Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam!

Pričenjam 11. nujno sejo Odbora za kulturo. Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti: mag. Mirjam Bon Klanjšček in dr. Laszlo Göncz. Gospo Jelko Godec nadomešča poslanec Janez Janša, mag. Branislava Rajića nadomešča Igor Zorčič, Marijo Bačič nadomešča Jan Škoberne in gospoda Bojana Podkrajška nadomešča Eva Irgl, tukaj imam pa še obvestilo, da Anito Koleša nadomešča Jani Möderndorfer.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red seje odbora. 1. točka, nedopustni politični pritiski na svobodo novinarskega dela. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov v zvezi z dnevnim redom, je določen takšen dnevni red seje kot je bil predlagan s sklicem.

Smo pri 1. TOČKI DNEVNEGA REDA - NEDOPUSTNI POLITIČNI PRITISKI NA SVOBODO NOVINARSKEGA DELA. Na spletni strani Državnega zbora je s sklicem objavljeno naslednje gradivo, zahteva poslanskih skupin SMC, Desus in SD za sklic nujne seje z dne, 30. 3. 2016, članki k obravnavani točki iz dne, 31. 3. 2016, prispevek Dejana Steinbuch iz dne, 31. 3. 2016 in gradivo Poslanske skupine SDS z dne, 1, 4. 2016. K tej točki dnevnega reda sem vabil poslanca Janeza Janšo, novinarko TV Slovenija, Uredništvo slovenskega programa TV Koper Capodistria, Eugenija Carl, urednico dnevno informativnih oddaj na TV Slovenija Mojco Pašek Šetinc, zagovornika načela enakosti Boštjana Vernika Šentica, direktorja Javnega zavoda RTV Slovenija mag. Marka Filli, predsednik programskega sveta Javnega zavoda RTV Slovenija dr. Mitja Štular, Varuhinjo človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, Petra Lesjak Tušek iz Društva novinarjev Slovenije, Tino Mamić iz Združenja novinarjev in publicistov, direktorico mirovnega inštituta Nežo Kogovšek Šalamon, Katja Zabukovec Skerin iz Društva za nenasilno komunikacijo, prof. in blogarja dr. Boris Vezjak, novinar in urednik portala Fokus pokus Marko Crnkovič, strokovnjaka za medijsko pravo prof. dr. Marko Milosavljevič, strokovnjak za medije prof. dr. Sandro Bašič Hrvatin in predsednico iniciative za svobodo govora Lucijo Šikovec Ušaj. Dodatno pa sem vabil še predlagatelja zahteve, v imenu njih poslanka Janja Sluga, novinar in urednik Portala Plus Dejan Steinbuch, odgovorno urednica Ona in Ona plus Sabina Obolnar, urednico oddaje VUPJ v kulturno umetniškem program TV Slovenija Majda Širca Ravnikar, dr. Milica Antić Gaber iz Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, dr. Svetlana Slapšak iz Fakultete za podiplomski humanistični študij, dr. Vesna Leskovšek iz Fakultete za socialno delo Univerze v Ljubljani in predsednika Odbora za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin Odbora 2014 Aleš Primc.

Besedo dajem predlagatelju zahteve za sklic seje, v njihovem imenu predstavnici Poslanske skupine SMC Desus in SD Poslanki Janji Sluga.

Hvala lepa za besedo. Lepo pozdravljam vse prisotne!

