Evo, informacijska tehnologija je začela delovati.

Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, cenjeni gostje, najprej vas lepo pozdravljam.

S predsednikom Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide sva se dogovorila, da bom današnjo skupno sejo odbora vodil jaz.

Tako pričenjam 69. nujno sejo Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Zaenkrat imam kot predsednik Odbora za kmetijstvo obvestilo o odsotnosti gospoda Franca Laja in pa pooblastila: namesto članice odbora Vesne Vervege je z nami Janja Sluga, namesto člana odbora Ljuba Žnidarja je z nami gospod Marijan Pojbič in pa namesto člana odbora Simona Zajca je z nami gospa Erika Dekleva. Vse prav lepo pozdravljam.

Besedo pa dajem gospodu Urošu Priklu, predsedniku Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Izvoli.

Hvala lepa.

Lep pozdrav tudi v mojem imenu vsem navzočim na 66. nujni seji Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide.

Obvestil o zadržanosti nisem prejel, imam pa nekaj pooblastil, in sicer: kolega Miho Kordiša nadomešča Violeta Tomić, kolegico Ireno Grošelj Košnik nadomešča kolegica Vojka Šergan, kolegico Suzano Lep Šimenko nadomešča kolega Bojan Podkrajšek, Janija Möderndorferja nadomešča Danilo Anton Ranc in Sašo Tabakovića nadomešča kolega Ivan Škodnik.

Besedo vračam kolegu Liscu in predlagam, da preidemo na dnevni red.

Hvala.

Ja, tako. Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora, prej pa dovolite še eno pooblastilo. Namesto članice Suzane Lep Šimenko je z nami gospod Žan Mahnič, ki ga prav tako pozdravljam. S sklicem seje 12. 2. ste prejeli naslednji dnevni red. Pod točko 1: Problematika socialnega položaja starejšega kmečkega prebivalstva. Ker do pričetka seje odbora nisva prejela predlogov za spremembo dnevnega reda, je določen dnevni red, kot ste ga tudi prejeli s sklicem.

Tako. Prehajamo na obravnavo 1. TOČKE DNEVNEGA REDA - PROBLEMATIKA SOCIALNEGA POLOŽAJA STAREJŠEGA KMEČKEGA PREBIVALSTVA.

Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke je 6. 2. na Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kot tudi na Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide naslovila zahtevo za sklic nujne seje odborov z navedeno točko dnevnega reda.

Kot gradivo k tej točki ste prejeli zahtevo Poslanske skupine SDS za sklic skupne seje odborov s predlogi sklepov.

Na sejo smo povabili: predstavnika predlagatelja zahteve Poslanske skupine SDS, dr. Anjo Kopač Mrak, ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, mag. Dejana Židana, ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, Kmetijsko gozdarsko zbornice Slovenije, Sindikat kmetov Slovenije, Zvezo kmetic Slovenije in pa Zvezo društev upokojencev Slovenije.

Tako pričenjamo z razpravo, najprej pa dajem besedo predstavniku predlagatelja, gospodu Marijanu Pojbiču za predstavitev zahteve za sklic nujne seje odborov.

Izvolite, gospod Pojbič.

Ja, spoštovani, jaz mislim, da ste vsi, ki ste prejeli ta sklic, lahko tudi prebrali našo obrazložitev v tem sklicu.

