Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, vabljeni gostje.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – TO JE VARNOSTNE RAZMERE V REPUBLIKI SLOVENIJI V PRIMERU NEUVELJAVITVE 37.A ČLENA ZAKONA O OBRAMBI.

Kot smo se že pogovorili je bil namen 1. točke, da se seznanimo z aktualno situacijo, kakršna je sedaj in kakršna je bila v preteklih dneh, predvsem iz varnostnega vidika. Vemo pa, da so posamezniki prinesli podpise za predlog za referendum o 37.a členu Zakona o obrambi, ki ga je parlament sprejel nekaj dni nazaj. Razlog za sprejem tega je bil, ker je Vlada ocenila, da je to potrebno, tudi tisti, ki smo bili na terenu si vsi želijo, da je lahko vojska še bolj vključena, da ima vojska še več pooblastil in zaradi tega smo predlagali 2. točko da se pogovorimo kakšni so načrti vlade oziroma, kakšne ukrepe pripravljate v primeru, da 37.a člen ne bo uveljavljen.

In bi za začetek kar dal besedo ministrici za obrambo, gospe Andreji Katič.

Spoštovani predsednik odbora, spoštovani predsednik komisije, spoštovane članice in člani odbora in komisije, kolegica ministrica, spoštovani predstavniki ostalih organov.

Z vložitvijo podpisov za zahtevo za začetek zbiranja podpisov za razpis referenduma o Zakonu o obrambi, to dopolnitvijo je uveljavitev novele zakona odložena verjetno za daljše časovno obdobje. Ob tem moram najprej poudariti, da spoštujem pravice do referenduma, hkrati pa moram poudariti tudi, da se država v zvezi z migrantsko krizo srečuje z zahtevno varnostno situacijo, v obvladovanje katere pa so vključeni vsi deli sistema nacionalne varnosti – to je varnostni sistem, obrambni sistem ter sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Država je pri angažiranju sil za obvladovanje nastale situacije omejena, saj pač razpolagamo s silami in sredstvi v obsegu, kot smo jih v preteklosti izpostavili. In razpoložljive sile in sredstva je treba v vsaki krizni situaciji izkoristi na najbolj učinkovit način.

Namen novele Zakona o obrambi je, kot ste podrobno seznanjeni, predvsem da se omogoči širše angažiranje, poveča operativna sposobnost in učinkovitost Slovenske vojske pri izvrševanju nalog varovanja državne meje. V novelo je vgrajeno več omejitev, ki preprečujejo zlorabo te rešitve; najprej gre za dvofaznost aktiviranja Slovenske vojske, kjer v prvi fazi naloge v podporo policiji pri širšem varovanju izvaja brez policijskih pooblastil, kot to počne že danes. Šele z odločitvijo Državnega zbora in to z dvotretjinsko večino prisotnost, kar je velika večina drugačna, da bodo vsi prisotni v kolikor bi prišlo do takšne zahtevne odločitve, takrat dobi Slovenska vojska lahko samo določena policijska pooblastila, s tem, da te naloge izvaja skupaj s policijo. Dodatna omejitev je tudi časovna in sicer se te naloge po odločitvi Državnega zbora lahko izvajajo le v tistem obdobju, ko je to nujno potrebno za izvajanje naloge, vendar ne več kot tri mesece, s tem, da lahko državni zbor to obdobje podaljša še za enako obdobje.

Sama osebno menim, da glede na navedeno ocenjujem, da so velike varovalke in da ni nobene potrebe po odločanju na referendumu še posebej, ker gre za izjemno zahtevno varnostno situacijo v državi in prepričana sem, da bodo to razumeli tudi naši državljanke in državljani, ko se bodo odločali o morebitni podpori za referendum.

Slovenska vojska je v reševanju migrantske krize vključena že od 20. septembra, ko je začela izvajati naloge logistične podpore državnim organom pri pripravah in obvladovanju migrantske krize. 17. oktobra je bila na podlagi odločitve Vlade, na podlagi četrtega odstavka, 37. člena Zakona o obrambi vključena v širše varovanje državne meje, skupaj s policijo, seveda brez policijskih pooblastil.

