tistih, ki prejemajo invalidske pokojnine. Zaradi vzdržnosti blagajne bo potrebno razmisliti in to zelo hitro tudi o dodatnih virov prilivov v pokojninsko blagajno in sicer je treba vzpostaviti ničelno toleranco do neplačevanja prispevkov in pa seveda bolj pravične in enakomerne obremenitve posameznikov s prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Torej, glede na višino dohodka, ne pa samo na zakonsko podlago. Kajti, znano je, da obstajajo ne tako malo število posameznikov, ki si izplačujejo minimalne plače iz svoje dejavnosti in iz tega plačujejo tudi prispevke, čeprav recimo na drugi strani pa ti isti posamezniki iz različnih blagajn dobivajo polno vrednost svojega plačila.

Seveda je potrebno pogledati tudi določene stvari na področju sive ekonomije, plačevanje davkov s strani pravnih oseb in verjetno bi se lahko našel še kakšen davčni vir. Tako, kot sem že povedal na začetku, seveda, poročilo je izjemno kakovostno, pregledno in daje zelo jasno sliko o stanju v tej blagajni. Hvala.

Hvala lepa za vaša razmišljanja, gospod Požun. Odpiram razpravo. Besedo dajem poslancem in poslankam ter tudi vabljenim k tej točki. Beseda je vaša. Prva se je prijavila k razpravi kolegica Erika Dekleva.

Hvala za besedo. Jaz moram začeti s pohvalami. Ob takem poročilu je prav, da začnemo s pohvalami, ker v naši sredini ni prav pogosto slišati, da je nekdo na skoraj vseh področjih dosegel ali celo presegel načrtovane cilje, da ste uspešno zagotavljali likvidnost, da ste tekoče izpolnjevali finančne obveznosti in vse to brez zadolževanja. Meni je bilo tudi lepo prebrati, da ste v letu 2014 uspeli znižati čas reševanja zahtevkov za celih 13 dni. In vse to z manj zaposlenimi, ker pomeni, da ste posegli v notranjo organizacijo in učinkovitost. Prebrala sem tudi, da ste veliko vlagali v izobraževanje zaposlenih in izboljšanje delovnih razmer. Jaz verjamem, da take zadeve vedno na koncu vodijo tudi do zadovoljstva strank, kar je najbolj pomembno. Je pa res, da v poročilu preberemo tudi stvari, na katere smo lahko manj ponosni oziroma nas lahko skrbijo. Seveda imam tu v mislih predvsem realno vrednost pokojnin. Tudi danes ste jo omenil in dejstvo, da se niža že pet let zapored. Varčevalni ukrepi in pa seveda rast življenjskih potrebščin je vplivala na finančni položaj upokojencev. In seveda tudi nič ne pomaga, da se število zavarovancev zmanjšuje in število upokojencev raste. Jaz verjamem, da so vse to stvari o katerih bomo v smislu iskanja rešitev v Državnem zboru še velikokrat govorili. Bi pa rekla, da kljub vsemu misli predvsem ali zaradi rezultatov dela te vlade bo drugo leto poročilo boljše. Vseeno je najbrž prav, da izpostavimo, da se trenutno delež brezposelnih mladih znižuje, da beležimo več novih zaposlitev, da je več delovno aktivnih ljudi, čeravno dolgotrajno brezposelnih, katerih število še vedno narašča, predstavljajo en tak velik izziv, pa generalno gledano ljudje dobivajo službe in vse to bo najbrž pozitivno vplivalo. Vsekakor izboljšane razmere na trgu dela, rast BDP, jaz mislim, da vse to bo počasi tudi polnilo pokojninsko blagajno, ki pa jo trenutno najbrž najbolj obremenjujejo predvsem neplačani prispevki. In tukaj bo v prihodnje potrebno povečati učinkovitost pobiranja javnih dajatev. Lani, se spomnim, da smo izpostavljali perečo problematiko dvojnega statusa upokojencev. To se je nekako uredilo s spremembami zakona o matični evidenci. Seveda pa nas na tem področju čaka še sistemska ureditev tega vprašanja in prav tako ureditev poklicnega zavarovanja. Najpomembnejša bo najbrž tako imenovana bela knjiga o pokojninah. Dejstvo je, da je javno finančna vzdržnost pokojninskega sistema predvsem dejstvo, da si želimo izplačevati dostojne pokojnine, da ne bomo poslušali takih podatkov, da nekdo dobi 434 evrov, kar je resnično zelo malo, da se bo to počasi uredilo.

