Spoštovani kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje! Začenjam 20. sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 57. člena Poslovnika Državnega zbora.

Spoštovani gospe in gospodje! Preden začnemo z današnjim programom, mi dovolite nekaj besed. V Državnem zboru danes z nošenjem zlatih pentljic ozaveščamo o mednarodnem mesecu otroškega raka. Pentljice so nam predali Junaki 3. nadstropja, to so otroci in mladostniki, ki se zdravijo na hemato-onkološkem oddelku Pediatrične klinike v Ljubljani. So zgled poguma in moči, zato prosim, da jim z nošenjem zlatih pentljic tudi mi izkažemo vso podporo.

Danes je tudi dan, ko se je Slovenija po marsikje neprespani noči zbudila v rumenem. Slovenska himna se je minuli vikend slišala večkrat, zato izkoriščam to priložnost, da čestitam vsem vrhunskim slovenskim športnicam in športnikom za izjemne uspehe. Včerajšnji dan sta zgodovinsko, s prvim in drugim mestom, okronala Tadej Pogačar in Primož Roglič, na francoskem turu, zato predlagam, da se jim poklonimo z enim aplavzom. / aplavz/

Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednji poslanke in poslanci: Matjaž Han do 12.30, Jože Tanko do 18. ure, mag. Bojana Muršič, Vojko Starović, Franc Kramar, Suzana Lep Šimenko, Bojan Podkrajšek, Mihael Prevc in Felice Žiža od 17. ure dalje. Na sejo sem vabil predsednika Vlade, ministrice in ministre ter generalnega sekretarja Vlade k 1. točki dnevnega reda, predstavnika Državnega sveta k 5., 14. in 17. točki dnevnega reda, predstavnika Sodnega sveta k 21. točki dnevnega reda ter predstavnike Vlade k vsem točkam dnevnega reda. Vse prisotne lepo pozdravljam.

Prehajamo na določitev dnevnega reda 20. redne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 11. septembra 2020, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za umik posamezne točke z dnevnega reda oziroma predlogov za širitev dnevnega reda seje, nisem prejel.

Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem. Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.

Glasujemo. Navzočih je 75 poslank in poslancev, za je glasovalo 75, proti nihče.

(Za je glasovalo 75.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 20. redne seje zbora določen.

Prehajamo na 21. TOČKO DNEVNEGA REDA – MANDATNO-VOLILNE ZADEVE.

Prehajamo na obravnavo predlogov sklepov o izvolitvi sodnikov porotnikov Delovnega sodišča v Celju, Delovnega sodišča v Kopru, Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani za odločanje v delovnih sporih, Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani za odločanje v socialnih sporih in Delovnega sodišča v Mariboru.

Predloge sklepov je v obravnavo Državnemu zboru predložila Mandatno-volilna komisija. Prijavljenih k razpravi ni. Prehajamo na odločanje o posameznih predlogih sklepov.

Na glasovanje dajem Predlog sklepa o izvolitvi sodnikov porotnikov Delovnega sodišča v Celju.

Glasujemo. Navzočih je 76 poslank in poslancev, za je glasovalo 73, proti nihče.

(Za je glasovalo 73.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Na glasovanje dajem Predlog sklepa o izvolitvi sodnikov porotnikov Delovnega sodišča v Kopru.

Glasujemo. Navzočih je 75 poslank in poslancev, za je glasovalo 72, proti nihče.

(Za je glasovalo 72.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Na glasovanje dajem Predlog sklepa o izvolitvi sodnikov porotnikov Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani za odločanje v delovnih sporih.

Glasujemo. Navzočih je 74 poslank in poslancev, za je glasovalo 71, proti nihče.

(Za je glasovalo 71.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Na glasovanje dajem Predlog sklepa o izvolitvi sodnikov porotnikov Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani za odločanje v socialnih sporih.

Glasujemo. Navzočih je 75 poslank in poslancev, za je glasovalo 72, proti nihče.

(Za je glasovalo 72.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Na glasovanje dajem Predlog sklepa o izvolitvi sodnikov porotnikov Delovnega sodišča v Mariboru.

Glasujemo. Navzočih je 76 poslank in poslancev, za je glasovalo 73, proti nihče.

