Spoštovane, gospe, cenjeni gospodje.

Pričenjam 14. nujno sejo Odbora Državnega zbora Republike Slovenije za obrambo, ki je bila sklicana na podlagi 47. člena in drugega odstavka 48. člena Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije.

Pozdravljam vse navzoče člane odbora, posebej še ministrico za obrambo, gospo Andrejo Katič in pa načelnika generalštaba Slovenske vojske, general majorja dr. Andreja Ostermana in ostale vabljene.

Najprej naj se na začetku zahvalim gospodu Petru Vilfanu, dosedanjemu predsedniku Odbora za obrambo za korektno opravljeno delo, hkrati pa se zahvaljujem tudi vsem poslankam in poslancem, ki ste prejšnji petek izrazili zaupanje in me potrdili za predsednika tega odbora. Računam in upam na korektno sodelovanje tudi v prihodnje in pa, da bomo skupaj si prizadevali za to, da bo področje katerega obravnavamo v čim boljšem stanju.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani odbora: gospoda Franca Breznika nadomešča gospod Andrej Čuš, gospoda Franca Jurša nadomešča gospod Peter Vilfan, gospoda Marka Ferlugo nadomešča gospod Tilen Božič, mag. Aleksandra Kavčiča nadomešča gospod Ivan Škodnik in pa gospo Eriko Dekleva nadomešča gospa Andreja Potočnik.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli tudi naslednji dnevni red: 1. točka – predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2016 in 2. točka - predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2017.

Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za razširitev dnevnega reda oziroma za umik katere od predlaganih točk dnevnega reda je določen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. in 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – TO JE OBRAVNAVO PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2016 IN 2017.

Predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2016 in predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2017 je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada Republike Slovenije. Celotno gradivo v zvezi s predlogom proračuna za leto 2016 in 2017 je na vpogled v okolju Lotus Notes in je objavljeno v Poročevalcu, z dnem 25. septembra 2015.

Uvodoma bi opozoril, da Odbor za obrambo pri postopku obravnave proračuna Republike Slovenije za obe leti nastopa kot zainteresirano delovno telo. V skladu s tretjim odstavkom 157. člena Poslovnika in petim odstavkom 166. člena Poslovnika lahko zainteresirano delovno telo vloži amandmaje samo k tistim delom predlogom proračuna, ki zadevajo njegovo področje, pri čemer lahko predlog za spremembe izdatkov na temu področju uravnoteži s predlogom za spremembo izdatkov na drugem področju.

Vloženi amandmaji ne smejo biti v breme proračunske rezerve ali splošne proračunske rezervacije ter tudi ne v breme dodatnega zadolževanja. Delo v zvezi s to točko dnevnega reda bomo nadaljevali tako, da bom najprej zaprosil predstavnike Vlade in Ministrstva za obrambo, da nam predstavijo politiko na obrambnem področju, ki se odraža v predlogih proračuna v Republike Slovenije za leto 2016 in 2017. Drugi del te točke pa bi namenili vprašanjem in razpravam članom odbora. V tem delu bi na predlog članov oblikovali morebitne amandmaje odbora. Najprej besedo dajem ministrici za obrambo, gospe Andreji Katič, da nam predstavi proračuna Ministrstva za obrambo za leto 2016 in 2017. Izvolite.

Hvala za besedo, spoštovani predsednik. Članice in člani odbora. Najprej tudi z moje, iz naše strani novemu predsedniku Odbora za obrambo in prav tako tudi zahvalo prejšnjemu predsedniku za korektno delo.