Jasno je, da je stanje tistih, ki živijo na robu revščine, in to so prav tisti, ki so se v preteklosti ukvarjali s kmetijskimi gospodarstvi, da imajo torej izjemno velik problem za preživetje. Mi, v Slovenski demokratski stranki smo s tem, ko smo pripravili sklic te seje, seveda želeli opozoriti na to izjemno problematično stanje oziroma situacijo. Kot sami veste, se nekateri kmetje v preteklosti, pa ne bi rad zahajal v preteklost, na žalost je tukaj en del zgodovine kot temeljni problem tega, tega, kar se vleče tudi sedaj, ker v nekem trenutku kmetje sploh niso imeli možnosti, da bi se pokojninsko, in tako dalje zavarovali. Šele, mislim da, leta, če se ne motim, leta 1999 je bil sprejet zakon, kjer je bilo to možno, ampak spet so bili takrat praktično dvorazredni. Eni, ki so delovali v zadružništvu, so imeli eno možnost zavarovanja, drugi, ki tam niso bili prisotni, pa drugo možnost. To ne samo, da je bilo protiustavno, je bilo tudi nesprejemljivo, ampak ravno zaradi tega je danes tak problem, kot je, da veliko tistih, ki naj bi živeli od tega, kar so pridelali na kmetijskih gospodarstvih… Tukaj se moramo seveda zavedati tudi tega, da se je sploh na periferiji, od koder jaz prihajam (Slovenske gorice, da ne govorim potem za cel del proti Prekmurju, Pomurju, Koroški, in tako dalje, in tudi v ostalih delih Slovenije), zgodilo to… To je pa zgodovinski problem, ker so imeli ljudje po tri, štiri, pet hektarjev zemljišč, od tega praktično tudi, če bi zakonodaja določala drugače, vprašanje, če bi si lahko zagotavljali potem tudi pokojnine, ker sami veste, da tisti, ki ostane na takšni majhni kmetiji sam, ima zelo velike težave, ker danes s 300, 400 ali pa 500 evri praktično ni mogoče preživeti. To je bilo takrat sprejeto, kot sem povedal, potem pa se je leta 2010 zgodil tisti ključni problem. Ti ljudje so po prejšnjem zakonu dobili tudi kmečke pokojnine. Ne glede na višino kmečkih pokojnin je bilo v vsakem primeru boljše kot pa nič in so lažje živeli. Potem pa je leta 2010 prišlo do tega, da so Socialni demokrati – pravzaprav je bil takrat minister dr. Ivan Svetlik in sedanja ministrica je bila, mislim da, državna sekretarka – sprejeli zakon, s katerim so praktično izbrisali te državne kmečke pokojnine in to je bil seveda šok za ljudi, oni pa so jih napotili, da naj bi potem dobili neke socialne transferje, ali je to varstveni dodatek, pa še socialna pomoč, vendar je bilo hkrati v zakonodaji sprejeto, da pa se v primeru, če bodo do tega prišli, država usede na njihovo premoženje in plombira njihovo premoženje. To je bila tista ključna pika na i in tisti žebelj na krsto in potem seveda normalno, logično, ko se je to zgodilo, se ljudje za to niso odločali, ker tisti, ki pozna tisto širše okolje, pa tisti, ki se malo spozna na kmetijstvo in na tiste majhne kmetijice, in tako dalje, to so ljudje, ki so si recimo eno hišico prigarali v celem življenju. Ko ti nekdo da plombo gor, in tako dalje, kot so s tem zakonom naredili, se ljudje pač niso odločali za ta dodatek in pa to socialno pomoč in varstveni dodatek. Zato se pač niso odločali in so potem živeli tako, kot so živeli. Logično je, da je to povečalo revščino med temi ljudmi. Pred kratkim je bil sprejet zakon, s katerim smo to situacijo malce izboljšali, ampak problem je bil v tem, da smo tudi v Slovenski demokratski stranki takrat, mislim da, trikrat vložili zakon, da bi to zadevo uredili na primeren način, ampak to pač ni šlo skozi. Potem se je koalicija v skrajni stiski, ker so se bližale volitve, odločila skupaj z vsemi strankami, da smo sprejeli nek kompromis in zakon, ki pa je še daleč od tistega, kar smo mi, v Slovenski demokratski stranki predlagali. Mi smo takrat predlagali, da so tudi tisti, ki so prejemali varstveni dodatek do trenutka sprejemanja novega zakona, upravičeni oziroma je tista njihova obveznost do države izbrisana, ampak se to ni zgodilo. To se ni zgodilo in vsi tisti njihovi potomci ali pa tisti, ki bodo nadaljevali s to zgodbo, bodo to morali plačati do trenutka, ko je bil sprejet ta nov zakon. Tukaj je bilo tudi limitirano na 120 tisoč evrov, kar mislim, da ni velik problem, kar mislim, da je tudi prav, da smo postavili nek limit, ker enostavno, če ima nekdo tri hiše ali stanovanja, je to dovolj velik finančni zalogaj, da lahko potem tistega človeka tudi preživi in ne potrebuje potem teh državnih subvencij, in tako dalje.