Vlada je Slovenske vojski pri izvajanju te naloge določila tudi podrobna pravila delovanja. Vse naloge se izvajajo skupaj s policijo in po predhodno izdelanimi načrti. Pri izvajanju nalog v zvezi z migrantsko problematiko je bilo do včeraj na različnih nalogah angažiranih skupaj 7 tisoč 220 pripravnikov, 670 vozil, ter pripravljenih na primer 44 tisoč obrokov hrane. Glede skupnega delovanja Slovenske vojske in Policije na terenu želim poudariti, da delo poteka usklajeno in učinkovito, in bi rada izpostavila tudi pozitivne učinke. Vzpostavitev učinkovite komunikacije med Slovensko vojsko in Policijo; vzpostavitev izpostavljenega poveljniškega mesta 1. brigade v vojašnici Cerklje ob Krki, ki je olajšalo poveljevanje in kontrolo ter koordinacijo s Policijsko upravo Novo mesto in Policijsko postajo Brežice; neposredna koordinacija na terenu med operativno skupino Policije in poveljujočim častnikom Slovenske vojske na območju delovanja; uspešno, usklajeno izvajanje postopkov na terenu ter medsebojna logistična podpora v primeru nujnih potreb. Uveljavitev novele Zakona o obrambi bi omogočila, da bi se v primeru morebitnega zaostrovanja migrantske problematike v prihodnjih dnevih in tednih na podlagi odločitve Državnega zbora zagotovilo povečano operativno sposobnost ter učinkovitost delovanja Slovenske vojske pri varovanju državne meje. Če ne bi ocenjevali, da je to potrebno, potem takšnega ukrepa ne bi niti predlagali, še posebej ne po nujnem postopku. Neuveljavitev novele zakona pomeni, da bo Slovenska vojska tudi naprej delovala v okviru pooblastil, ki ji jih daje veljavna zakonodaja, ter da bo naloge tudi v bodoče izvajala skupaj s Policijo, in to prizadevno, odgovorno in učinkovito. Ob morebitnem zaostrovanju varnostne situacije pa bo pri načrtovanju angažiranja Slovenske vojske te omejitve treba upoštevati. Toliko za uvod. Hvala.

Hvala, gospa ministrica.

Besedo dajem ministrici za notranje zadeve mag. Vesni Györkös Žnidar.

Hvala, predsedujoči, za besedo.

Kot je bilo že povedano uvodoma s strani kolegice, ministrice za obrambo, do vključevanja Slovenske vojske v obvladovanje migracijskega toka oziroma v nastalo situacijo je prišlo postopoma, glede na situacijo. Najprej je bila sprejeta odločitev, da se logistično vpne v zgodbo, hitro je potem tudi prišlo do tega, da je vojska na podlagi obstoječega pravnega okvira pričela sodelovali s policijo v smislu dajanja pomoči pri širšem varovanju državne meje. Seveda, slovenska policija je takoj, ko je prišlo do situacije, izrazila potrebo po tem, da se vključi Slovenska vojska, na kar smo takoj odreagirali. Kar lahko povem, izhajajoč iz trenutne situacije, sodelovanje med vojsko in policijo je izjemno dobro na terenu. Obstoječa podlaga, torej 37. člen Zakona o obrambi, ki določa, da vojska nudi pomoč policiji pri širšem varovanju državne meje, torej po načrtih policije, na podlagi sklepa Vlade in usmeritvah policije, seveda, pri tem pa nimajo policijskih pooblastil, daje dobre rezultate. V praksi to dejansko pomeni, da bo lažje razumljivo, da varujejo vojaki postopke, da observirajo, da nudijo tehnično podporo, v določenih primerih lahko tudi v okviru Kazenskega zakonika se zatečejo k uporabi skrajne sile in silobrana, kar mislim, da je izjemno pomembno tudi v tem vidiku. Seveda, nov zakon oziroma nov 37.a člen, ko bo sprejet, bo dejansko dobrodošla okrepitev, v smislu, da bodo lahko vojaki opravljali nekatere tudi pomembne naloge, ki bodo pripomogle k temu, da se bo razbremenilo policijske enote, torej, da bi lahko določene naloge opravljali bolj samostojno, zlasti v primeru, da pride do povzemanja nekaterih bolj restriktivnih ukrepov za varovanje državne meje. Seveda, če bo ta 37.a člen pričel veljati, bo policija na podlagi varnostne ocene, torej na podlagi razmer na terenu, bomo na ministrstvu predlagali Vladi, da Državni zbor odobri uporabo Slovenske vojske za opravljanje določenih nalog. Vendar pa, kar se tiče delovanja na terenu, je izjemno pomembno poudariti, da že v tem trenutku na podlagi obstoječe pravne podlage Slovenska vojska in Policija izjemno dobro sodelujeta in je to vsekakor dobrodošla povezava pri obvladovanju situacije na terenu. Po novem členu, kot je že nakazala tudi ministrica za obrambo, bo vojska počela vse to kar počne sedaj in pa nekatere samostojne naloge v tistem smislu, kakor je to navedeno v predlogu spremembe. Potrebno je poudariti, da tudi v primeru, da obvelja 37.a člen bo še vedno slovenska policija ostala ključni nosilec Zakona o nadzoru državne meje in tudi tista varnostna sila, ki po skladu s schengenskim zakonikom dejansko opravlja nadzor državne meje.

