Za uvodno predstavitev bom, ko povem tehnične napotke, prosil gospoda Zorana Stančiča, vodjo Predstavništva Evropske komisije v Republiki Sloveniji, sledili bodo predstavniki Vlade. Uvodnemu delu pa bo sledila razprava, vprašanja in komentarji udeleženk in udeležencev. Vse, ki bi radi razpravljali, prosim, da izpolnite prijavnico k razpravi, ki jo imate pred seboj na klopeh, in jo oddate meni oziroma mojim strokovnim sodelavcem, da bomo lahko vsako napovedano razpravljavko oziroma razpravljavca tudi primerno napovedali in predstavili. Vse razpravljavce bi prosil, da se omejijo na 3 do 5 minut, če bomo presodili, da imamo dovolj časa, bomo seveda dopustili tudi več.

Nekaj razprav je bilo najavljenih že vnaprej, vendar tudi te razpravljavce, ki ste se že prijavili k razpravi, prosim, da še enkrat oddate prijavnice, da bomo lahko sledili dnevnemu redu.

Odmor ni predviden. Obveščam pa vas, da si med potekom javne predstavitve mnenj pred dvorano lahko postrežete z osvežilnimi pijačami.

Prehajamo na uvodno predstavitev svežnja Evropske komisije o krožnem gospodarstvu. K besedi vabim dr. Zorana Stančiča, vodjo Predstavništva Evropske komisije v Republiki Sloveniji.

Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani predstavniki Vlade, dame in gospodje! V veliko veselje mi je, da lahko danes tu pred vami predstavim predloge oziroma sveženj ukrepov Evropske komisije o krožnem gospodarstvu. Preden začnem, bi rad izkoristil priložnost, da pozdravim tudi gospoda Janeza Potočnika, našega, slovenskega komisarja, ki je delal tudi na tem področju, ki je pravzaprav tudi eden od očetov tudi tega svežnja.

Najprej se zahvaljujem Državnemu zboru za povabilo k predstavitvi svežnja Evropske komisije o krožnem gospodarstvu za spodbujanje konkurenčnosti, ustvarjanja delovnih mest in trajnostno rast. Preden grem bolj natančno na predstavitev, bi rad poudaril predvsem dve zadevi. Prva je ta, da Evropska komisija meni, da ste nacionalni parlamenti srce evropske demokracije. Tako je predsednik Juncker komisarje pozval k čim bolj pogostim obiskom nacionalnih parlamentov in do sedaj v tem letu in pol, odkar je Evropska komisija pod vodstvom gospoda Junckerja, so komisarji bili v evropskih parlamentih že okoli 200-krat. To je zelo jasen signal v smeri demokratizacije tudi postopkov odločanja na tej ravni.

Preden grem bolj natančno v predstavitev, bi rad poudaril, da ima krožno gospodarstvo znotraj komisije zelo visoko politično težo. Predsednik Juncker je julija 2014, kot veste, v svojem načrtu za delovna mesta, rast, pravičnost in demokratične spremembe predstavil 10 prednostnih nalog Evropske komisije. Krožno gospodarstvo je del prve prednostne naloge, to je spodbujanje gospodarske rasti, naložb in ustvarjanja delovnih mest. Glede načina dela bi rad poudaril, da ta tematika reže čez celo vrsto različnih portfeljev od komisarjev in na nek način spodbuja oziroma prikazuje nove horizontalne metode dela Junckerjeve komisije. Različni generalni direktorati sodelujejo pri posameznem predlogu že od samega začetka njegove priprave. Sveženj o krožnem gospodarstvu pa je rezultat točno takšnega pristopa. Od začetka so pri njegovem oblikovanju sodelovali prvi podpredsednik Evropske komisije, gospod Franz Timmermans, in podpredsednik Katainen, hkrati sta pa pravzaprav dva komisarja bila zadolžena za pripravo dokumenta, to sta bila komisar, zadolžen za okolje, pomorske zadeve in ribištvo, gospod Karmenu Vella, in komisarka za notranji trg, industrijo, podjetništvo ter mala in srednje velika podjetja, gospa Elzbieta Winkowska.

Dovolite mi sedaj, da grem bolj natančno v predlagan sveženj ukrepov. Predlagan sveženj ukrepov zajema pravzaprav celotno zanko gospodarskega cikla, od oblikovanja proizvodov pa vse do njihove ponovne uporabe, popravil in recikliranja. Tako naslavlja bistveno širše cilje od zgolj omejevanja oziroma zmanjševanja količine odpadkov. Na Evropski komisiji smo sveženj o krožnem gospodarstvu pripravili po zelo izčrpnem 12-tedenskem javnem posvetovanju z različnimi deležniki, v katerem smo dobili več kot 1.500 različnih prispevkov, med njimi tudi 15 iz Slovenije. Hkrati smo se s ključnimi deležniki intenzivno posvetovali na različnih ravneh, komisarji, strokovne službe, in vse te prispevke in komentarje smo upoštevali pri pripravi akcijskega načrta za krožno gospodarstvo in se odražajo, recimo, na primeru izbire prednostnih sektorjev. Kot sem začel že govoriti na začetku, gre za sveženj ukrepov z akcijskim načrtom za krožno gospodarstvo, ki ga je Evropska komisija sprejela 2. decembra lansko leto, in predlogi so dodatno razčlenjeni v 7 dokumentih. Prvo, recimo, gre za spremembo Direktive o odpadkih, drugo, spremembo Direktive o embalaži in odpadni embalaži, nadalje, spremembe Direktive o odlaganju odpadkov na odlagališčih, spremembe direktiv o izrabljenih vozilih, o baterijah in akumulatorjih ter odpadnih baterijah in akumulatorjih in pa Direktive o odpadni električni in elektronski opremi. Nadalje, analitični dokument s cilji upravljanja ravnanja z odpadki. In kot zadnji del tega svežnja, gre za izvedbeni načrt za vse omenjene direktive. Prvo vprašanje, ki si ga moramo zastaviti, je, zakaj imamo ta sveženj ukrepov. S predlogi želimo izboljšati ravnanje z odpadki, spodbuditi recikliranje in nove uporabe materialov ter omejiti odlaganje odpadkov na odlagališčih. Omenjeni ukrepi so potrebni, ker, recimo, že leta 2012 smo v Evropski uniji ustvarili približno 2,5 milijarde ton odpadkov. Za boljšo ponazoritev, to pomeni skoraj 5 tisoč ton odpadkov na prebivalca Evropske unije. Gre za velik izziv in le dobro tretjino vseh odpadkov bomo oziroma smo ponovno uporabili ali reciklirali. To je seveda odločno premalo. V Evropi namreč še vedno letno izgubimo okoli 600 milijonov ton materialov oziroma 25 % vseh odpadkov s potencialom za reciklažo ali pa ponovno uporabo.