Sedaj pa bi še eno vprašanje, če lahko, na strani šest, smo lahko prebrali, da je povprečna pokojninska doba zavarovancev v letu 2014, v primerjavi z letom 2013, da se pri ženskah podaljšala za dva meseca, pri moških je ostala enaka. Če pogledamo pa podatke po starostnih razredih, pa je zaskrbljujoča ugotovitev, da se je število mladih zavarovancev od 15 do 29 let, od leta 2002 dalje zmanjševalo in sicer kar za 36 %. Sedaj v poročilu omenjate, da je temu botrovalo dejstvo, da je čedalje več mladih, ki se odločajo za študij. Rezultat tega je kasnejše vstopanje na trg dela. izpostavili ste tudi, da se je pri vseh mladih zavarovancih v vseh starostnih razredih skrajšala povprečna pokojninska doba, še posebej v razredu od 30 do 34 let. In vprašanja, ki se tukaj pojavljajo, so naslednja. Zanima me koliko je ta trend posledica tega večjega števila mladih, ki kasneje vstopajo na trg dela, koliko zmanjšanja generacije mladih in pa koliko gre pripisati takšne podatke tudi prekernim zaposlitvam, v katerih so se znašli ravno mladi in dejstvo je, da niso imeli plačanih prispevkov. Vemo namreč, da so se prispevki pri študentskem delu začeli obračunavati od letos dalje. Pri avtorskih pogodbah se odvajajo šele slabi dve leti in podobno. Torej kateri dejavniki najbolj vplivajo na tako stanje?

Hvala.

Hvala lepa kolegica Dekleva. Naslednja je prijavljena k razpravi kolegica Tanka Cink.

Izvolite.

Se opravičujem.

V bistvu imam bolj vprašanje kot pa razpravo, ki pa je verjetno tudi bolj vprašanje za predstavnico vlade. Vemo, da se že dolgo in vedno znova poraja to vprašanje staranje našega prebivalstva in pa s tem tudi vprašanja dolgoročne stabilnosti pokojninskega sistema. Poleg tega kar je bilo že omenjeno tudi z vaše strani, je razmerje med številom upokojencev in zavarovancev na škodo zavarovancev, kar se v zadnjih letih še poslabšuje, tako da mislim, da je nujno potrebno iskati načine za stabilizacijo sistema v bodoče in kot ena izmed rešitev se je omenjal tudi rezervni demografski sklad, pa me zanima, poleg tega imamo tudi zakonske obveze, pa me zanima, če ima morda predstavnica Vlade vsaj kakšno informacijo kako blizu smo tej stvari?

Hvala lepa.

Naslednja razpravljavka je Jana Jenko. Izvolite.

Hvala lepa za besedo. Vsi skupaj prav lepo pozdravljeni!

Jaz moram reči, da je tole poročilo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije res eno boljši, če ne najboljše poročilo kar jih dobimo tukaj v državni zbor. In mislim, da bi se morali vsi zavodi in javna podjetja, katerih poročila tukaj obravnavamo, zgledovati po njih. V tem poročilu je veliko podatkov o delu za leto 2014 in moram spet pohvaliti, da je tudi ena redkih, da je to eden redkih zavodov, ki je uskladil odhodke in prihodke, da ni v minusu. To je problem pri veliko zavodih v državni lasti. Sedaj to poročilo pa tudi izkazuje kako potrebno je usklajevanje pokojnin, za katerega se borimo že kar nekaj časa in katero nam je obljubljeno oziroma vsem upokojencem obljubljeno. Upam, da bo to poročilo prepričalo tudi ministra za finance, gospoda Mramorja, da bo odobril sredstva za usklajevanje pokojnin. Iz podatkov tega poročila je razvidno, kako povprečna mesečna pokojnina in pa starostna pokojnina obe realno padata. Glede na leto 2013 je kar opazen padec. Tako, da je res to nujno potrebno usklajevanje, da vsaj ne bo realnega padanja več tako kot če že dviga ne bo. In pa kako pomembna je ustanovitev demografskega sklada za potrebe zagotavljanja sredstev Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za potrebe izplačevanje pokojnin za nas, ki na to področje šele prihajamo čez nekaj let. To je zelo pomembno, ker jaz močno upam, tudi za to se borim v Državnem zboru, da bomo tudi mi prejemali nekoč pokojnine čez 10 let, ker če se bo ta trend padanja sredstev za pokojnine nadaljeval, potem mi nimamo upanja, da bomo kaj kdaj doživeli kakšne normalne pokojnine oziroma pokojnine vsaj za preživetje.

Tukaj so omenjene tudi ostale plače kako so se zviševale, tukaj moram omeniti še minimalno plačo, ki je res minimalna in upam, da bo zdaj kot se govori, da se bo ta postavka uredila v naslednjem mesecu, dveh mesecih, da se ta postavka poveča, ker tudi s to minimalno plačo človek dostojno ne more preživeti. Ne bom navajala več ostalih podatkov, ampak to so se mi zdi glavni podatki, ki jih je treba ponovno poudariti, da stanje glede pokojnin res ni rožnato, najnižjih pokojnin. Upam, da bo zavod tako dobra poročila kot so bila dozdajšnja nam pripravljal tudi v bodoče. Hvala lepa.