Dosedanje delo na obeh straneh je dobro, tudi moji obiski na terenu kažejo na to, da mi tudi direktorji policijskih uprav, kjer koli pridemo, povedo, da izjemno dobro opravlja vojska svoje delo, da izjemno dobro sodeluje s policijo in to je tisto, kar je v temu trenutku bistvenega pomena, če izhajamo iz obstoječega pravnega okvira.

Za varnost na terenu policija je poskrbela, lahko rečem, da ni prišlo do razpršitve migracijskega toka po ozemlju naše države. Je prihajalo do določenih incidentov seveda glede na to, da so določena tveganja, glede na to, da gre za množične tokove, za veliko število ljudi, ti so bili seveda obvladani in pa tudi, kot je bilo že danes povedano s strani generalnega direktorja policije, noben državljan Republike Slovenije ni bil vpleten v varnostne razloge, kar je tudi odraz dobrega dela tako policije in tudi vojske.

Je pa res, da migracijski tok ne popušča, dejansko se tudi po podatkih v drugih državah se tudi krepi, ne glede na to, da se vremenske razmere bodo v prihodnjih dneh vendarle poslabšale.

Vstopne in izstopne točke so obremenjene, zato sočasno povzemamo tudi vse ukrepe, ki so v naši moči, da se te točke razbremenijo, zlasti iz vidika delovanja lokalne skupnosti, ki so zelo obremenjene tako v smislu gospodarskega delovanja kot tudi v smislu normalnega življenja v teh skupnostih.

Toliko za uvod, hvala.

Hvala ministrici.

Sedaj pa dajem besedo državni sekretarki na Ministrstvu za zunanje zadeve, gospe Darji Bavdaž Kuret, izvolite.

Hvala lepa gospod predsednik.

Torej, na pobudo Slovenije je 25. oktobra v Bruslju potekalo zasedanje voditeljev držav in vlad na zahodno balkanski migracijski poti.

Voditelji so se dogovorili za izjavo v sedemnajstih točkah. Slovenija je na zasedanje šla z dvema ciljema in sicer prvi, da se dogovori skupna rešitev za omejevanje pritoka migrantov po zahodni balkanski poti, zlasti z večjim nadzorom meje v Egejskem morju. In drugi cilj, da se izboljša samoupravljanje s takojšnjo okrepitvijo dialoga med državami. Oba cilja sta bila v sprejeti deklaraciji voditeljev dosežena.

Vsi navzoči voditelji so se tudi zavezali, da bodo omejevali gibanja beguncev migrantov do sosednjih držav v regiji, da se morajo prizadete države med seboj pogovarjati in da politika prepuščanja beguncev brez informiranja sosednje države ni sprejemljiva. Grčija je pristala na povečanje zmogljivosti operacije Pozejdon, zlasti na okrepitev prisotnosti Frontexa na območju Egejskega morja in neznatna okrepitev podpore Frontexa pri registraciji in odvzem prstnih odtisov. S pomočjo Frontexa naj bi se okrepil nadzor na grško-makedonski meji.