Kakšne cilje torej glede recikliranja smo predlagali in kako jih nameravamo doseči s tem paketom. Do leta 2030 želimo, da se v Evropski uniji reciklira 65 % vseh komunalnih odpadkov, 75 % vse odpadne embalaže ter da se zniža delež odpadkov, ki končajo na odlagališčih, na največ 10 %. Pot k izboljšanju ravnanja z odpadki bo vodila preko, prvič, prepovedi odlaganja ločeno zbranih odpadkov na odlagališčih. Drugič, poenostavitve in izboljšave, opredelitve ter uskladitve metode za izračun stopenj recikliranja v Evropski uniji. Tretjič, konkretnih ukrepov za spodbujanje ponovne uporabe in industrijske simbioze, slednje predvsem pomeni spreminjanje stranskih proizvodov ene panoge v surovine druge panoge. Nadalje, gospodarskih spodbud proizvajalcem, da bi na trgu ponujali okolju prijaznejše proizvode in podpirali programe predelave in recikliranja, na primer, za embalažo električne in elektronske opreme, in nenazadnje, spodbud uporabe ekonomskih instrumentov za odvračanje potrošnikov od odlaganja odpadkov na odlagališčih.

Kje stoji v tej sliki Slovenija. Zelo pomembno je, da smo v analizah, kakšno je stanje v Evropski uniji, smo, recimo, imeli nekaj zelo spodbudnih rezultatov za Slovenijo. Naj začnem z Ljubljano. Ljubljana je najuspešnejša prestolnica Evropske unije na področju ločenega zbiranja odpadkov. Ti namreč v Ljubljani predstavljajo kar 55,4 % vseh komunalnih odpadkov. Ljubljani bo uspešnosti sledita Talin s 47 %, Helsinki z 38 %. Sicer je pa Slovenija kot celota po podatkih Eurostata za leto 2013 najuspešnejša članica Evropske unije po deležu recikliranih komunalnih odpadkov, 55 % se v Sloveniji komunalnih odpadkov reciklira. Druga najuspešnejša po deležu recikliranih in kompostiranih odpadkov okoli 61 % v Sloveniji se reciklira oziroma kompostira.

Akcijski načrt v krožnem gospodarstvu je na vsak način komplementaren predlogom o odpadkih. Vsebuje tudi različne ukrepe za obravnavanje življenjskega cikla proizvodov. S tem na neki način zapira celotno zanko krožnega gospodarstva. Udejanjenje krožnega gospodarstva bo namreč pri potrošnikih in proizvajalcih zahtevalo odmik od tistega starega načela "vzemi, naredi, uporabi in nato odvrzi" k načelu "recikliraj, popravi in ponovno uporabi". Strmimo torej k prekinitvi te dosedanje premo sorazmerne povezave med gospodarsko rastjo in tudi uporabo naravnih virov.

V okviru akcijskega načrta bomo tako na komisiji do leta 2018 pripravili ukrepe za proizvodnjo, za potrošnjo, za ravnanje z odpadki in tudi za trg sekundarnih surovin. Akcijski načrt predvideva tudi razne sektorske ukrepe recimo za plastiko, za živilske odpadke, za redke surovine tako imenovane / nerazumljivo/, za gradbene odpadke oziroma odpadke pri rušenju in tudi za biomaso in proizvode na biološki osnovi. Načrt torej vsebuje tudi razne horizontalne ukrepe za spodbujanje inovacij na tem področju.

Delo sedaj že teče. Rad bi našel mogoče nekaj ukrepov, ki jih načrtujemo že v tem mandatu Evropske komisije. Ukrep, prvič, s katerim bomo pojasnili zakonodajo EU v zvezi z odpadki, hrano in krmo ter poenostavili darovanje hrane in tudi varno uporabo nekdanjih živil in stranskih proizvodov v proizvodnji krme. Želimo, potem proučiti kako bi akterji v prehranski verigi lahko bolje uporabili označevanje datuma, potrošniki bi ga bolje razumeli zlasti kar zadeva za tisto označbo minimalni rok trajanja. Želimo nadalje delati tudi na področju standardov kakovosti za sekundarne surovine. Načrtujemo ukrepe za spodbujanje ne le energetske učinkovitosti, ampak tudi pripravljenosti, trajnosti in možnosti recikliranja proizvodov. Nadalje. Spremembo Uredbo o gnojilih za lažji postopek priznavanja organskih gnojil in gojil z odpadkov na enotnem trgu ter povečevanje vloge bio hranil. Pripravljamo strategijo za plastiko v krožnem gospodarstvu, ki bi obravnavala vprašanja možnosti recikliranja, bio razgradljivosti, prisotnosti nevarnih snovi v plastiki ter cilj trajnostnega razvoja glede znatnega zmanjšanja morskih odpadkov. Vrsto ukrepov za ponovno uporabe vode vključno z zakonodajnim predlogom o minimalnih zahtevah za ponovno uporabo odpadnih voda. Nadalje načrtujemo tudi ukrepe za zeleno javno naročanje, širšo vključitev zahtev za krožno gospodarstvo po naročilih komisije seveda tudi v skladih EU. Potem tudi opredelitev in širitev dobrih praks pri sistemskih zbiralnih odpadkov in nenazadnje tudi izboljšano izmenjavo informacij med proizvajalci in podjetji za recikliranje elektronskih izdelkov.