No, v glavnem vse to, kar sem zdaj povedal, kar sem skušal zelo na kratko povedati, je pač posledica nekih okoliščin, posledica neke zgodovine in tudi posledica vlade Boruta Pahorja in Svetlika, ki so ta zakon sprejeli. Mislim pa, da je bil ta Svetlik minister iz kvote Desusa, če se ne motim. Ja, je bil, tako je, ne kimat, ker je bil. In ravno zaradi tega, ker gre tukaj tudi za problem, da Desus vseskozi govori, kako se zavzema za naše, slovenske upokojence, ne glede na to, kdo je, od kod je in kako se piše. Če se zavzemajo za njih, bi se morali zavzeti tudi takrat, ko so bile ukinjene te državne pokojnine kmetom ali pa kmeticam, kakorkoli že, ampak tega ne mislim v negativnem smislu. Mi vsi vemo zdaj, ko spremljamo te ankete teh naših… Tisti, ki pač izvajajo takšne in drugačne ankete oziroma spremljajo stanje slabšanja na področju ali pa povečevanja na področju revščine, ugotavljajo, da je temu tako in da je največ revnih ravno iz te populacije, iz te zadeve, o kateri mi danes tukaj govorimo. Tudi to je bil eden od ključnih razlogov, da smo mi takrat ta predlog zakona… Pač predlog zakona, se opravičujem, ta priporočila, ki jih danes tukaj obravnavamo, vložili.

Smo pa tukaj predlagali potem tudi še dva sklepa in bi čisto na kratko ta sklepa predstavil, pa bi potem še v razpravi dodal tisto, kar mislim, da je prav. Predlagali smo tudi Odboru za delo, družino, socialne zadeve in invalide in Odboru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da po končni razpravi sprejmeta naslednja dva sklepa … »Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide in Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sta se seznanila s stališčem Vlade Republike Slovenije do socialno ogroženih starejših nekdanjih kmetovalcev in ukrepi, ki jih je sedanja Vlada Republike Slovenije sprejela za odpravo socialne ogroženosti te družbene skupine.« In pa drugič: »Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide in Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predlagata Vladi Republike Slovenije, da v roku enega meseca opravi analizo socialnega in zdravstvenega položaja kmečkih zavarovancev in pripravi konkretne zakonske predloge za izboljšanje njihovega položaja, ki jih bo lahko Državni zbor Republike Slovenije sprejel do konca leta 2018.« Jaz mislim, da sta ta dva sklepa zelo korektna, nepolitična in mislim, da tudi zelo pomembna. Ko smo se v Slovenski demokratski stranki odločili vložiti ta priporočila, smo želeli opozoriti na to, da je stanje tako slabo, da je treba takoj ukrepati, da je treba takoj ukrepati, torej ukrepati čim prej in čim prej poiskati ustrezne rešitve, ker mislim, da imamo še dva, tri, štiri mesece – koliko je še? – do volitev, še dovolj časa, če želimo in če imamo skupni interes popraviti, bom rekel, mislim tudi krivice, ki so se tem ljudem zgodile, na katere pa sami v nekem določenem trenutku sploh niso imeli možnost vplivati. Jaz mislim, da se vsi, ki sedimo v Državnem zboru, zavedamo tega, da pri nas ne moremo imeti prvo- in drugorazrednih državljanov, kar se nam v vedno večji meri dogaja, temveč moramo skrbeti za vse na enak, enakopraven, tudi ustavno določen način. Se pravi, vsi ljudje morajo biti enakopravno, enakovredno obravnavani, zato mislim, da se tega, kar smo zapisali, in tega, kar sem zdajle poskušal na kratko povedati, vsi zavedamo in v tej razpravi, upam, bomo slišali vse tisto, kar mislim, da bi bilo prav, in da na koncu podprete ta dva sklepa, s katerima nikomur nič ne nalagamo, ampak prosimo, da politika stopi skupaj in pomaga tistim, ki so v tej družbi na robu revščine ali pa pod robom revščine in ki so definitivno skupina, ki je najbolj ogrožena in ki je tudi najbolj izpostavljena, kar se tiče revščine v naši družbi.