(Za je glasovalo 73.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

S tem prekinjam to točko dnevnega reda, ki jo bomo nadaljevali v torek, 29. 9. 2020.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV.

V zvezi s to točko dnevnega reda sem v poslovniškem roku prejel pisne prijave 44 poslanskih vprašanj. Vrstni red postavljanja poslanskih vprašanj je določen v skladu z 244. členom, drugim odstavkom 245. člena in 247. členom Poslovnika Državnega zbora. Na prva tri vprašanja poslank in poslancev opozicije ter na vprašanje poslanca vladajoče koalicije bo odgovoril predsednik Vlade. Vsak poslanec oziroma poslanka ima za postavitev vprašanja na voljo tri minute, predsednik Vlade, ministrice in ministri pa odgovorijo na vprašanje v največ petih minutah. Če je vprašanje postavljeno več ministrom, imajo vsi skupaj na voljo pet minute za odgovore. Poslanec, ki ne bo zadovoljen z odgovorom, lahko zahteva dopolnitev odgovora, ne more pa postaviti dodatnega vprašanja; poslanke in poslance prosim, da ste na to pozorni. Obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora poslanec predstavi v dveh minutah, dopolnitev odgovora pa sme trajati največ tri minute.

Poslanec, ki je postavil vprašanje, lahko zahteva, da se na naslednji seji opravi razprava o odgovoru predsednika Vlade, ministrice ali ministra; o tem odloči Državni zbor brez razprave in obrazložitve glasu. Pri tem vas še posebej opozarjam, da je treba takšen predlog izrecno podati in se pri tem osredotočiti le na njegovo obrazložitev, ne pa postopkovnega predloga uporabiti za vsebinsko razpravo v zvezi s postavljenim vprašanjem.

V primeru, da poslanec na postavljeno vprašanje danes ne bo dobil odgovora, mu morajo predsednik Vlade, ministrica ali minister v 30 dneh predložiti pisni odgovor. Poslanec, ki je postavil vprašanje, na katerega ni bilo odgovorjeno, lahko izjavi, da vztraja pri ustnem odgovoru. V tem primeru bom vprašanje uvrstil na naslednjo redno sejo Državnega zbora.

V zvezi s to točko so se za danes opravičili: dr. Aleksandra Pivec, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, dr. Anže Logar, minister za zunanje zadeve, Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, mag. Andrej Vizjak, minister za okolje in prostor od 14.00 do 15.30 ter dr. Simon Kustec Lipicer, ministrica za izobraževanje, znanost in šport od 12.50 do 15.30 in od 19. ure dalje.

Na e-klopi je objavljen pregled poslanskih vprašanj, na katera v poslovniškem roku ni bilo odgovorjeno.

Prehajamo na predstavitev poslanskih vprašanj.

Na prva štiri vprašanja bo odgovarjal predsednik Vlade Janez (Ivan) Janša, poslansko vprašanje pa mu bo najprej zastavil mag. Andrej Rajh.

Hvala lepa. Spoštovani predsednik Vlade, gospod Janez Janša!

Omejitveni in kasneje tudi protikoronski ukrepi, ki so močno posegli v naša življenja, sovpadajo s pričetkom nastopa delovanja vaše vlade. In tudi državljani smo bili pod vtisom pretresljivih slik in prizorov bolnikov ter ostarelih iz domov za upokojence v Italiji, Španiji in Franciji. Tudi v Sloveniji je vlada pod vtisom teh dogodkov v tujini sprejela številne omejitvene ukrepe na področju zdravstva. Ambulante so zaprle svoja vrata, kontakt z zdravnikom je bil mogoč zgolj prek telefona, pa še to večinoma prek kontaktnih točk, kjer je podatke pacientov prevzemalo predvsem administrativno osebje. Na zalogo enega meseca je bilo omejeno izdajanje zdravil kroničnim bolnikom. Zaustavljeni so bili vsi preventivni in kontrolni pregledi. Dostop do zdravnika, pa je bil omogočen praktično pod posebnimi pogoji zgolj za življenjsko nujna, ogrožujoča stanja.