Prehod iz linearnega v krožno gospodarstvo bo na Evropski komisiji tudi izdatno finančno podprli. Za prehod bodo zagotovljena finančna sredstva iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov. Znotraj programa obzorje 2020 za financiranje raziskave in inovacij bodo na razpolago sredstva v višini okoli 650 milijonov evrov. Strukturni skladi pa tudi naložbe v krožno gospodarstvo na nacionalni ravni pa bodo prispevali 5 in pol milijarde evrov. Razvoj projektov pomembnih za krožno gospodarstvo bo v okviru tako imenovanega Junkerjevega naložbenega načrta za Evropo financiral tudi evropski sklad za strateške naložbe tako imenovani EFSI. EFSI naj bi spodbudil za 315 milijard evrov naložb v evropsko gospodarstvo. S tem bi vas rad obvestil, da je SID – Slovenska izvozna in razvojna banka konec novembra 2015 uradno postala vstopna točka za slovenske podjetja in druge organizacije, ki želijo sodelovati v projektih EFSI.

Krožno gospodarstvo lahko opišemo kot dobitno kombinacijo za okolje, za gospodarstvo, predvsem pa tudi za ljudi. Zmanjšuje obremenjevanje okolja, ustvarja priložnosti in povečuje tudi zaposlenost in blagostanje ljudi. Preprečevanje nastajanja odpadkov je okoljsko primerna zasnova proizvodov in njihova ponovna uporaba ter podobni ukrepi bi po ocenah letne emisije toplogrednih plinov zmanjšali okoli 2 % do 4 % hkrati pa bi podjetjem v EU omogočili neto prihranke v višini okoli 600 milijard evrov oziroma 8 % njihovega letnega prometa.

Jasno nam je, da konkurenčnost Evrope ne moremo več graditi na nizkih stroških dela. Nimamo tudi poceni naravnih virov in konkurenčnost lahko gradimo le na učinkoviti uporabi virov na odličnosti v zelenih tehnologijah in tudi modernem ravnanju z odpadki. Potencial krožnega gospodarstva za ustvarjanje delovnih mest je ogromen. Povpraševanje po boljših in učinkovitejših proizvodih in storitvah tudi močno narašča. Po podatkih nemške industrije stroški dela predstavljajo samo 18 % vseh odstotkov in kar 43 % stroškov so dejansko tako ali drugače povezani z redkimi oziroma dražjimi naravnimi viri. Ni torej presenetljivo, da bi izboljšanje produktivnosti virov za 30 % po naših ocenah povečalo BDP za 1 % in hkrati ustvarilo okoli 2 milijona novih delovnih mest do leta 2030.

Ključno vlogo pri prehodu iz tega linearnega v krožno gospodarstvo bodo seveda imele inovacije. Spremembe načinov proizvodnje in preobrazbo odpadkov v izdelke z visoko dodatno rednostjo bomo dosegli le z novimi tehnologijami, z novimi procesi, novimi storitvami in tudi z novimi poslovnimi modeli in to ponuja velika priložnost tudi malih in srenje velikim podjetjem, ki bodo lahko pridobivala finančna sredstva iz programov Evropske investicijske banke. Kot verjetno veste, da je Evropska investicijska banka pred kratkim napovedala, da bo v letošnjem letu v Slovenji odprla pisarno in s tem približala svoje finančne proizvode tudi slovenskim podjetjem.

Spoštovani, dovolite mi, za konec bi izrazil željo po podpori Slovenije predlaganim ukrepom iz svežnja v krožnem gospodarstvu in tudi po nadaljnjem aktivnem sodelovanju slovenskih deležnikov v javnih posvetovanjih Evropske komisije. Še enkrat pozdravljam današnjo javno razpravo in se zahvaljujem Odboru DZ za zadeve EU, njenemu predsedniku za organizacijo tega dogodka. Hkrati, na zadnje, bi vas pa tudi rad povabil na javni dialog z državljani o krožnem gospodarstvu, ki ga pripravljamo na predstavništvu Evropske komisije Slovenije v sodelovanju z Umanotero. Ta dogodek bo v četrtek, 10. marca ob 15.00 v Hotelu Slon. Gosta in glavna govorca na tem dialogu bosta komisarka / nerazumljivo/ in komisarka Violeta Bulc. Pridružila se nam bosta tudi Erika Oblak iz Ekologov brez meja ter gospod Aleš Dolenc, direktor podjetja EM-Sora. Verjamem, da bo razprava obeh komisarjev predstavnica okoljevarstvenikov in predstavnika gospodarstva za vas tudi informativna in dialog z državljani. Na ta dialog se lahko pripravite oziroma prijavite preko spletne strani predstavništva. Hkrati pa se danes zelo veselim sodelovanja v današnji razpravi. Hvala lepa za vašo pozornost.