Predlagam predsednik, če se strinjate, da skupaj predstavim finančne načrte za obe leti ne glede na to, da gre za ločeni točki dnevnega reda tako kot ste nekako tudi nakazali. Predlog finančnega načrta Ministrstva za obrambo za leto 2016 je 347,4 milijona evrov in za leto 2017 343,5 milijona evrov. Predlog za leto 2016 je za slabih 9 milijonov evrov višji od rebalansa za leto za leto 2015. Povečanje je posledica prenos obveznosti iz naslova članarin za mednarodne mirovne misije iz Ministrstva za zunanje zadeve na Ministrstvu za obrambo v skupni višini 7 milijonov evrov in zaradi sredstev kohezijskega sklada v katerega je vključena Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje na področje informiranja in alarmiranja o poplavah. Predlog za leto 2017 je za 5 milijonov evrov višji od rebalansa za leto 2015 pa je hkrati za 3,9 milijona evrov nižji od predloga finančnega načrta za leto 2016. V procesu oblikovanja predloga proračuna za obe leti smo največjo prednost namenili slovenski vojski ter Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje katerim se nominalni obseg finančnih sredstev v letu 2016 povečuje za 7 milijonov. To je slovensko vojsko oziroma 1,6 milijona evrov za upravo, za zaščito in reševanje. Največji del finančnega načrta je namenjen slovenski vojski v obsegu 267 milijonov evrov, to je 77% v letu 2016 oziroma 269 milijonov evrov 78,4% v letu 2017. Nato sledi upravni del Ministrstva za obrambo kateremu se obseg finančnih sredstev v letih 2016 in 2017 zmanjšuje na 41,8% oziroma 11,6% oziroma 38,9 milijona evrov, to je 11,3%. Sledi Uprava Republike Slovenije zaščito in reševanje kateri se obseg finančnih sredstev v letu 2016 povečuje na 35,3 milijone evrov, 10,2% pri Inšpektoratu Republike Slovenije za obrambo ter Inšpektoratu Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami smo obseg sredstev minimalno povečali in sicer 2,2 milijona evrov oziroma 724.000 evrov. V celotni strukturi finančnega načrta predstavljajo stroški dela skupaj 238 oziroma 239 milijonov evrov kar predstavlja povečanje za 6,3 oziroma 7,5 milijona evrov glede na leto 2015. Pri tem je potrebno upoštevati, da je v to ceno zajeto povečanje obsega slovenske vojske ter redno napredovanje v letu 2015 gre kar za 5.355 javnih uslužbencev v celotnem sistemu MORS, ki bodo imele finančne posledice šele v letu 2016. Stroški dela tako predstavljajo 68,4% oziroma 69,5% celotnega finančnega načrta Ministrstva za obrambo. V obeh letih bomo nadaljevali z zmanjševanjem tekočih odhodkov, ki se znižujejo na 74,7 milijonov evrov oziroma 21,5% v letu 2016 oziroma 73,4 milijona evrov. To je 21,4% v letu 2017. Pri tem moram izpostaviti, da gre v nekaterih primerih za ohranjanje varčevanja, ki smo ga dosegli že v tem času finančne in gospodarske krize in jih želimo nadaljevati tudi v prihodnjih letih kot sistemske ukrepe v obrambnem sistemu. Predloga proračuna Ministrstva za obrambo za leti 2016 in 2017 smo skušali usmeriti vsaj v minimalni razvoj kar se kaže na minimalnem povečanju investicijskih sredstev, ki se povečujejo na 18 to je 5,2% oziroma 19,5 milijona evrov 5,7% kar glede na leto 2017 na 2015 predstavlja povečanje za 1,7 oziroma 3,1 milijon evra. Pri tem pa moramo jasno opozoriti, da so ta sredstva za investicije še vedno daleč od investicijskih sredstev dejansko potrebnih za izgradnjo novih zmogljivosti slovenske vojske in uprave za zaščito in reševanje. Za primerjavo lahko izpostavim, da smo v letu 2010 namenili 157 milijonov evrov za obrambne investicije, izredno nizek obseg finančnih sredstev za investicije pa Republiko Slovenijo v okviru Nata postavlja na rep članic glede na delež obrambnih izdatkov, ki jih namenjamo za razvoj novih zmogljivosti, torej za nabave in gradnje.

Namenska sredstva Ministrstva za obrambo so predvidena v višini 14,1 milijon evrov v letu 2016 in 10,7 milijona evrov v letu 2017. Pri tem moram izpostaviti da je polovica oziroma tri četrtine namenskih sredstev predstavljajo sredstva požarnega sklada, ostala namenska sredstva, ki jih uspemo pridobiti z odprodajo neperspektivnega premoženja, tako premičnega in nepremičnega pa smotrno reinvestiramo v nabave najnujnejše opreme za potrebe razvoja Ministrstva za obrambo in Slovenske vojske.

Podobno kot finančni načrti ministrstva so se skozi leta zniževali tudi obrambni izdatki Republike Slovenije, saj predstavlja obrambni proračun kar 83 % obrambnih izdatkov. Po najnovejših napovedih UMAR-ja ne dosegamo enakega odstotka obrambnih izdatkih v letu 2016, kot v letošnjem letu. Razlog je predvsem v tem, da bo rast BDP bistveno hitrejša od rasti obrambnih izdatkih. Obrambni izdatki v letu 2016 so 374 milijonov evrov in predstavljajo 0,94 % BDP, v 2017 pa 373 milijonov evrov in predstavlja 0,91 % BDP.