Dodatno k temu je prišlo do dogovora, da se enoten Frontexa vzpostavijo tudi na drugih zunanjih mejah EU na Balkanu, vključno s hrvaško-srbsko mejo. Navedeno je pomembno z vidika večjega nadzora nad pritokom migrantov ter upočasnitvijo le-tega zaradi njihove temeljitejše registracije.

Grčija se je tudi zavzela, da do konca leta poveča sprejemne zmogljivosti na trideset tisoč mest in da s pomočjo EU in UNHCR, visokega komisarja Združenih narodov za begunce, zagotovi programe nastanitev družin za najmanj dodatnih 20 tisoč oseb. Hkrati je bilo dogovorjeno, da se vzdolž te rute vzpostavi še 50 tisoč dodatnih mest.

Eden od sklepov je bil tudi, da se v roku enega tedna v Slovenijo napoti štiristo policistov na podlagi bilateralnih dogovorov. Omejeni policisti niso mišljeni kot nadzor meje temveč kot pomoč za zagotavljanje reda in miru na območju z migranti. Doslej je pomoč napovedalo že kar nekaj držav, policisti Avstrije in Nemčije so že v Sloveniji. Glede na trenutne pogovore je Sloveniji skupno obljubljenih, danes zjutraj, 183 policistov.

Slovenija je z doseženimi dogovori za sedaj zadovoljna. Zdaj je na vrsti druga, še pomembnejša faza implementacija dogovorjenega, pričakujemo, da se čimprejšnjo polno implementacijo sklepov in dogovorov tudi izrednega vrha 15. in 16. 10.

Dovolite mi, da poudarim, da je predvsem pomembna krepitev dialoga med državami na zahodno balkanski poti ter skupni napori vseh držav za omejevanje pritoka migrantov, zlasti z večjim nadzorom meje v Egejskem morju.

Slovenija je tudi zaprosila za pomoč preko evropskega mehanizma civilne zaščite in drugič za pomoč BNZ v obliki policistov in policijske opreme, pismo ministrice za zunanje zadeve, ter v obliki zdravstvene opreme ter za finančno pomoč s pismom ministra za zunanje zadeve, gospoda Karla Erjavca.

MZZ o zunanjepolitični situaciji, ki je vzrok za nastanek migracijske krize je redno in še obvešča Odbor Državnega zbora za zunanjo politiko. Predvsem glede pristopa EU v zvezi z reševanjem vojne v Siriji. Ministrstvo tudi dnevno zagotavlja naši mreži, diplomatskim predstavništvom, informacijo o stanju pomoči in potrebah ter stanje na terenu. Diplomatska predstavništva so dnevno v stikih s predstavniki držav sprejema in posredujejo ponudbe za pomoč in tudi pobude za sodelovanje. Prav tako poteka testna koordinacija, seveda z ministrstvom za notranje zadeve in Uradom za zaščito in reševanje.

Ministrstvo tudi organizira redne sestanke oziroma "brifeing-e" s predstavniki drugih držav akreditiranih v Sloveniji, ker jih seznanjamo s stanjem in našimi stališči.

Hvala lepa.

Hvala tudi vam.

Sedaj pa dajem besedo generalu Andreju Ostermanu, načelniku generalštaba Slovenske vojske.

Hvala predsedujoči in spoštovane poslanke in poslanci.

Jaz bi mogoče tudi nekaj dodal, sodelovanje med policijo in Slovensko vojsko dejansko poteka zelo dobro. Nenazadnje tudi to kaže, da smo dnevno imajo s svojimi pripadniki, smo prisotni tudi na generalni policijski upravi v njihovem štabu in tako tudi po posameznih policijskih upravah, kjer skupaj načrtujemo delo da lahko nemoteno in učinkovito izvajajo potem delo tudi na terenu.