Hvala za uvod.

Hvala predlagatelju.

Pravkar sem bil obveščen, da je ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti trenutno iz vračanja iz službene poti, zato bi prosil za razumevanje, da se nam pridruži malo kasneje in bo potem tudi tekom razprave povedala stališče ministrstva, pa verjetno tudi odgovorila na kakšno vprašanje.

Med nami pa lepo pozdravljam, poleg vseh ostalih gostov, tudi državno sekretarko na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in sprašujem, gospa Strniša, če želite uvodno besedo. Izvolite.

Dovolite pa samo še prej eno pooblastilo: namesto člana Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano gospoda Jana Škoberneta je z nami gospa Marija Bačič, ki jo prav tako lepo pozdravljam. Gospa Strniša, če želite, izvolite.

Hvala lepa za besedo, gospod predsednik.

Spoštovane poslanke in poslanci! Spoštovani gostje!

Dovolite, da na začetku izpostavim, da je socialna problematika in položaj kmetov, kmetic in ljudi na podeželju izjemnega pomena. Tukaj je nujno, da vsaka družba, da vsaka država razume, da je treba kmetijstvo in ljudi na podeželju obravnavati s posebno skrbnostjo. Podeželje in kmetijstvo se soočata z številnimi razvojnimi problemi, z velikim razkorakom, kar se tiče razvoja med mesto in vasjo. S problemi depopulacije, z neustrezno starostno strukturo, ko govorimo o kmetijah, o zapuščanju kmetovanja. Vseh teh problemov ne morem reševati samo kmetijska politika in ukrepi kmetijske politike in subvencij, čeprav imajo mnoge kmetijske subvencije in mnogi kmetijski ukrepi tudi značaj delno socialnih ukrepov in učinkujejo kot socialni blažilec. Mi smo tudi številne ukrepe kmetijske politike prilagodili tako, da delujejo kot socialni blažilec na podeželju in pomagajo k ohranjanju kmetijstva na podeželju, vendar pa mora vsaka družba zagotoviti tudi ustrezne socialne in predvsem tudi davčne ukrepe, da se lahko ti problemi naslovijo. Tukaj naj spomnim in izrazim popolno strinjanje s tem, da je tudi Evropska komisija v zadnjem sporočilu prihodnost kmetijstva in hrane v Evropski uniji, ki se nanaša na njeno razmišljanje kako s kmetijstvom po letu 2020 opozorila na to, da je tudi na državah članicah, da poskrbijo za bolj ugodno socialno, družbeno in ekonomsko okolje na podeželju, ker pač kmetijska politika ne glede na milijarde, ki so vložene v evropsko kmetijstvo ne more vsega sama rešiti. Zaradi tega je seveda potrebno, da prisluhnemo tudi in s posebno skrbnostjo govorimo o teh problemih tudi kadar obravnavamo vprašanja, ki so v pristojnosti pravzaprav drugih resorjev, ki se tičejo socialne politike ali davčne politike, če bi govorili o teh aspektih danes.