Če se dotaknem ključnih nalog v letih 2016 in 2017 pri Slovenski vojski bi izpostavili predvsem naslednje: da bomo zagotavljali ustrezno pripravljenost vojske za izvajanje njenih nalog, njeno sodelovanje pri nalogah s področja zaščite in reševanja ter sodelovanje v mednarodnih operacijah in misijah. Kot eno izmed ključnih nalog v naslednjih dveh letih bo tudi sodelovanje v okviru sil zelo visoke stopnje pripravljenosti. Na področju zmogljivosti bomo najkasneje do konca septembra 2016 oblikovali motorizirano bataljonsko bojno skupino, julija 2016 izvedli preverjanje zmogljivosti bataljona za jedrsko, radiološko, kemijsko in biološko obrambo in poskusili zagotoviti izgradnjo zmogljivosti splošne inženirske čete do leta 2017. Kar bi bilo zelo dobrodošlo, ker bi bila vse oprema dvonamenska.

Uredili bomo tudi osrednje vadbišče Slovenske vojske na Počku, prilagodili tehnična skladišča s sprejetjem standarda Nata ter zaključili projekt posodobitve letališča Cerklje ob Krki.

Obseg stalne sestave Slovenske vojske je v letih 2016 in 2017 zagotovljen na ravni 7.254 pripadnikov in pripadnic, torej na ravni letošnjega leta. V letih 2016 in 2017 bomo lahko zagotovili obseg pogodbene rezervne sestave v obsegu 820 pripadnikov.

Zaradi omejenega obsega finančnih sredstev bomo v letih 2016 in 2017 lahko zagotovili izvedbo prostovoljnega služenja vojaškega roka za največ sedemdeset kandidatov.

Kot ključni investicijski projekti v Slovenski vojski, v letih 2016 in 2017 bi izpostavili predvsem nabavo inženirske opreme, gre za gradbeno mehanizacijo, za inženirsko četo v vrednosti okoli 3,2 milijona evrov. Opreme za enoto za uničevanje neeksplodiranih ubojnih sredstev okoli 2,5 milijona evrov, novega sistema poveljevanja in kontrole Slovenske vojske za premostljive sile okoli 730 tisoč evrov. Opreme za kibernetsko varnost okoli 200 tisoč evrov, opreme za Nato sistem za poveljevanje v zračnem prostoru na Brniku, skupna vrednost z Natom je 11,5 milijonov, od tega bomo na Ministrstvu za obrambo zagotovili 0,77 milijonov evrov. Brezpilotna letala, en komplet okoli 400 tisoč evrov, opreme za usmerjanje zračne podpore Jtag/?/ v vrednosti 1,18 milijona evrov. Rekonstrukcije objekta 4 v vojašnici Barona Andreja Čehovina v Postojni v vrednosti 2,33 milijona evrov, nadzor in spremljanje stanje okolja in ureditev programske vsebine v poligonu Poček skladno z DPN-jem, 265 tisoč evrov ter ureditev priveza v Luki Koper iz namenskih sredstev Ministrstva za obrambo v višini okoli 1,5 milijona evrov.