Hvala lepa tudi vam za to uvodno predstavitev in izhodišča. Sedaj pa besedo dajem še predstavnikom Vlade. Najprej bi prosil državno sekretarko na Ministrstvu za okolje in prostor, mag. Tanjo Bogataj. Izvolite.

Hvala lepa. Lepo pozdravljeni tudi v imenu Ministrstva za okolje in prostor.

Ministrstvo za okolje in prostor je na to temo eno ključnih nosilnih ministrstev in tudi prevzema koordinatno vlogo, glede na to, da je to izrazito med sektorska, med ravninska, med deležniška tema in področje in le na tak način lahko tudi upamo na uspešno implementacijo.

Veseli me, da imamo danes priložnost, tako da, hvala lepa predsedujoči, za pobudo, da imamo lahko danes javno izmenjavo mnenj o lansiranju paketa zakonodaje. Nenazadnje, ne samo pogovora o vedenju zakonodaje o posameznih ureditvah, ampak dosti širše slike kaj ta koncept pomeni, kaj prinaša, kakšne so možnosti in kako narediti, da ne bo še eden izmed konceptov, ki se lepo sliši, ki ima velik potencial in bo samo pri potencialu ostal. Morda danes tudi simptomatično, tako kot smo se posedli, je zelo okroglo, so koncentrični krogi, nas je pa toliko, kot nas je. Mi smo imeli eno zelo uspešno konferenco ob koncu lanskega leta v sodelovanju z Ekologi brez meja in Službo Vlade za razvoj in kohezijsko politiko, kjer je v diskusiji bilo veliko entuziazma na to temo, veliko pripravljenosti dati svoj prispevek, narediti nekaj iz tega. Pa nenazadnje je v diskusiji še vedno čutiti po eni strani, da že vse imamo zeleno in krožno v državi, po drugi strani pa da je spet neka muha enodnevnica, nova pobuda ali pa samo en zelo obsežen zakonodajni paket. Prepoznanih je bilo pa kar nekaj potencialov, na čemer lahko v državi gradimo ta koncept in lahko tudi te naše potenciale, ki so prepoznani, bolje izkoristimo, da bodo dejansko delovna mesta nova in inovacije iz tega izšle. In tako tudi morda danes ta pogled deluje po tem prostoru.

O svežnju glede krožnega gospodarstva je bila uvodoma zelo celovito podana informacija, zato samo nekaj poudarkov, ki jih vidimo tudi na našem ministrstvu, kjer smo za en del zakonodaje tisti, ki smo ključni, pristojni, predvsem del, ki se nanaša na odpadke, embalažo, odlaganje, baterije in akumulatorje, glede odpadne elektronske in električne opreme, nadalje tudi o učinkoviti uporabi naravnih virov, o ponovni uporabi in kako nadgraditi sistem, ki ga danes imamo, da bomo lahko te koncepte živeli v praksi. Ključno je, da imamo danes ta posvet, izmenjavo mnenj, menim, da je ob pravem času, glede na to, da se začenja obravnava v formalnih strukturah EU, kjer je ključno, da tudi na nacionalni ravni in vseh ravneh potem tudi preučimo posamezna stališča in kako jih je možno implementirati v praksi in kje so res tiste morda specifike, slovenske, kje imamo pa interes za to, da imamo lahko dodano vrednost še večjo. Okoljski ministri bodo razpravljali o tej temi bolj konkretno že na naslednjem okoljskem svetu, marčevskem. Pomembno je, da bodo to temo imeli tudi drugi ministri, predvsem za gospodarstvo, na Svetu za konkurenčnost. Ključna je pa ta tema tudi po drugih področjih. Z nami so kolegi z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, to je pomembna tema raziskav Ministrstva za izobraževanje in nenazadnje tudi drugih resorjev. Ključno, kar je z vidika Ministrstva za okolje, je to tehtanje med razvojem, varstvom in kako omogočiti oziroma vzpostaviti model, da bo tudi v praksi zagotavljal to tehtanje in ta trajnostni vidik, kjer je tudi okolje ves čas v mislih in tudi rešitve prilagojene temu. Ključno z vidika našega ministrstva je, da je to tema, ki je kar redna na Ministrstvu za gospodarski razvoj, glede na to, da je to ekonomski model in da omogoča konkurenčnost, omogoča inovacije, nova delovna mesta, vendar kako to narediti, je pač naša naloga. Širše ozadje, kjer ni krožno gospodarstvo in ta paket zadaj samo EU, ki ga zdaj prenašamo v svoj pravni red, želimo ves čas te razprave širiti diskusijo, eno je zakonodajni paket, drugo so podporne aktivnosti, ki jih moramo temu prilagoditi. In tudi nenazadnje ob analizi sistema, ki ga imamo danes, primerov dobrih praks, ki jih imamo danes, lahko ugotovimo, da vseeno nismo čisto na začetku ali pa da ni neke podstati, ki jo lahko nadgradimo.

Morda samo še, kaj krožno gospodarstvo je, tudi uvodoma predstavljeno. Veliko smo imeli diskusij, ko se je začelo pred dobrim letom, ko je bila jasna usmeritev Vlade, da je njena dolgoročna usmeritev prehod v zeleno gospodarstvo, eden ključnih konceptov, znotraj tega je krožno gospodarstvo, je bilo veliko različnih definicij, kaj to sploh je, kaj ni. Tako da eden od ciljev, ki ga zasledujemo v takih razpravah z Ministrstvom za okolje in prostor, je tudi, da se izčisti razumevanje, pogledi in tudi, da podobno razumemo te koncepte, zato da jih lahko tudi v praksi bolje izvajamo.