Jaz bi tukaj poudaril tudi to, tudi če bo Slovenska vojska pridobila ta policijska pooblastila se moramo zavedati, da to še daleč ne pomeni, da bomo delali samostojno .Delovali bomo po usmeritvah policije, in le v tistih primerih, ko bo policija ocenila, da lahko nekatero nalogo opravimo samostojno bomo to nalogo opravili in ob upoštevanju vseh varnostnih tveganj, kajti zavedati seje potrebno, da kljub temu policija ima večja znanja in tudi številčna je. Več pripadnikov ki ta dejanja bolje obvladujejo kot pripadniki Slovenske vojske. Ne nazadnje, predvsem ta znanja so primerljiva v vrstah vojaške policije, ostali pripadniki se bodo morali za to tudi še usposobiti. Skupaj smo za policijo pripravili tudi tovrstni program, zato lahko, da zaključim, tudi v kolikor bo do tega prišlo bomo delovali skupaj, skratka po usmeritvah policije in policija bo tista, ki bo določila katero nalogo bomo opravili samostojno.

V zadnjem obdobju je izredno pomembna aktivnost, ker bo prihajala tudi do obolevanj da bomo veliko skrb posvetili tudi zdravstvenemu varstvu naših pripadnic in pripadnikov, pomagali tudi to storiti za policijo in ostale, ki delujejo na teh območjih, kajti za to bomo angažirali tudi veterinarsko enoto in tudi enoto za jedrsko, biološko in kemično obrambo, da bomo pravzaprav izvajali tudi dezinfekcije in vse ukrepe, ki so potrebni kajti zavedati se moramo, da tudi pripadniki policije, Slovenske vojske in ostali ki delujejo odhajajo tudi domov in pravzaprav zato moramo poskrbeti tudi za njihovo varnost in varnost njihovih družin.

Do sedaj, lahko rečem, kot je ministrica tudi povedala, da to ne bi niti povzemal, da vse te naloge, ki se izvajajo od varovanja, od serviranja in ostale aktivnosti potekajo nemoteno in lahko zatrdim, da Slovenska vojska bo vse tiste naloge, katere bo potrebno bomo tudi opravili na podlagi zaprosila policije in na drugi strani tudi zaprosila oziroma usmeritev civilne zaščite, po kateri tudi izvajamo dnevno precejšnje število nalog.

Hvala, predsedujoči.

Hvala tudi vam.

Želi še kdo gostov besedo? Če ne, potem prehajam na splošno razpravo poslank in poslancev in prvi se je k besedi javil mag. Branko Grims, izvolite.

Hvala za besedo. Vsem prav lep pozdrav še enkrat.

Poglejte, situacija v katero je spravila Slovenijo ta kriza in pa nedejavnost slovenske Vlade je izjemno slaba, to je treba povedati. Ker zdaj smo v položaju, ko predstavljamo eno ozko grlo na poti in ta položaj ni problematičen samo iz varnostnega vidika ampak, kot se zdaj pa že vidi, vse bolj tudi ekonomsko. Prvič, vsak dan tega dogajanja zelo veliko stane, neposredno. Tisto, kar je še večji problem je, da je za ekonomijo zelo resen problem zaradi odnosa tujine do tega vprašanja in pa zlasti, ko gre za posamezne panoge. Na primer, turizem je v temu trenutku klinično mrtev, to je treba vedeti. Kar vprašajte po turističnih centrih, kaj se je začelo dogajati potem, ko so bili zaokrožile slike tistih gorečih šotorov v Sloveniji in podobno z naročili oziroma z dogovorjenimi aranžmaji iz tujine. Odpovedani so bili, saj je zelo enostavno povedano.