Če predstavim še ključne naloge na področju zaščite in reševanja oziroma varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami gre predvsem za izdelavo ocen tveganj in sistemske ureditev, področja zmožnosti za obvladovanje tveganj pred naravnimi in drugimi nesrečami, kot predhodne pogojenosti za črpanje evropskih kohezijskih sredstev. Zagotavljanje pogojev za delovanje in operativno pripravljanje sil za zaščito, reševanje in pomoč preko sofinanciranja njihove dejavnosti ter zagotavljanje sredstev za sofinanciranje nabave gasilske opreme ter druge reševalne opreme. Pripravili bomo nove koncepte delovanja specializiranih enot civilne zaščite tako imenovanega tehničnega reševanja in na tej podlagi tudi njihovo reorganizacijo. Izdelali bomo nove programe oblikovanja državnih rezerv, materialnih sredstev za zaščito reševanja in pomoč ter začela se bo tudi izgradnja digitalnega radijskega omrežja zaščite in reševanja DMR, ki bo postopno zamenjalo obstoječe analogno omrežje. Ključni investicijski programi na področju zaščite in reševanja v 2016 in 2017 bomo predvsem nabava delovnih uniform civilne zaščite, okvirno 280.000 evrov. Zamenjali bomo dotrajano vozilo civilne zaščite za zveze, okvirni znesek v 2016 je 65.000 evrov, v 2017 40.000 evrov, zamenjali bomo del dotrajanih vozil za prevoz oseb ocenjena vrednost je 40.000 evrov. Nabavili bomo viličarje za potrebe v logističnih centrov, ocenjena vrednost je okoli 120.000 evrov. Izgradili bomo vadbeni objekt na Igu, ki je ključen za celovito usposobljene gasilcev za gašenje notranjih požarov, v več etažnih montažnih objektih z leseno konstrukcijo, s skeletno konstrukcijo ali montažni / nerazumljivo/ ocenjena vrednost je okoli 130.000 evrov. Sredstva so zagotovljena v požarnem skladu, nabavili bomo simulator napetosti hlodovine za usposabljanje za varno delo z motorno žago. Ocenjena vrednost je okoli 60.000 evrov, ustavili bomo simulator za izvajanje zahtevnih scenarijev gašenja in reševanja iz ruševin. Okvirna vrednost je okoli 10.000 evrov, izvedli bomo prenovo bazena v izobraževalnem centru zaščite in reševanja na Igu, ocenjena vrednost je okoli 90.000, zagotovili bomo nakup siren javnega alarmiranja, sredstva v višini 1,5 milijona evrov bodo zagotovljena iz kohezijskega sklada. In, če se osredotočim še na 3 del, to je upravni del bi kot ključna investicijska projekta omenila predvsem projekte energetske sanacije zlasti v vojašnicah skozi katerega bomo za začetek obnovili kotlovnice v vojašnicah Ankaran, Postojna in Bohinjska bela, ocena investicije je 1,3 milijona evrov. Cilj investicije priprava in potrditev modela celovite energetske sanacije vojašnic in drugih objektov v opravljanju Ministrstva za obrambo za namene v dolgoročne pridobitve sredstev za investicijska vlaganja. Predvsem gre za kandidiranja na sredstva za energetsko sanacijo ter postopno obnovo objekta za ureditev centralnega arhiva Ministrstva za obrambo na Vrhniki. Investicija je ocenjena na okoli milijon evrov in bo zaključena. Se pravi gre za obnovo prilagojeno potrebam predvidena v letu 2018. Predvsem pa si bomo o pomanjkanju proračunskih sredstev prizadevali, da bi tudi iz različnih drugih virov zagotovili kar največ sredstev za delovanje obeh sistemov pri čemer imamo v mislih predvsem kohezijska sredstva, sredstva iz Natovega programa varnostnih investicij, sredstva iz različnih projektov evropskega mehanizma za civilno zaščito ter tudi sredstva od prodaje stvarnega premoženja tako nepremičnin kot tudi stare opreme, ki je več ne potrebujemo.

Predlagani proračun Ministrstva za obrambo za leto 2016 in 2017 lahko ocenimo kot pozitiven iz vidika zaustavitve neprekinjenega padanja v preteklih letih kot posledice finančne in gospodarske krize. Potrebno je povedati, da prvič v vseh teh letih zaustavimo trend padanja sredstev namenjena tudi obrambnih izdatkov. Sama bom naročila tako načelniku generalštaba Slovenske vojske kot tudi direktorju Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje, da pripravita ocene vpliva proračuna, nadaljevanje tako Slovenske vojske kot tudi sistema zaščite in reševanja civilne zaščite. Ter, da v okviru tega pripravimo vse ukrepe, ki so potrebne za prihodno obdobje pri tem mislim predvsem na srednje ročni obrambni program ter tudi na vse kar je potrebno v dolgoročnem programu na področju varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami za oceno tega kar ni bilo izvedeno v preteklem obdobju.

Moram izpostaviti, da bosta ta dva dokumenta verjetno pomagala, da bomo na ravni celotne države v prihodnjih letih morali spoznati velik pomen obrambnega sistema ter sistema varstva pred naravnimi nesrečami, ki se bo moral odraziti tudi v občutnem nominalnem povečanju obsega finančnih virov v prihodnjih obdobjih. Oba sistema se danes pripravljata na potencialne grožnje prihodnosti in zanemarjanje njihovega pomena danes bo nedvomno vplivalo na njune zmožnosti v prihodnosti. Najlepša hvala.

Hvala, gospa ministrica za vašo predstavitev.

Želi besedo predstavnica Ministrstva za finance. Izvolite, gospa Irena Momič.

Hvala.

Minister pa predsednik Vlade sta že podala predstavite, tako da mogoče zgolj kratek povzetek ali pa nekaj ključnih segmentov.

Predloga proračunov za leti 2016 in 2017 sta bila pripravljena z upoštevanjem makroekonomskih okvirov iz jesenske napovedi UMAR-ja. Po tej napovedi naj bi Slovenija v prihodnjih dveh letih dosegla gospodarsko rast v višini 2,3 % na leto. Vlada je pri pripravi obeh proračunov sledila ustavnim določbam in nedavno sprejetemu Zakonu o fiskalnem pravilu, ki predvideva postopno uravnoteženje prihodkov in izdatkov proračuna države brez zadolževanja. Zato si je Vlada za cilj postavila, da primanjkljaj državnega proračuna po denarnem toku za leto 2016 ne sme presegati 1,98 % BDP oziroma primanjkljaj v letu 2017 pa ne 1,74 % BDP.