Ob današnji priložnosti bi predvsem izpostavila vlogo našega ministrstva in kje smo v tem trenutku, v katero smer smo predvideli aktivnosti in katere so bile že izvedene ter kako so planirane. V tej prvi fazi je bilo ugotovljeno, da z vidika ozaveščanja je treba še veliko storiti. Da prihaja velikokrat do različnega razumevanja posameznih konceptov, vsebinsko in prehitro morda grupiranja, kaj v kakšen koncept sodi. To je pa ključno z vidika vsebine in da tudi prepoznamo, kje smo morda šibki in lahko stvari izboljšamo. Ob tem je, kot omenjeno že prej, bila pomembna ta konferenca novembra na Brdu. In v letošnjem letu, v jesenskem času predvidevamo tudi nadaljevanje tega, bolj v obliki delavnice, konkretno znanje na konkretnih primerih pridobljeno, obdelano. Nadalje, zelo sistematično smo pristopili k temu, kako bolje ozaveščati in kako promovirati te koncepte, kaj to pomeni in kako vključiti v to vsebino ne samo resorjev na državni ravni, ampak vse deležnike, ki so ključni, ali bo ta model zaživel ali ne. Nadalje, pripravljamo vse podlage, da se vključimo v fundacijo Ellen MacArthur, ki je prepoznana na tem področju kot vodilna in nudi tudi veliko možnosti pridobivanja na enostaven in hiter način najnovejših izsledkov, najnovejših ugotovitev in tudi že razvitih modelov, kako se tega lotiti in na kakšen način morda pristopiti na posameznih področjih in na posameznih sektorjih, industrijah. Tako je veliko dela v letošnjem letu planiranega predvsem z vidika ozaveščanja, izobraževanja, promocije, da čim več znanja generiramo na tak način. Ključno, kar je tudi Vlada in naše ministrstvo poskrbelo, da so sprejeti ključni strateški dokumenti, zato da je ta dolgoročna usmeritev jasna. Namreč, povratna informacija deležnikov je bila predvsem, da mora biti ta usmeritev zelo jasna, zelo jasna odločitev, kjer se je treba dovolj zgodaj odločiti, preusmeriti in investirati v drugo področje, zato ne more biti vsak mesec druga odločitev, če temu tako rečem, in ne samo na načelni ravni odločitev, ampak dejansko, da je to dolgoročni fokus, potem pa kratkoročne aktivnosti, ki imajo neko sistematiko, neko logiko in da jih je tudi možno sproti nadgrajevati. In temu odgovarja konec oktobra 2015 sprejet na Vladi okvirni program prehoda v zeleno gospodarstvo. Znotraj tega je zelo pomemben sklop krožnega gospodarstva, ki predvideva svoj akcijski načrt. En del aktivnosti sodi v sveženj zakonodajnega paketa, ki ga zdaj obravnavamo, drugo so pa druge aktivnosti, ki jih vse potrebujemo, da bo le-to bolj uspešno v Sloveniji izvedeno potem. Ključni dokument na tem področju z vidika našega ministrstva je operativni program preprečevanja odpadkov in ravnanja z njimi, ki je zdaj v javni razpravi, ki je podaljšana do 3. marca, smo odprti za pobude, konstruktivne predloge. Seveda nismo, kako bi rekla, da imamo že sistem idilično postavljen, da zdaj samo še malo popravljamo, ampak je treba neko sistematiko zagotavljati oziroma zasledovati, da bomo vedno bolj uspešno upravljali tudi z odpadki in na tem področju odgovarjali temu, kar praksa zahteva. Ključno je, da so vzpostavljene delovne skupine, platforme, kjer se lahko pristojni deležniki srečamo in ne samo izmenjamo stališča, ampak dejansko je tudi neka zaveza za tem, da aktivnosti, ki si jih razdelimo, vsi skupaj uresničujemo. Namreč, z vidika krožnega gospodarstva je to ključno in tudi ministrstva iščemo, kateri so tisti projekti aktivnosti, ki jih bomo skupaj prioritetno naredili že kar v tem in naslednjem letu, zato da bi čim prej imeli tudi rezultat in možno nadgradnjo. Tu je ključna ta skupina državnih sekretarjev za zeleno gospodarstvo, z najširšim okvirom, kjer so tudi drugi deležniki v proces vključeni, še bolj aktivno bodo. In znotraj tega ožja skupina za krožno gospodarstvo, ki jo vodi generalna direktorica za okolje, gospa Tanja Bolte, vključeni so pa predstavniki tudi drugih resorjev, gospodarstva in javnosti. Ključno je, da se ta preusmeritev, transformacija ne bo zgodila brez podpore izobraževanja, znanje je en del, drugo je pa tudi finančni aspekt. Zato si tudi med ministrstvi prizadevamo, da bi te posamezne načrte, programe povezali in vire sredstev, da bi jih čim bolj učinkovito usmerili v te vsebine, ki jih krožno gospodarstvo zasleduje. Hvala lepa.

Najlepša hvala tudi vam.

Besedo dajem državnemu sekretarju na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, gospodu Mihi Marenčeju.

Spoštovani predsednik, poslanke in poslanci, vsi prisotni, prav lep pozdrav v imenu Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano!