In dlje kot bo ta stvar prisotna, težje bo gospodarski položaj za Slovenijo in seveda varnostna situacija se bo še zaostrovala. Jaz sem zelo vesel, da je zdaj tudi ministrica sama povedala, da so bile napačne tiste napovedi, da naj bi se zdaj zaradi zime val kar ustavil. Ravno nasprotno, v temu obdobju se bo še povečeval, zaradi tega, ker iz dejstev migranti, v glavnem gre za ekonomske migrante, da se razumemo 90, 95 % jih je, so pod dvojnim pritiskom; prvič, zaradi zime, ker se bliža neke razmere vremenske, ki jim niso kos oziroma jih niso navajeni in drugič, še mnogo bolj zaradi napovedanega zapiranja meja v zahodni Evropi. Ne glede na to, kaj zdaj govorijo države je dejstvo, da ima Nemčija hudo notranjepolitično krizo, že znotraj CDU-ja, kaj šele med CDU-jem in CSU-jem in s tem seveda znotraj vlade. In ne bo treba dolgo čakati, pa bo prišlo tisto, kar vsi vemo da bo. Po eni strani zapiranje meja, da se bo samo še po kakšnih kapljicah prepuščalo naprej in po drugi strani se bo začelo pospešeno vračati vse teiste, ki ne ustrezajo kriterijem, ki bodo, mimogrede čedalje strožji.

In šele takrat se bodo stvari zaostrile do maksimuma. Pritisk sem se bo še povečeval, bo naraščal. Mi smo na vrhu kape, točno v položaju pred katerim sem pred meseci svaril in po drugi strani bo še pritisk tistih, ki bodo odhajali. Zdaj zaenkrat so sicer Nemci napovedali, da naj bi to odvažali z letali, jaz odkrito povem, da močno dvomim, da bo to na koncu veljalo, vsaj ne v celoti, ker je število teh ljudi ogromno. In je to zgolj so letala zelo težko obvladljiva. In potem, bognedaj, da pride kdo na idejo, da bi se kar koli tukaj ustavljalo ali pretovarjalo in ne vem kaj naredilo, ker bo to bistveno zaostrilo stvari, takrat ko bodo ljudje morali iti nazaj bodo užaljeni, bodo agresivni, zadeva bo problematična še iz tega vidika.

Skratka, problem, ki je pred nami je po mojem mnenju rešljiv samo v tisti smeri, da se enkrat nehamo pogovarjati kako bomo to čim hitreje uredili pa prestavili naprej, ker bo tega prej ali slej konec ampak kako bomo zaščitili sebe in svoje meje. In tukaj bi se moralo enkrat že brez dlake na jeziku resno pogovoriti o zamujenih priložnostih, o tem, da je treba se odločati med varianto ali bo neka ograja stala na naši severni meji z Avstrijo ali pa bo na naši južni meji s Hrvaško. In, če mene obstajate sem absolutno za to, da stoji na meji s Hrvaško in mislim, da bo 90 % ali pa še več procentov Slovencev takoj za to. Ker meja, ne glede na to, da so zdaj Avstrijci rekli da samo malo širijo tam nekaj metrov ob mejnih prehodih po vsem, kar se sliši, tudi iz njihovih vojaških virov in lahko preverite to ta trenutek na internetu oni zelo resno pripravljajo postavitev ograj na ravninskem delu in kasneje širitev, če bo potrebna, še na vse ostale predele. In krepijo, bistveno krepijo svoje vojaške enote na meji, to pa že poteka tega nihče ne more zanikati, če bi še tako rekli. To gredo celi bataljoni zdaj na novo na mejo.

Iz tega vidika bi vendarle morala tukaj se zelo resno začeti aktivnost Slovenije in, da se vsaj reši kar se rešiti da. Da se ne pogovarjamo več o ne vem kje bo še en nov koridor pa kako bomo še širili škodo po Sloveniji ampak kako bomo naredili tisto, kar bi morala narediti Grčija v resnici. Se pravi začeti bistveno omejevati tok.