Za obdobje teh dveh let sta glavna cilja ekonomske politike spodbujanje gospodarske rasti in javnofinančna konsolidacija. Značilnost predlaganih proračunov se kaže predvsem v tem, da nista več usmerjena tako izrazito investicijsko kot sta bila predhodna dva proračuna za leto 2014 in predvsem 2015 in da je raven investicije v omenjenih letih bila bistveno višja zaradi dejstva, da se konec letošnjega leta zaključuje obdobje upravičenih stroškov financiranja stare finančne perspektive za obdobje 2007 – 2013.

Predvidena raven investicijskih odhodkov v obeh proračunih se tako vrača na raven izleta 2013. Prihodki v proračunu za leto 2016 so načrtovani v višini 8,6 milijarde evrov in so višji od prihodkov ocenjenih za leto 2015 za 141,3 milijone evrov. Najbolj naraščajo pri tem davčni prihodki, predvsem davek na dodano vrednost in dohodnina, EU prihodki pa so načrtovani v višini 927 milijona evrov in največji delež predstavljajo prejeta sredstva za izvajanje kmetijske in ribiške politike ter kohezijske politike in sicer dobrih 93 %. Pri kohezijski politiki je prevladujoč delež prihodkov pričakovan že iz naslova nove finančne perspektive.

Odhodki za leto 2016 se načrtujejo v višini 9,4 milijarde evrov. Osnovni razrez proračunskih izdatkov je bil oblikovan programsko pri čemer so bile prioritete vlade usmerjene v področje varnosti ljudi in premoženja, vključno z zdravje, pravosodjem, infrastrukturo in izobraževanjem. V strukturi odhodkov predstavljajo integralna sredstva slabih 87 %. Bistvena značilnost odhodkovne strani predloga proračuna je nižja raven investicijskih odhodkov, kot sem povedla, saj se obdobje upravičenosti zaključuje. V novi finančni perspektivi pa ima Slovenija na razpolago 3,2 milijardi evrov kar je 900 milijonov evrov manj kot v stari perspektivi.

Glede na to, da smo še v zgodnjem obdobju izvajanja nove finančne perspektive je bilo potrebno pri načrtovanju sredstev upoštevati še določeno mero nedorečenosti ki izhajajo iz dejstva, da so v temu trenutku nekateri dokumenti povezani s tako imenovanimi predhodnimi pogojenostmi šele v zaključnih fazah izdelave, ter da posamezne analize še niso dokončne.

Proračunski uporabniki so načrtovali sredstva za tiste namene, kjer so te pogojenosti že izpolnjene medtem, ko se za preostali del sredstva načrtovana pri Službi Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, kot organ upravljanja. Sredstva pa se bodo tekom izvrševanja proračuna prerazporejala na ministrstva, ko bodo izpolnjeni vsi pogoji in sprejeti ključni programski dokumenti.

Za proračun 2017 so prihodki načrtovani v višini 8,7 milijarde evrov in so v primerjavi z načrtovanimi prihodki v letu 2016 višji za 77,8 milijonov evrov.

Odhodki se za leto 2017 načrtujejo v višini 9,4 milijarde evrov in v strukturi odhodkov prav tako predstavljajo glavnino integralna sredstva, slabih 87 %. Tudi tukaj se izkazuje nivo investicijskih odhodkov nekoliko nižji vendar se zvišuje v primerjavi s predlogov proračuna v letu 2016 predvsem zaradi zvišanja razpoložljivih virov EU sredstev.

Mogoče toliko na kratko, za uvod.

Hvala za vaš nastop.

Želi besedo še načelnik generalštaba Slovenske vojske? (Ne.) Potem odpiram razpravo in predlagam, da morebitne amandmaje oblikujemo ob koncu razprave. Lahko se prijavite k razpravi, prvi pa je prijavljen gospod Andrej Čuš, izvolite.

Hvala lepa za besedo.