Torej, na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano podpiramo prizadevanje komisije glede vzpostavitve ustreznega regulatornega okvira za razvoj krožnega gospodarstva na enotnem trgu. Spodbujanje razvoja trajnostnih aktivnosti v ključnih sektorjih in novih poslovnih priložnostih je lahko pomembna priložnost za rast in nova delovna mesta ter krepitev konkurenčnosti zadevnih sektorjev. Pri tem še posebej pozdravljamo, da je živilski sektor identificiran kot eden izmed petih prednostnih sektorjev, poleg plastike, kritičnih surovin, živilskih odpadkov, gradbenih odpadkov in odpadkov iz rušenja objektov ter biomase in izdelkov z biološkim izvorom. Z vidika delovanja področja našega ministrstva komisija načrtuje ukrepe na področju živilskih odpadkov in gnojil. Pri tem je treba opozoriti, da je Evropska komisija zgolj najavila, katere ukrepe bo predlagala, posamezni predlogi, njihova konkretna vsebina pa bo znana po objavi. Zato je tudi v tej fazi težko oceniti posledice in koristi za posamezen sektor, kajti presoja vplivov bo narejena šele po objavi samega predloga. Glede gnojil bo nova pobuda objavljena še letos, sedaj pa je v teku pregled zakonodaje, ki ureja to področje. Namen je vzpostaviti enake pogoje za vsa gnojila, vključno s tistimi iz recikliranja, kar seveda pozdravljamo. Kar se tiče živalskih odpadkov, je predvidenih več aktivnosti, in sicer: prvič, razvoj metodologije in kazalnikov za merjenje živalskih odpadkov, drugič, trajnostni razvoj za živilske odpadke, tretjič, donacija živil in uporaba živil, ki več niso za živalsko krmo, in zadnjič, četrtič, označevanje, torej datum uporabnosti na živilih. Pozdravljamo zadane ukrepe na področju zavržkov in odpadkov hrane, saj bo slednje prispevalo k uresničitvi ciljev trajnostnega razvoja do leta 2030, in sicer, prepolovitve živilskih odpadkov na prebivalca na maloprodajni in potrošniški ravni ter zmanjšanje izgub živil vzdolž proizvodnje in dobavne verige.

Slovenija proaktivno deluje na področju zmanjšanja izgub in odpadkov hrane. S podporo projektom, kot sta Volk je sit, koza cela, projekt Zveze Lions klubov, razdeljevanje viškov hrane, želimo opozoriti, da hrana ni odpadek. Rezultati so spodbudni. V relativno kratkem obdobju je prišlo do izjemnega napredka, in sicer se je v petletnem obdobju med leti 2008 in 2013 količina zavržkov hrane v Sloveniji zmanjšala za kar 63 %, s 197 kilogramov na 60 kilogramov na prebivalca, povprečje Evropske unije na tem področju je 123 kilogramov na prebivalca. V Sloveniji že tečejo tudi aktivnosti v smeri zbiranja presežkov hrane, ki ostanejo pri trgovcih, v obratih javne prehrane v javnem sektorju, ki se preko humanitarnih organizacij distribuira do socialno šibkejših skupin prebivalstva. Pri tem pa je pomembno tudi izboljšana uporaba označevanja datuma s strani akterjev v živilski verigi in njegovega razumevanja s strani potrošnikov, zlasti označevanje roka uporabe. Kljub temu, da smo z zakonodajo v Sloveniji omogočili uporabo živil, ki niso hitro pokvarljiva in imajo naveden rok "uporabno najmanj do", po preteku minimalnega roka opažamo, da se ni zmanjšala količina odpadkov hrane, kot je bilo pričakovano ob pripravi navedene uredbe. Pomembna sta predvsem dva razloga. Prvič, proizvajalci živil odgovarjajo za živila do minimalnega roka uporabe, ki so ga navedli na živilu, naprej pa ni jasno oziroma naslednji v verigi ne želijo prevzeti odgovornosti. In drugič, potrošniki ne razlikujejo dovolj med "porabiti do" in "uporabno najmanj do". V zvezi z uporabo bivših živil in stranskih proizvodov iz živilske verige v proizvodnji krme, ne da bi ogrožali varnost živil in krme, podpiramo stališče komisije, da je treba sprejeti dodatna pojasnila za industrijo in pristojne organe, v katerih primerih je mogoče bivša živila in stranske proizvode živilske industrije uporabiti za proizvodnjo krme oziroma krmljenje živali, brez da bi ogrožali varnost živil in krme. Eden od ciljev svežnja je tudi vzpostavitev metodologije EU za merjenje živilskih odpadkov in opredelitev ustreznih kazalnikov. Cilj podpiramo, čeprav nismo prepričani, da zajemamo dovolj široko področje. Po našem mnenju cilj zajema samo fazo, ki neko živilo postane odpadek, verjetno pa bi želeli s sistemom zajeti vso hrano, ki se kot take ne uporabi, ampak se v skladu z zakonodajo prej prekategorizira ali pridela v krmo za rejene živali, krmo za hišne živali ali pa se uporabi kot surovina v proizvodnji bioplina in komposta. O tem, ali določeno živilo oziroma proizvod postanejo odpadek odloči nosilec dejavnosti v primeru živalskih stranskih proizvod kamor spada vsa bivša živila živalskega izvora in živila, ki vsebujejo živila živalskega izvora ali v posameznih redkih primerih šele po tem, ko so bila izbrana in pridelana v skladu z zakonodajo na področju živalskih stranskih proizvodov.