Tak režim je bil v veljavi dva meseca, nakar so se začele poletne počitnice, ko ljudje praviloma koristijo dopuste. Epidemija COVID-19 je tako povzročila kar nekaj problemov. Prestavila je že načrtovane posege, podaljšala čakalne vrste, onemogočila dostop do primarne zdravstvene ravni oskrbe, posledično tudi sekundarne in terciarne obravnave, torej diagnoze in zdravljenja.

Številni poškodovanci in obravnavanci niso po bolnišničnem zdravljenju mogli začeti rehabilitacije ali dobiti dostopa do domov za upokojence. Zaradi zapoznelega dostopa do diagnoze so se poslabšali obeti zdravljenja in rehabilitacije. Zdravljenje se je bistveno podražilo, za nekatere primere pa je žal prišlo tudi prepozno. Težave imajo danes tudi zdravstveni domovi in bolnišnice. Storitev, na podlagi katerih ustvarjajo prihodke, namreč niso smeli opravljati, tiste, ki pa so jih, so bile zaradi potrebnih dodatnih zaščitnih ukrepov bistveno dražje. In tega zdravstvu ni plačal nihče.

Spoštovani predsednik Vlade, mene zanima:

Kako boste skrajšali čakalne vrste in poskrbeli za dostopnost in pravočasnost oskrbe vseh pacientov, ne le covid bolnikov?

Hvala lepa.

Predsednik Vlade, imate besedo.

Hvala lepa za vprašanje.

V veliki večini to, kar ste naštevali, drži. Pandemija covida je povsod po svetu povzročila med drugim tudi te posledice, ki ste jih navajali, se pravi zaustavitev veliko normalnih dejavnosti v zdravstvenih sistemih. To se je dogajalo tudi v državah, ki so bistveno bogatejša od nas in imajo bistveno bolj razvite zdravstvene sisteme in več rezerv. Kako je z našim zdravstvenim sistemom, najbrž vsi vemo, ker o tem v tej državi govorimo že dolgo časa, spremeni pa se bolj malo. Dejstvo je tudi to, da je takšno stanje v Sloveniji trajalo v primerjavi z drugimi evropskimi državami relativno malo časa, ker smo bili sposobni v bistvu med prvimi razglasiti konec epidemije in tudi v zdravstvu stvari vrniti v polno delovanje.

Seveda pa je tistih nekaj mesecev povzročilo zastoj, podaljšalo čakalne vrste, povzročilo tudi nepopravljive posledice, kjer določena bolezen ni bila pravočasno odkrita. In roko na srce, to je tudi zadeva, ki se jo najbolj bojimo v prihodnjih tednih in mesecih. Saj to se nam lahko ponovi v hladni dobi virusa, če ukrepi, ki so v veljavi povsod po Evropi in tudi v Sloveniji, ne bodo dosledno upoštevani.

Prva žrtev bo ponovno dejavnost v zdravstvu, ki se bo morala krčiti zaradi povečane potrebe po obravnavi bolnikov s covidom. Vsa ostala dejavnost, najprej preventivna, potem tista, ki se lahko za nekaj časa še odloži, kasneje pa se lahko vse začne odvijati precej na divje, kot smo to lahko – na srečo ne pri nas, ampak na nesrečo v nekaterih drugih državah lahko spremljali spomladi. Tako da smo v neki resni situaciji, ko je razprava o tej temi zelo dobrodošla.

Ne drži pa to, da vlada v tem času finančno ni reagirala. Zdravstvu je bilo namenjenih dodatno iz proračuna več kot 210 milijonov evrov. V rebalansu so dodatna sredstva, kot ste videli, in v petem protikoronskem paketu, ki bo prišel na vaše klopi v naslednjih dneh, bodo predvideni oziroma predlagani za uzakonitev določeni ukrepi, na podlagi katerih se bodo lahko angažirale dodatne kapacitete v slovenskem zdravstvu, da se prepreči ponavljanje situacije, kakršni smo bili priča spomladi. Mogoče, če bomo uspešni in drugi val ne bo imel takšnih posledic, kar se tiče zasedenosti kapacitet v slovenskem zdravstvu, še za nazaj popravili kakšno stvar, se pravi, da se bodo čakalne vrste začele skrajševati tudi ne glede na vpliv covid situacije.