Sam sem pozorno poslušal predstavitev obrambnega proračuna in predstavitev sredstev, katere si je ta resor zagotovil za prihodnji dve leti in glede na vse zaveze, ki jih Republika Slovenija daje tako mednarodni skupnosti, drugim organizacijam in tudi v javnosti moram povedati, da sem seveda razočaran. Proračun za obrambo za prihodnji dve leti je dokaz, da je predsednik Vlade dr. Cerar nekredibilen premier, ki zavaja, tudi laže očitno, pa to ne samo nam državljanom ampak tudi drugim, recimo generalnemu sekretarju Zveze Nato, gospodu Stoltenbergu kateremu je predsednik Vlade julija letos sam obljubil, da bo v letu 2016 proračun ostal na isti ravni, potem pa se bo postopoma zviševal za 0,04 % letno. Letošnje leto je bil proračun za obrambo 0,97 % BDP, za 2016 pa se niža na 0,94 % BDP-ja. In, če to primerjamo kaj se govori in kaj dela se mi zdi, da v ozadju je neka večja zgodba, velika zgodba, katere naslov je, uničimo slovensko vojsko.

Zdaj, gospa ministrica sam sem član nekaterih odborov, recimo za kulturo, kjer vem, kako so se sami ministri izpostavljali, borili, si prizadevali za večja proračunska sredstva in moram povedati, da sem malo pogrešal tudi vaš angažma, ker dejstvo je, da varnostna situacija doma in v tujini ne samo da se spreminja iz dneva v dan ampak je vse slabša. Varnost je dobrina, katero moramo vsi zagotavljati in se za njo boriti ampak, če ne bomo imeli vojske, sem prepričan, da se ne bomo počutili varne.

tako da, jaz bi želel in pa upal, da bi mogoče prisluhnili predlogu predsednika odbora, da mogoče po razpravi v kolikor bo seveda potreba za to, oblikujemo neke predloge sklepov ali amandmajev s katerimi bi zagotovili več finančnih sredstev. Jaz sem prepričan, da bo minister Mramor in pa predsednik Vlade, da boste temu prisluhnila, če ne pa bomo tudi kakšen magnetogram z njune strani iz meseca julija ali pa kakšno novico jima pokazali in bomo videli kaj je, kdo se zavaja. In teh sedem milijonov evrov več, o katerih se govori, da bo več za vojsko, to je tudi zavajanje, ker to gre v bistvu samo za plačilo članarin mednarodnim organizacijam, to pa se je zdaj preneslo iz Ministrstva za zunanje zadeve na Ministrstvo za obrambo. Torej ne bo nič novega ali pa nič boljšega za Slovensko vojsko. Gre samo za kreativno računovodstvo.

Zdaj, moram povedati, da sem govoril z nekaj ljudmi in po / nerazumljivo/ se govori, da je predsednik finance tudi izjavil, da ga briga za Slovensko vojsko. In, če je temu tako, ne vem, ga je treba vprašati kaj je s tem mislil. 40 milijonov evrov več za policijo, kar je seveda prav, podpiram, se verjetno vsi zavedamo, da je to treba ampak zakaj pa potem vojska ne dobi nič? Pa v Državnem zboru se o problematiki v vojski in tudi policiji pogovarjamo kar jaz pomnim, kar sem v Državnem zboru. In nekako na notranjih zadevah so to zdaj uredili, bo policija tega deležna in, poglejte, je čudno da se nič ne naredi za Slovensko vojsko. Tudi zdaj ta begunska oziroma migrantska kriza, ki se pojavlja, se ni Slovenske vojske spustilo poleg ravno zaradi potreb proračuna za prihodnji dve leti.

In res me zanima, kako kot ministrica vidite delovanje Slovensko vojske v prihodnosti, bodo ta sredstva sploh dovolj, da e bo vojaku kupilo uniformo in potrebno opremo, da lahko dela sploh? Ker, ta proračun je po mojem napad na Slovensko vojsko. In, poglejte, panoga podhranjena, vsi to vemo, vsi se tega zavedamo ampak, ko je pa treba kaj narediti potem pa nič. Tako, da se mi zdi, da v bistvu Vlada Mira Cerarja nekatere resorje načrtno pusti podhranjene ali pa jih celo uničuje. Sam sem Ptujčan, poznam kar nekaj sovrstnikov pa znancev, ki delajo v Slovenski vojski. Zdaj ne vem jih je, se kdo z njimi pogovarja vpraša kdo navadnega vojaka kako živi, če mu je omogočeno normalno, dostojno življenje. Da morajo hoditi v Avstrijo delati, da normalno preživijo ne vem. Tudi predsednik republike je kar kritičen do tega stanja. Že Slovenska vojska dobila negativno oceno in to je en alarm na katerega bi se morala politika odzvati in zagotoviti vsaj enakomeren položaj napram drugim področjem Vlade. Je na podlagi tega, da se manjšajo finančna sredstva za Slovensko vojsko se Slovenska vojska sploh zmožna opravljati naloge, ki nalaga Zakon o obrambi. In, ko govorimo o kakšni simboliki ali pa o zaslugah, jaz bi se predvsem raje pogovarjal kako bo politika zagotovila več finančnih sredstev za vojsko ne pa kako bomo brigadirje, ki so v času osamosvajanja Slovenije izdali Slovenijo, zdaj višali v generale. Hvala lepa.