Dodatno naj se navežem še na področje gozdarstva. Na področju gozdarstva ni predvidenih ukrepov, saj EU na tem področju nima skupne politike. Sicer pa koncept krožnega gospodarstva daje poudarek o hranjenju vrednosti surovin in virov čim dlje v gospodarstvu. Dejstvo je, da les predstavlja surovina obnovljivega izvora za te namene in ustreza načelom trajnostnega razvoja. V deklaraciji o usmeritvah za delovanje RS v institucijah EU v obdobju januar 2016 junij 2017 je zapisana zaveza, da si bo Slovenija na EU ravni prizadevala za spodbujanje razvoja gozdno lesnih verig in posledično lesno pridelovalne industrije. S tem bo zagotavljala učinkovita in celovita izraba lesa, ki za Slovenijo predstavlja strateško in ekološko prijazno surovino in enega najpomembnejših stebrov za prehod v zeleno krožno gospodarstva in ustvarjanje zelenih delovnih mest. Hvala lepa za vašo pozornost.

Hvala tudi vam. K besedi vabim predstavnico Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, gospo Marijano Dermelj.

Hvala. Jaz bom kar od tukaj, če mi dovolite, ker bom lažje. Imam zelo kratko predstavitev.

Gospa državna sekretarka je že povedala kaj je krožno gospodarstvo. Jaz bi rada še enkrat poudarila tudi zelo pomemben vidik zakaj je krožno gospodarstvo. Ta graf kaže statistiko podatkov tako imenovane snovne produktivnosti, ki kaže razmerje bruto družbenega proizvoda na enotno porabljenih surovin in vidimo, da Slovenija je pod povprečjem. Kar pomeni, da za eden evro BDP porabimo dosti več surovin kot Luksemburg, Nizozemska ali pa Velika Britanija. V kontekstu, če pogledamo mega trende ugotovimo, da trenutna paradigma ekonomske rasti ob naraščajočem številu prebivalstva, ob naraščajočem številu ali količini potrošnji ni vzdržna glede na to, da živimo na omejenem planetu in glede na to, da pravzaprav vsako leto prekoračimo nosilno sposobnost planeta prej. Mislim, da od takrat, ko se je začelo meriti smo sedaj skrajšali to obdobje za 4, če ne, 5 mesecev.

Evropa in seveda tudi Slovenija je zelo uvozno odvisna od surovin, kar pomeni, da je zelo ranljiva glede na to, da cene trenutno nihajo oziroma je v pričakovanju, da bodo spet začele rasti. Zelo pomemben vidik je tudi strateški, kjer določene kritične surovine od katerih je odvisen gospodarski razvoj so locirane v določenih državah, geografskih območjih, ki so lahko tudi zelo nestabilne politično, kar po eni strani predstavlja tveganja za dostop, po drugi strani so tudi možni razni kartelni oligopoli dogovori, kar seveda pomeni, da smo zelo ranljivi, ker lahko govorimo o zelo visokih tehnoloških stvareh, ampak če virov ne bo bomo bolj malo lahko s tem naredili.

Krožno gospodarstvo ob seveda tehnološki revoluciji, ob tem, da izkoristimo potenciale, ki jih prinaša tudi razvoj tehnologij pomeni povečanje osnovne produktivnosti do 3 % letno in to na ravni EU lahko prinaša zelo velike ekonomske koristi v smislu prihrankov in seveda tudi v smislu dviga bruto družbenega proizvoda. To je recimo ena od študij, ki sta jo pripravili fundaciji Ellen MacArthur in, ki pravzaprav ponuja zelo veliko zelo koncertnih argumentov za to, da se lahko začnemo tudi konkretno pogovarjati kje v Sloveniji so sektorji kjer pravzaprav vidimo neke možnosti prehoda ali pa hitrejšega prehoda in da v končni fazi tudi zdaj poskušamo identificirati bodoče "winner-je" ali pa "loser-je" tega prehoda in da se začnemo pravočasno pripravljati na to, da "loser-jev" tega prehoda v Sloveniji ne bo.

V temu kontekstu mogoče zdaj samo še, na naši službi smo koordinirali pripravo operativnega programa izvajanja evropske kohezijske politike ,ki nastavke za prehod oziroma za elemente krožnega gospodarstva ponuja tako v smislu področij, ki se nanašajo na inovativnost, na raziskave in razvoj kot tudi v gospodarskem segmentu in seveda tudi v segmentu energije učinkovite rabe. Na podlagi tega oziroma vzporedno je nastajala strategija pametne specializacije, ki sem prepričana, da jo vsi poznate ali pa ste vsaj slišali zanjo. V temu dokumentu je fokus tudi na področju krožnega gospodarstva kjer načrtujemo vzpostavljanje mrež za prehod v krožno gospodarstvo.

Cilja konkretna sta dva, to se pravi izboljšati indeks snovne produktivnosti, to kar sem na začetku pokazala, da smo pod povprečjem, da se to izboljša in oblikovati 5 novih verig z zaključenim verig vrednosti. Fokusna področja so bila nekako identificirana v procesu podjetniškega odkrivanja, to se pravi gre za biomaso in razvoj novih bioloških materialov, porabo sekundarnih surovin in pa ponovna uporaba odpadkov ter energije iz alternativnih virov.

Tukaj bi rada poudarila, da polege tega vidika inoviranja, ki se nanaša na tehnologije je velik prostor ali pa veliko možnosti tudi na tako imenovanih ne-tehnoloških inovacijah, družbenih inovacijah in pa, tako kot je bilo danes že rečeno s strani predstavnika Evropske komisije, tudi inovacij v smislu poslovnih modelov.

Še ena pomembna stvar, ki mogoče je nimamo tako v fokusu, da v operativnem programu smo morali identificirati oziroma alocirati deleže sredstev, ki prispevajo k doseganju ciljev v zvezi s podnebnimi spremembami. Prej smo slišali da tukaj seveda med prehodom v krožno gospodarstvo in podnebnimi spremembami je močna korelacija, kar pomeni da tudi tukaj smo na nek način dolžni, da sredstva, ki jih imamo iz evropskih skladov tukaj porabimo za namene, kjer bomo lahko čim več sinergijskih učinkov dosegli in dejansko pomagali in konkurenčnosti in seveda kakovosti bivanja v Sloveniji.