Nenazadnje, če izhajamo iz tega, da je eden ključnih razvojnih izzivov slovenskega podeželje kako pomladiti, kako narediti generacijsko prenove, kjer imamo že v evropskem merilu visoko povprečno starost kmečkih gospodarjev v Sloveniji je pa ta starost še nadpovprečna. Je seveda nemogoče zagotoviti prenovo, posodobitev, če hočete kmetijskega resorja, ki ga prinašajo mladi gospodarji z več inovacij, z več zagona, z več pripravljenosti za poslovne izzive in za soočanje z drugimi izzivi, s katerim je soočeno kmetijstvo, potem je ključno mladim prevzemnikom zagotoviti stabilne in predvidljive pogoje. Seveda pa ta proces generacijske prenosne, ki pa je podprt, ker je pritisk kmetijske politike, ker namenjamo v enem programske okolju 60 milijonov pomoči za prevzem kmetij se pravi gospodarjem starih do 40. let. Še posebej, potem te iste gospodarje ali pa mlade kmete ugodno obravnavamo, ko gre za investicije, ko imajo ugodnejše sofinanciranje investicij. Vse to mora biti pospremljeno s primerno vidnim položajem tistih, ki kmetijo predajajo se pravi prenosnikom, zaradi tega je socialni položaj, pa ne mislim samo ta del, ki ga ureja države, gre za mnogo širše, gre tudi za mnoga širša vprašanja nenazadnje tudi odnosov v sami družini tudi ne more vseh teh vprašanj rešiti država. Gre tudi za to, da se odnosi znotraj generacij uredijo glede skrbi za starejšo generacijo, kadar ta preda posle ali pa kmetijo na mlajši rok. Skratka, gre za kompleksna vprašanja. Na vsak način, kar je ključno pri obravnavanju kmetijskega prostora, ki v takih razmerah kot je slovenska za neugodno strukturo, posestno razdrobljenostjo, težkimi pogoji za kmetijstvo zahteva potrebno skrbnost na celotnem področju in ne samo na kmetijskem, ampak v to se morajo vključevati tudi socialni resor še posebej pa davčna politika.

Predsednik, jaz se nisem dotaknila konkretnih vprašanj, ker bi predlagala… Kasneje se nam pridruži ministrica za uvodna pojasnila, je pa z nami tudi namestnica generalne direktorice na Ministrstvu za delo, ki pa lahko na konkretno tematiko da tudi pojasnila. Tako da se v tem delu tega nisem dotaknila.

Če želite v tem delu povedati kaj je vsebinskega. Vabljeni k besedi.

Izvolite.

Če se predstavite za magnetogram!

Lepo pozdravljeni!

Hvala lepa za besedo!

Moje ime je Špela Isop, prihajam iz Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Sem pa v vlogi namestnice generalne direktorice na Direktoratu za socialne zadeve. Kot že rečeno se naša ministrica dr. Anja Kopač Mrak vrača iz službene poti tako, da se nam bo pridružila kasneje. Jaz se sedaj zahvaljujem za te uvodne besede in za možnost, ki ste mi jo dali.

Bi s strani našega ministrstva v zvezi z izpostavljeno socialno problematiko starejšega kmečkega prebivalstva uvodoma povedala, da sama pravica do pokojnine ni pravica do socialnega varstva, ampak gre dejansko za pravico iz naslova socialnega zavarovanja. Naj izhajamo iz tega, da pokojninsko in invalidsko zavarovanje pri nas temelji na tem zavarovalniškem principu. Ko se vprašamo kaj to pomeni? Gre za to, da pravico do pokojnine izhaja iz tega minulega dela, temelji pa na prispevkih, ki so bili plačani v času te aktivne dobe zavarovanca. Menimo, da mora obstajati sorazmernost med vplačanim prispevkom in pa med prejemki iz sistema. Sama pokojnina naj bi pa predstavljala nekako nadaljevanje oziroma nadomeščanje tistega dohodka, ki ga je zavarovanec prejemal tekom svoje aktivne dobe. Tako da v zvezi z obravnavano problematiko želimo izpostaviti, da so čisto zgodovinsko gledano kmetje v tem skupnem sistemu obveznega pokojninskega in pa invalidskega zavarovanja vedno veljali za posebno ranljivo skupino zavarovancem in jim z razliko od obveznosti delavcem jim je bilo potrebno omogočati določene nižje obveznosti. Takrat je veljalo pravilo, da mora sistem zavarovanja upoštevati te omejene ekonomske zmožnosti kmetov in da se jim tudi ne sme nalagati določenih obveznosti, ki jih sami ne bi mogli nositi. Tako da v vsem obdobju, ko so vključeni v ta enotni sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja kmetje dejansko plačujejo samo prispevek za zavarovanca recimo prispevek za delodajalca se zanje plačuje iz proračuna. Kar se tiče teh posledic odločitev posameznikov za zavarovanje za ožji obseg pravic po predhodno veljavni zakonodaji se pa to danes odraža predvsem tudi v nizki višini pravic, ki jih sedaj lahko pridobivajo na podlagi te vključitve v zavarovanje. Iz tega razloga tudi temeljne določbe ZPIZ-2 ne omogočajo več možnosti za zavarovanje v tem ožjem obsegu pravic. V primeru, da bi kmetje imeli enake pravice kot delavci in bi pri tem plačevali bistveno nižje prispevke bi se razlika med vplačanimi prispevki na eni strani in pa priznanimi pravicami na drugi za širši obseg bi se pokrivalo v breme solidarnosti vseh zavarovancev oziroma bi šlo to v breme državnega proračuna. Na podlagi navedenega pri nas na ministrstvu menimo, da se problematike nizkih pokojnin starejšega kmečkega prebivalstva ne da reševati v okviru pokojninskega sistema.