Hvala, gospod Čuš.

Naslednji ima besedo mag. Matej Tonin.

Dober dan, spoštovani gostje, spoštovana ministrica.

Jaz ne bi bil rad v vaši koži, najverjetneje tudi vam ni prijetno, če se boste spominjali vašega zaslišanja, ko ste bili še kandidatka za ministrico, ko ste se sestajala z visokimi predstavniki zveze NATO, takrat ste dejala čisto drugačne izjave. Tudi določene zelo konkretne obljube so bile dane od tistega, da se bo proračun za obrambo vsako leto za 0,01% BDP povečal. Jaz vas ne želim spravljati v neprijetno situacijo, tudi ne želim kakšnih visoko letečih izjav dajati ampak mislim, da morate najprej odgovoriti sama na svoje izjave oziroma si postaviti ogledalo. Jaz moram reči, da sem več pričakoval od vas po tistem zaslišanju za vašo funkcijo ste rekli, da nas boste presenetili. Morda so bili prvi znaki, da morda bomo res presenečeni, ko ste takoj prišli v parlament z nekimi osnutki Zakona o obrambi ampak od takrat se je vse ustavilo, o delu oziroma aktivnosti Ministrstva za obrambo oziroma obrambne ministrice ni kaj veliko sluha. Jaz bi rekel, da je ta proračun seveda proračun za nadaljnjo vegetiranje Slovenske vojske, žal. Na veliko odborih smo se že pogovarjali kaj vse bi bilo potrebno postoriti pa se ni. Tukaj vam tudi jaz samo malo slabo vest, da smo dejansko v tem parlamentu najbolj kritizirali notranjo ministrico, ki je pa za svoj resor dejansko zagotovila konkretne dodatne milijone. In predvidevam, da tudi situacija v Slovenski vojski ni dosti boljša kot je pa v slovenski policiji, da bi lahko prihajalo do takih razlik. Ampak saj pravim ta pojasnila jih boste predvsem vi dajala in vi boste tiste, ki boste morali odgovarjati na stvari, ki ste si jih sami postavili in tudi sami zastavili oziroma mislim, da ste dolžni vsaj temu odboru dati pojasnila zakaj ste odstopili od tistih izjav, ki ste jih sami dali. Saj mi vas nismo silili, da obljubite to kar ste obljubili zavezništvu NATO ali pa to kar se je govorilo na hiringu, to so bile vaše besede in jaz vas ne bom k ničemer silil ampak sam rad bi, da daste odboru neko kratko pojasnilo kaj se je od takrat, ko ste dejali te izjave pa do danes spremenilo. Prepričan pa sem, vi ste sicer govorili o nekih majhnih investicijah, ki se bodo zgodile. Kot vse kaže se bo begunska kriza še dodatno stopnjevala, če bodo Madžari s 15. oktobrom zaprli še mejo s Hrvaško, potem bo ves ta val pljusknil v Slovenijo. Zdaj so imeli Hrvati po 10.000 beguncev na dan, potem jih bomo imeli mi in tudi v načrtih kako se soočiti s to krizo ste vi jasno povedali, da se bo v neki drugi, tretji fazi tu začela vojska vključevati predvsem iz logističnega vidika. To ste tudi sami povedali in zagotovo sem prepričan, da, ko bo ta val prišel v Slovenijo, ko se bodo te številke v Sloveniji tudi zgodile bodo najverjetneje boste ves denar še iz tistih investicij, ki jih danes načrtujete prerazporedili za vse te logistične zadeve tako, da jaz nočem biti pesimist ampak jaz se resnično, iskreno na podlagi tega kar ste nam predstavili ne pričakujem ničesar. Upam pa le, da bo vojska lahko vse to vzdržala.

Hvala, gospod Tonin.