Toliko na kratko, če pa so še kakšna vprašanja pa smo na voljo.

Najlepša hvala.

Besedo dajem še predstavnici Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, prosim, če greste za govornico. In bi vas prosil, če se predstavite.

Lep pozdrav vsem skupaj. Sicer moj nagovor tukaj ni bil predviden ampak žal drugih predstavnikov ministrstva ni tukaj zato sem jaz tukaj. Jaz sem Marija Čebular Zajec iz Direktorata za podjetništvo, konkurenčnost in tehnologijo. Seveda, krožno gospodarstvo je pomembno tudi z vidika ne samo z vidika usmeritve v zeleno ali pa okolja. Rada bi pa povedala, da so tudi pri nas intenzivno s tem ukvarjamo, ne nazadnje je v ponedeljek Svet za konkurenčnost kjer bodo tudi ministri za gospodarstvo govorili o paketu za krožno gospodarstvo in se ga bo udeležil tudi naš minister, gospod Zdravko Počivalšek.

Tako da, kar se tiče tega je naše stališče da bo ta paket za krožno gospodarstvo imel nedvomno velike učinke na konkurenčnost EU gospodarstva ali bodo ti učinki pozitivni ali negativni, pa je predvsem odvisno od tega ali bo proces prehoda v krožno gospodarstvo voden sistematično, konsistentno, z dolgoročne perspektive in na najvišji ravni, tako s strani EU kot s strani držav članic.

Po našem mnenju je prehod v krožno gospodarstvo poleg industrije 4.0 eden izmed glavnih trendov industrijske in gospodarske politike. Oba trenda delata na učinkovitosti, eden na snovni pa energetski učinkovitosti, ki je pa tesno povezan tudi z učinkovitostjo procesov, kar v bistvu pomeni industrija 4.0 digitalizacija, robotizacija in tako naprej.

Zato moramo najprej prepričati sebe, se pravi gospodarstvo, politike, kakor koli, naše partnerje izven EU, da je to pravi industrijski sistem, ki temelji na trajnostni zasnovi. Je hkrati dobičkonosen, to pomeni da gremo v izgubo ampak je hkrati dobičkonosen in da razlogi za spodbujanje niso samo okoljski.

Z večjo učinkovitostjo pri vhodnih virih se, kot je bilo že prej izpostavljeno, blaži tudi probleme naraščanja cen surovin, uvozne odvisnosti in stroškov odlaganja odpadkov. Gre tudi za doseganje ne le gospodarskih in ne le okoljskih ciljev ampak tudi socialnih ciljev v obliki novih zaposlitev.

Torej posodabljanje gospodarstva mora iti poleg digitalizacije tudi v smeri večje energetske in snovne učinkovitosti. PO našem mnenju so tisti prioritetni ukrepi, na katere se je potrebno osredotočiti naslednji: Krepitev zavedanja, promocija dobrih praks iz tega področja, tudi v Sloveniji imamo kar nekaj dobrih praks s katerimi se lahko pohvalimo. Tudi v kako bi rekla, bolj energetsko intenzivnih industrijah, ki so po eni strani iz okoljskega vidika gledane kot ne tako napredne v temu smislu pa vendar vemo, da imamo papirno industrijo ki zelo intenzivno reciklira. Več bi reciklirali, če bi prišli do več surovine, imamo metalurško industrijo, ki je napisala prav strategijo prehoda v krožno gospodarstvo. Za jeklo vemo, da ga lahko recikliraš neprestano.

Potem naslednji ukrep kateri se nam zdi pomemben je spodbujanje ponovne uporabe materialov in trga sekundarnih materialov. Vemo, da včasih je že obstajalo bolj intenzivno kroženje sekundarnih materialov v gospodarstvu potem pa je to verjetno tudi zaradi zakonodaje nekako malo zamrlo. Potem pa seveda spodbujanje inovacij z močnim poudarkom na eko dizajnu, ki je lahko eden glavnih začetnih motorjev takšnega prehoda.

Seveda, kot je že predstavnik Ministrstva za kmetijstvo… MKGP dejal, da v bistvu so ključni zakonodajni ukrepi, ki bodo sledili temu akcijskemu načrtu. Trenutno je večina šele naštetih v tej prilogi k temu paketu. Zdaj, na podlagi samo naštetih predlogov, brez da bi poznali podrobnejše vsebine ali da bi se o vsebinah posebej razpravljalo se mi ne moremo opredeliti do tega. Važno pa nam je, da so ukrepi izvedljivi v danem časovnem okvirju, da so konsistentni, jasni in da omogočajo transparenten razvoj standardov za sekundarne surovine, da seveda spoštujejo načelo "pomisli najprej na male", da ne bo prevelikega dodatnega bremena za mala in srednja podjetja, ker vemo, da se bodo verjetno pojavile kakšne potrebe po dodatnem poročanju in seveda, da bodo ti predlogi ohranjali mednarodno konkurenčnost EU gospodarstva.

To so nekako glavna sporočila našega ministrstva, tako da, hvala lepa.

Najlepša hvala tudi vam. Hkrati vsem predstavnikom in predstavnicam ministrstev.

Zdaj pa odpiram razpravo in kot prvi se je k besedi prijavil gospod Janez Potočnik iz mednarodnega panela / nerazumljivo/ za vire. In ga kar vabim k besedi.