Bi pa dodala, da socialno ogroženi kmetje in kmečki upokojenci lahko pridobijo pravice iz javnih sredstev seveda, če izpolnjujejo za to predpisane zakonske pogoje. Sam sistem socialne varnosti se veže med drugim na socialno stisko. Osebe oziroma družine. Pridobivanje teh pravic je drugače kot pri socialnem zavarovanju ni odvisno od predhodne odločitve v zavarovanje. Tako da v zvezi s tem bi omenila, da kmečki upokojenci imajo iz naslova socialnega varstva več pravic. Tukaj gre za pravico do denarne in socialne pomoči tudi izredne denarne socialne pomoči, do varstvenega dodatka tudi do pravice plačila prispevkov za obveznosti zdravstveno zavarovanje in tudi do kritja te razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev. Poleg tega so recimo oproščeni tudi plačila RTV naročnine. V zvezi s pravico do varstvenega dodatka na tem mestu bi dodatno pojasnili, da je bil varstveni dodatek do leta 2012 del pokojninske zakonodaje. S prehodom te pravice v sistem socialnega varstva se je recimo omogočili, da so do varstvenega dodatka upravičeni tisti kmečki upokojenci, ki so bili obvezno pokojnino zavarovani za ožji obseg, kar recimo prejšnji sistem varstvenega dodatka pred letom 2012 ni omogočal. Tako da sistem samega socialnega varstva upravičenosti do pravic iz javnih sredstev veže med drugim seveda na socialno stisko osebe in drugače kot pri samem socialnem zavarovanju ni odvisno od prehodne vključitve v socialno zavarovanje.

Morda za konec v zvezi s tem predlaganim sklepom odbora. Pri nas ocenjujemo, da so v okviru pokojninskega sistema in pa na področju socialnega varstva kmetje že zaznani kot ranljiva skupina tako, da so deležni velikega dela solidarnosti znotraj pokojninskega sistema. Na ostalih področjih se pravi tudi na socialnih pa so obravnavani po kriterijih, ki so enaki tudi za druge ranljive skupine.

Hvala lepa.

Hvala tudi vam.

Želi še besedo kdo od vabljenih?

Gospod Ravnik se je prvi javil.

Izvolite.

Hvala za besedo, gospod predsednik.

Spoštovane poslanke in poslanci! Predstavniki Vlade, ostali gostje!

Kot prvo naj povem, da se seveda strinjamo s predlogi sklepov. Tudi v gradivu, ki je predloženo z obravnavo na današnji seji je navedeno dejstvo, da so kmetje bili v preteklosti obravnavani neenakopravno in to drži. Večina tega iz preteklosti se je sicer kasneje odpravilo oziroma je bilo odpravljeno, žal pa se na področju socialne varnosti in pravic iz naslova vključitve v socialna zavarovanja še vedno občutijo razlike. Danes je bilo že večkrat omenjeno in to je dejstvo, da so kmetje eni izmed najranljivejših skupin prebivalstva v času ostarelosti.

Drugo dejstvo, ki je bilo že tudi omenjeno je, da je slab ekonomski položaj panoge kmetijstva kot takega mnogim še danes ne omogoča plačila visokih prispevkov za socialna zavarovanja in je potrebna, bi rekel, specifična obravnava v tem delu. Tisti, ki vodijo knjigovodstvo in izkazujejo dohodke na kmetijah, ki so na višini dohodkov ostalih imajo pravzaprav enake višine prispevkov, ampak veliko je takih na kmetijah, kjer je ekonomski položaj ne omogoča niti plačila teh prispevkov v minimalnem obsegu.