Zdaj pa bi se sam tudi vključil v razpravo in sicer naprej moram povedati, da je majhno pretiran in tudi mogoče neprimeren prihod izraz, napad na Slovensko vojsko. Pomen varnosti mislim, da nekaterim tukaj nam, je, ni potrebno razlagati, ker vemo, vsaj tisti, ki smo bili leta 1991 pri osamosvajanju akterji in zraven. Tako, da jaz mislim, da toliko je pa potrebno tudi tolerance, da imamo tudi spoštovanje do celotnih prisotnih tukaj in mislim, da tudi same ocene, da se ministrica ni trudila. Ne, da bi jo zdaj tukaj zagovarjal ampak je potrebno reči, če smo dobro poslušali tako s strani ministrice za finance kot ta prvo ministrico, ki je nanizala ključne programske prioritete za leto 2016 in 2017. Oceno finančne realizacije glede na predvidena proračunska sredstva, potem oceno razvojnega potenciala programskih prioritet in pa razvojnega potenciala programskih prioritet za samo delovanje. Mislim, da se moramo zavedati nekaj, noben proračun nikoli do zdaj ni bil v zgodovini samostojne Sloveniji za nikogar dovolj dober. Daleč od tega, da bi ta proračun, ki se nanaša na 2016 in tudi 2017 vendar malo nazaj smo sprejeli z večino fiskalno pravilo. Zdaj tudi jaz bi rad vse imel ali pa, če gremo vsi bi se radi fajn imeli vendar, ko govorimo o določeni materiji, ki in obvezah, ki se nanaša tudi gledano globalno kot celoten proračun moramo imeti to v vidu in zdaj bom šel na sam proračunski del Ministrstva za obrambo. Potrebno je poudariti, da je ministrica dosegla zaustavitev nominalna vrednost, se pravi se ne znižuje, se povečuje to moramo vedeti. Govorimo o nominalni vrednosti in tukaj jaz mislim, da je potrebno kljub napadom, ki jih je bilo slišati že do zdaj na ministrico, da je naredila veliko kdaj ustavljati trend nominalnega padanja. Slišali smo, da se finančna nominalna sredstva v letu 2016 povečujejo za 7 milijonov na obrambnem delu in pa 1,6 milijona na upravi za reševanje. Tukaj je potrebno zaveze, ki so bile dane nazaj tudi v zadnjem obdobju, v juniju oziroma v juliju ob obisku v naši državi generalnega sekretarja Zveze Nato Jensa Stoltenberga, ko sta na pogovorih z našim predsednikom Vlade predvsem v največji meri pozornost posvetila povečanju izdatkov na obrambnem področju. V preteklih letih se je, vemo, smo slišali, zaradi krize zmanjšalo in predsednik Vlade je zagotovil, da Slovenija v prihodnjih letih ta sredstva bo postopno povečevala in nominalno se niso znižala, glede na situacijo takšna kot je. Jaz sem prvi za to, mislim da smo si tukaj že vsi člani bili že nazaj enotni, kar se tega tiče, da ministrici pomagamo in mislim, da bomo tudi v prihodnje na isti valovni dolžini… Vsi razumemo vendar je treba širše tudi razumeti kako stvari stojijo.

Tako da, Cerar je bil jasen, da ne bo nominalno zmanjšanja in ga ni. Rekel je pa tudi to, da v prihodnjih letih za 0,04 % se bodo sredstva bruto domačega proizvoda na leto povečevala. Tudi sam Stoltenberg je to situacijo razumel in prišel je po nekaj dneh zdaj nazaj preden smo začeli materijo o proračunu obdelovati, d je UMAR objavil nove podatke. Jaz sem nekaj trdno prepričan, tako kot smo zdaj tukaj, kaj bo marca, aprila? Ne bi rad bil prerok, bojim se da bo nova napoved. Mogoče ne dobra, pa nisem črnogled, ampak poglejte, lahko je biti pameten, sem pa vesel, da je ministrica zelo odločno na začetku poudarila da je že oziroma bo takoj naročila oceno stanja glede na proračun in takoj pristopila tudi k naporom v naslednjem letu k spremembam, ker vsi, še enkrat zdaj na koncu, vemo kaj pomeni varnost, vemo, nekateri vemo kaj pomeni varnost, ker smo jo morali zagotavljati in smo jo z veseljem zagotavljali to varnost in jo bomo ponovno. In imejmo en občutek do te naše domovine in dajmo širše razumeti.

Jaz sem prepričan, da bo v drugem letu kmalu odprta zgodba, da bo z napori prišlo tudi ali do prerazporeditev sredstev ali do rebalansa in da se bo začelo tisto, kar se je skozi obljubljalo, če bodo razmere dopuščale. Žal nastalim razmeram lahko naredimo tisto maksimalno, kar je bilo. Tukaj moram še enkrat reči, sem prepričan, kar je tudi evidentno, da je ministrica naredila svoj posel maksimalno kar je lahko.

Hvala.

Hvala gospodu Dolinšku.

Zdaj nabral se je nek sklop vprašanj in bi mogoče predlagal, da nam o temu prvem krogu ministrica za obrambo in po potrebi še načelnik, če bo kaj za dodati tudi odgovori na ta vprašanja.