Moramo se pa zavedati nečesa, mi smo v izjemno neugodnem položaju, na nek način je ta neaktivnost spravila Slovenijo v položaj predpražnika Evrope in to vsem ustreza ,verjemite. Mi zdaj karkoli bomo naredili bodo pritiski s strani Evropske unije in to od tistih, ki imajo korist od tega našega neugodnega položaja, da kako smo grdi, kako smo nesramni, ne vem, kako slabo postopamo… Samo negativno bo. In to bo imelo še ekonomsko dodatno škodo. Ampak, kar koli bomo naredili bo takšen rezultat in, če ne bomo naredili nič bo tudi takšen rezultat. To je najbolj absurdno zaradi situacije v kateri smo. In zaradi tega to samo dodaten argument za to, da moramo pogledati kaj lahko storimo in se upreti izključno in samo na tisto, kar lahko sami naredimo, ne glede na to, kaj nam zdaj drugi razlagajo kaj bi bilo pa kaj ne bi bilo pa kaj je prav in kaj ni prav. Mi moramo zaščititi sami svoje ljudi, svojo varnost, svoje interese, svojo ekonomijo. ker škode, verjemite, v celoti vsaj tiste v smislu izgubljenih poslovnih priložnosti sigurno ne bo nihče nikoli povrnil. So pa izjemno negativne stvari publicirane v mnogih nemških, britanskih, lahko preverite, medijih. Tam imaš izjave teh migrantov, kako naj bi bili položajih v naših sprejemnih centrih slabši kot v nemških koncentracijskih taboriščih in podobne neumnosti lahko berete.

Tako da, to ne podcenjevati, kajti to oblikuje neko mnenje in to mnenje potem slej ali prej se odraža tudi v ekonomiji. Zato še enkrat povem, to zdaj ni več samo varnostno vprašanje ampak postaja vse bolj resno ekonomsko vprašanje ob tem, ko ima Slovenija že tako perečo ekonomsko situacijo.

Zato sam osebno vsekakor predlagam, da se enkrat brez dlake na jeziku začnemo pogovarjati resno o čimprejšnjih ukrepih za postavitev ograje na meji, tudi zaradi dvojnega učinka, da se to pove kot jasen signal vsem migrantom, da začnejo iskati druge variante, če želijo in po drugi strani, da se s tem začne vzpostavljati en domino učinek. Kajti, če bomo mi s tem resno začeli, da bodo ljudje videli, da se ne hecamo, verjemite, bodo s tem istim začeli takoj na hrvaškem in potem še nižje dol in prej ali slej se bo to končalo tam, kjer se bi moralo začeti, na grško-turški meji. Dejstvo je, da bi Turki, če bi želeli ta val ustavili čez noč. Resnica pa realnost je pa ravno nasprotna in podobno je z Grki. Zakaj to delajo, vsak ima svoje interese in svoje cilje. Turki zdaj uporabljajo migrante za izsiljevanje proti Evropski uniji, to je treba zelo jasno povedati, Grki imajo pa zamere in imajo zato odprte meje. Lepo, levičarsko, / nerazumljivo/ se je temu včasih reklo na Balkanu. pa še malo zamere poračunavajo.

No in še za konec, kar se tiče tega, da se vrnem nazaj k osnovni točki, ki je še zdaj v okviru odprte seje, problem vojske. Da se pride do blokade zakona v takšnih razmerah je blago rečeno neodgovorno. To pač veliko pove o duhu določenega dela državljanov ampak to je pač demokracija in to je treba na nek način spoštovati. Kljub temu pa je treba storiti vse, da se prepreči kakršnekoli slabe posledice, in mislim, da pravne poti za to so. Vsekakor pa bi bilo za bodoče še mogoče kot zanimivost en nauk – mislim, da bi veliko bolje bilo, ko se je šlo v spremembo ustave, da bi šli v smeri švicarskega modela, kjer, mimogrede, take zlorabe, kajti trdim, da gre za zlorabo, v tem primeru te pravice ne bi bile možne. Zdaj, ko je to tukaj, so druge pravne poti, da se to zaustavi. Moje osebno mnenje pa je, da je treba vzpostaviti razmere, ko bo Slovenija maksimalno lahko izkoristila vse svoje možnosti, ne samo zaradi okoliščin, o katerih sem govoril, ampak se vrnem na ožji del, tudi in predvsem zaradi tistih, ki so neposredno udeleženi na meji, ki nastavljajo svoj hrbet, delajo nič in dan in zaslužijo in potrebujejo vso možno podporo in pomoč, v danem primeru tudi Slovenske vojske.