Posebej se nam je zdelo problematično v lanskem letu, ko sta bili sprejeti dve noveli. Ti dve noveli sta kmete enostavno prezrli. In sicer, prvič, ko je šlo za uveljavitev najnižje pokojnine v višini 500 evrov, ki jo je uzakonil ZPIZ-2c in pa drugo, ko je šlo za priznanje pokojninske dobe brez dokupa pri noveli zapis 2e. Lahko rečem, da ko imamo na zbornici svetovanje v zvezi s socialnim varstvom kmetov in ko se obrača na naše svetovalko kmetje je vse bolj čutiti iz njihovih težav, ki jih sporočajo, da se čutijo, da niso enakopravni državljani. Zato seveda na zbornici podpiramo vsakršna prizadevanja, ki imajo za posledico izboljšanje socialnega položaja kmetom.

Jaz bi rad tri stvari izpostavil na današnji seji, ki so bili izpostavljeni tudi kot problemi, s katerimi se srečujejo naši člani.

Kot prvo. Gre za vprašanje priznanja dokupljene dobe v pokojninsko dobo brez dokupa se pravi po zakonu iz leta 1983, ki je začel veljati 1984. Ta zakon je v gradivu naveden in tudi piše, da je skladno s tem zakonom republiškim bil omogoča dokup časa opravljene kmetijske dejstvo pred njegovo uveljavitvijo vsem, ki so opravljali kmetijsko dejavnost pa niso bili vključeni v zavarovanje. To so seveda nekateri storili, po tem zakonu. Potem, sprejem zakona iz leta 2013. Uvedel je razlikovanje med pokojninsko dobo in pa pokojninsko dobo brez dokupa. Ta zakon je pač določil, da v kolikor gre za dobo brez dokupa samo ta omogoča priznanje polne pokojnine, sicer pa se uveljavi znižanje pokojnine. Torej, če ima nekdo 40 let delovne dobe in je del te dobe dokupil po zakonu iz leta 1984 ima na ta način trajno znižano pokojnino. Mi ves čas poudarjamo, da tega za kmete, ki so to storili po zakonu iz leta 1983 ne bi smeli šteti za dokupljeno dobo pač pa v pokojninsko dobo brez dokupa, ker je ta oseba dejansko opravlja kmetijsko dejavnost in so bili plačani vsi prispevki in jih ne moremo izenačiti z drugimi oblikami dokupa. Mislim, da je bilo to v samem zakonu tudi izpostavljeno, vendar neupoštevano. Zato je bilo dodatno lani, ko se je prejemala novela 2e storjena krivica na neki način, ko je bilo ostalim za dokup priznano, se pravi, za delovno aktivno državljane se je priznala pokojninska dobra brez dokupa za kmete na ne. Moram reči, da je to povsem nerazumljivo in ne razumem zakaj ta problem ni bil na neki način rešen in pričakujemo, da se bo ta problem rešil.

Kot drugo, kar bi rad izpostavil je, znižanje starostne meje tudi za čas, ko so bili zavarovani na podlagi starostnega zavarovanja kmetov oziroma se jim je ta doba priznala. Namreč, gre za - po našem mnenju - neopravičeno, da se to obdobje, ki je bilo preživeto v starostnem zavarovanju kmetov ne prizna kot vključitev v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zato pač kmetje danes kljub dejstvu, da se jim je ta doba na podlagi Zakona o starostnem zavarovanju priznala nimajo pravice do znižanja starosti na podlagi vstopa v zavarovanje pred 18 letom starosti in takih ni malo, ker namreč to zavarovanje ne šteje za vstop v pokojninsko in invalidsko zavarovanje po zapis 2. Mi menimo, da bi bilo tudi to krivico potrebno odpraviti in da bi bila priznana doba čas starostnega zavarovanja kmetov tudi potrebno priznati tudi za znižanje starosti.