Pripravljamo precej resne ukrepe, ki bodo v razpravi v prihodnjih dneh. Vlada bo še ta teden obravnavala ta paket in ga poslala naprej. V teku je usklajevanje z nekaterimi socialnimi partnerji. Tako da se situacije, ki ste jo opisali, seveda zavedamo. Storili bomo vse, da se situacija iz spomladi ne ponovi. Je pa to v veliki meri odvisno od vseh nas. Če bomo zajezili širjenje virusa ali pa ga vsaj znatno omejili, potem bo ta pritisk obvladljiv, sicer pač ne bo obvladljiv. Jaz še enkrat ponavljam, da posledice pomladne epidemije ni možno meriti samo v nekaterih statističnih podatkih ali pa v številu umrlih, so tudi stranske posledice. Eno od teh ste omenili. In naredimo vse, da se bomo temu vsaj drugič izognili.

Kolega Rajh, beseda za dopolnitev.

Hvala lepa.

Spoštovani predsednik Vlade, veseli me, da se problemov zavedate, vendar čakalne vrste in nedostopnost je še vedno aktualni problem.

Močno učinkovito in vsem dostopno javno zdravstvo je tudi prioriteta stranke SAB in vedno smo zagovarjali, da mora pacient dobiti storitev takrat, ko jo potrebuje. Tudi zato smo v zakonodajni postopek v sklopu protikoronskih paketov vložili predlog, da se upokojencem in ranljivim skupinam zagotovijo tri brezplačne pralne maske vse dotlej, dokler jih država predpiše za obvezne. In predlog ni bil sprejet. Ob sprejemanju rebalansa tega proračuna smo ponovno podali predlog, da se do konca leta te maske zagotovijo. Predlog je bil ovrednoten z 1,7 milijona evra, kar znaša zgolj 0,01 % celotnega rekordnega rebalansa proračuna, ki znaša 13,4 milijarde evra. Naš predlog ponovno ni bil sprejet, in kljub temu da je za obisk zdravnika nošenje maske obvezno.

V stranki SAB smo vedno zagovarjali, da je v zdravstvu treba narediti red in da mora denar slediti pacientu. Zato tudi smo želeli, da se zagotovi 50 milijonov evrov za skrajševanje čakalnih vrst. Ponovno predlog ni bil sprejet. Zanima me:

Zakaj je tak aroganten odnos do pacientov?

Predsednik Vlade, imate besedo.

Sem že prej povedal, da je šlo iz proračuna doslej za te potrebe več kot 210 milijonov evrov, da se v okviru petega protikorona paketa in nekaterih drugih ukrepov pripravljajo dodatna sredstva tudi za skrajševanje čakalnih vrst, da se bodo angažirale tudi rezerve, ki so nastale ponekod v zavarovalnicah zato, ker določena dejavnost ni bila opravljena in tudi ni bila plačana. Se pravi teh sredstev bo po moji oceni na voljo dovolj, problemi so drugje. Problem je organizacija in problem so kapacitete. Če ti nimaš izvajalcev, potem imaš lahko zelo veliko denarja, pa pacient ne bo prišel na vrsto. Tako da je problem kompleksnejši kot zgolj pomanjkanje sredstev v mnogih primerih, in ta problem naslavljamo. Kot rečeno, razprava o stvareh, ki ste jih omenjali, bo ponovno odprta čez nekaj dni in vsi ti predlogi bodo lahko ponovno na mizi.

Kolega Rajh, imate besedo.

Vlagam proceduralni predlog, da se zaradi pomembnosti te teme opravi razprava. Zavedati se moramo, da so zadeve v zdravstvu resne, da ljudje ne dobijo storitev takrat, ko jih pričakujejo in ko jih potrebujejo, in to kljub temu, da imamo rekordno zadolžitev državnega proračuna preko 4,2 miljarde evrov in da rebalans znaša več kot 13 milijard evrov.

Govorimo o tem, kaj so prioritete te vlade, kako te zadeve nasloviti in jaz predlagam da te zadeve v eni konstruktivni debati skupaj naslovimo.