Kot tretje, na kar bi rad opozoril, je dvig višine najnižje pokojnine tudi za zavarovance za ožji obseg, se pravi, gre za to novelo 2c, ki je za zavarovance, ki so dopolnili 40 let pokojninske dobe brez dokupa se je uveljavila določba, ki zavarovancem zagotavlja najnižjo višino pokojnine v višini 500 evrov. Seveda to ne velja za tiste zavarovance, ki so pretežni del svoje zavarovalne dobe preživeli v ožjem obsegu pravic. Seveda, saj je bilo omenjeno danes in bom rekel na neki način razumemo, da obstajajo določene razlike v pravicah med zavarovanci, ki so zavarovani za širši obseg napram tistim, ki so zavarovani za ožji obseg, vendar menimo, da država nikakor ne sme dopustiti, da bi katerikoli zavarovanec ne glede na višino prispevkov, ki jih je tekom zavarovanja plačeval v pokojninski sklad bil slabše obravnavan kot tisti, ki prejema denarno pomoč za preživetje. Namreč, te najniže pokojnine, ki so odmerjene na podlagi zavarovalne dobe so nižje ali pa so zneski nižji kot na primer državna socialna pomoč na neki način ne razumljivo.

V samem odgovoru, ki je tudi v prilogi gradiva in je bilo vprašanje postavljeno kakšen je delež teh zavarovancev in kakšen je njihov status piše, da ni možno narediti primerjave med kmečkimi zavarovanci in prejemniki denarnih socialnih pomoči, se pravi, da tega ni možno opraviti. Seveda mi menimo, da tega ni možno opraviti zaradi tega, ker teh ni. Ker kmetje pravzaprav sploh ne morejo priti do te socialne pomoči, zaradi tega, ker jim pogoji ne dovoljujejo, da bi prišli do te socialne pomoči, ker niso opravičeni do te denarne socialne pomoči in kljub temu dejstvu, da njihovi dohodki ne zadoščajo za preživetje, namreč ne dosegajo jih zaradi zakonskih določil. Za konec bi rad samo to dodal, dejstvo je, da je država v nekem obdobju razumela poseben položaj kmečkih zavarovancev in jim omogočila, da ta svoj poseben položaj, bom rekel, specifično obravnavajo in zato je treba to obravnavo izpeljati do konca in seveda ni primerno, da jim v nekem obdobju daš nek specifičen položaj, na koncu, ko gre pa v pokoj oziroma, ko ostari mu pa spremeniš pogoje oziroma ga pustiš, bom rekel, obravnavanega nespecifično in bi bilo seveda na ta način potrebno ta vprašanja rešiti. In ni primerno, da potem na koncu, ko, bom rekel, plačuje v sklad in zagotavlja, bi rekel, neko varstvo dolgoročno za svoje življenje na koncu, ko gre v pokoj nima niti minimalnih pogojev za preživetje, to seveda ni ustrezno, seveda zato pričakujemo, da se tudi položaj vseh uživalcev pokojnin, ki so pretežni del zavarovalne dobe preživeli v ožjem obsegu pravic izboljša in s tem na način, da se njihova pokojnina dvigne do višine, ki nedvomno odraža smisel njihovega vključevanja v sistem pokojninskega, invalidskega zavarovanja in, da se reši tudi vsa ostala odprta vprašanja. In ob takem položaju, ekonomskem in pa socialnem, v kmetijstvu in na podeželju je potrebno imeti več občutka za obravnavo starejših, še posebej na kmetijah seveda pričakujemo tudi glede na to, glede na mojo razpravo danes, da se bo opravilo popravke obstoječi zakonodaji, na mizi imamo cel kup nove zakonodaje, ki sistemsko posega na to področje in seveda pričakujemo, da bo šlo to v smeri upoštevanja ekonomskih in socialnih razmer. Vsi zakoni, ki nam danes prihajajo na mizo iz tega socialnega področja poskušajo, bom rekel, obravnavati te ljudi na podeželju, bom rekel, enakovredno z vsem ostalim in jim ne priznava nekega specifičnega položaja tako iz preteklosti kot tudi za naprej in seveda drugačno obravnavanje, bom rekel, tistih, ki se bodo v prihodnje vključevali v te sisteme, daje slab signal za prihodnost, tiste, ki se odločijo za profesionalno pot v kmetijstvu.

Hvala lepa.