V Poslanski skupini koalicije smo vložili zahtevo za nujno sejo Odbora za kulturo zato, ker menimo, da je potrebno opraviti razpravo in obsoditi ter konkretno zavrniti obračunavanje z novinarkami kot si ga je nedavno preko Twitta privoščil poslanec Janez Janša. Zlasti je za današnjo razpravo pomembna iztočnica, da je njegov napad kot najvišjo stopnjo pritiska na novinarje označila tudi platforma za promocijo zaščite novinarstva in varnosti novinarjev pri Svetu Evrope. Svoboda medijev je po našem mnenju eden poglavitnih temeljev svobode nas vseh. Neprimernost javnega zmerjanja, žaljenja in poniževanja kogarkoli je nesprejemljiva, ne glede na to od koga prihaja. Toliko bolj zavrženo pa je to dejanje, ker prihaja s strani znanega politika, vodje največje opozicijske stranke in funkcionarja, to je poslanca Janeza Janše. Poslanci, ki so izvoljeni v Državni zbor, imamo nalogo, da zastopamo interese svojih volivcev, hkrati pa bi jim morali biti vzgled. V življenju marsikdo ni zadovoljen z delom marsikoga in tudi poslanci ne glede na strankarsko pripadnost smo prav vsi gotovo kdaj imeli pripombe na poročanje medijev o nas oziroma smo menili, da slednje ni bilo vedno korektno. In včasih je tudi res tako, da novinarji ne opravijo svojega dela dovolj profesionalno in dovolj kvalitetno. Kar pomnimo pa si do danes nihče ni dovolil tako primitivnega izpada, ki je nezdružljiv z osnovnimi načeli civiliziranega obnašanja. Demokratična družba se kot civilizacijska oblika sobivanja razlikuje od divjaštva ravno v tem, da ne sprejema nobene oblike nasilja. Nasilje je zakon močnejšega, zakon, ki naj ne bi veljal med ljudmi in za ljudi. Ko se nasilje začne, se lahko hitro stopnjuje in razkraja družbeno tkivo. Človeška civilizacija je že od antične dobe razvila mehanizme po katerih se spori in nesoglasja rešujejo preko naprej predvidenih in določenih mehanizmov. V primeru nezadovoljstva s sporočanjem novinarjev se danes tukaj na voljo dodatne izjave, pojasnila, demanti, zahteve za popravke ali pa pravna sredstva kot so na primer tožbe na sodišča. Uporabe nasilja in Twitt Janeza Janše o katerem je novinarki ozmerjal z odsluženimi prostitutkami, ki se prodajata za 30 oziroma 35 evrov, ni nič drugega kot verbalno nasilje in to je nekaj kar je v nasprotju z osnovnimi načeli omike in civiliziranega vedenja. Poslanec Janša je v enem od svojih nadaljnjih Twittov s katerimi je utrjeval svoje junaštvo, ponosen napisal, da je pri njegovem Twittu šlo za provokacijo brez katere bi v enem od novinarskih društev bili še vedno speča Trnuljčica. Očitno poslanec Janša svoje verbalno nasilje ocenjuje kot ukrep pogumnega princa, ki s twittanjem zbuja spečo novinarsko Trnuljčico in se spreneveda z naknadnimi izjavami o sprejemljivi provokaciji, ki je dala pozitiven rezultat. Pa še v enem od nadaljnjih Twittov je Janša novinarja, ki je njegov izpad napisal kot neprimerno označil za medijsko prostitutko. V koaliciji se sprašujemo s čim oziroma kako nasilno bo provociral naslednjič in kdo od tistih, ki mu niso všeč ali katerih delo mu ni všeč, lahko postane žrtev njegovega verbalnega nasilja. V javnosti se velikokrat navajajo posplošene trditev o tem, da so vsi politiki isti in da se tukaj v tej hiši, v Državnem zboru uporablja nekulturen in žaljiv govor.

Na tem mestu želimo poslanci koalicije izrecno poudariti, da mi tovrstnega govora ne uporabljamo in ga štejemo za nesprejemljivega, ter ga tukaj na tem mestu in v prihodnje ostro obsojamo. Verjamemo, da tudi druge stranke opozicije z izjemo nekaterih poslancev SDS delijo enako stališče z nami. Jasno želimo potegniti razmejitveno črto in sporočiti vsem, da tisti, ki javno žali in zmerja, ima ime in priimek in strankarsko pripadnost in nima nič od tistega kar zahteva od drugih, ko se sam najde v fokusu družbenih dogajanj. Je prostaški, nečloveški in okruten. Želimo povedati, da je med nami, ki ta diskurz zavračamo in onimi politiki, ki ga uporabljajo jasna in globoka črta ločnica, in da bo tako ostalo. Verbalno nasilje, ki ga širi vidni politik v javnosti preko modernih medijskih komunikacij je lahko nevarnejše od fizičnega nasilja. Daje vtis, da je tovrstno obračunavanje med državljani sprejemljivo in pozitivno. Kaj to lahko prinese v vsakdanjem življenju, ko bi vsak, ki ni zadovoljen z delom svojega zdravnika, mesarja, trgovca, vzgojiteljice ali kogarkoli slednjega javno in žaljivo zmerjal, ni potrebno dodatno utemeljevati. Verbalni napad v obliki žaljivega Twitta, predsednika največje opozicijske stranke pomeni napad na vrednote demokratične družbe, zato je potrebno na današnji seji opraviti razpravo in tovrstno prakso najodločneje zavrniti.

Hvala lepa.

Obveščam vas, da Marijo Antonijo Kovačič nadomešča Peter Vilfan.

Na današnjo sejo sem vabil obe novinarki, Eugenijo Carl in Mojco Pašek Šetinc, ki sta si opravičili, poslali sta naslednjo sporočilo, ki ga bom prebral.

"Zahvaljujeva se za vabilo za jutrišnjo 11. sejo Odbora za kulturo Državnega zbora na temo nedopustni politični pritiski na svobodo novinarskega dela. Ne dvomiva, da je dobronamerno, vendar pa v političnem prepisu med koalicijo in opozicijo v kar se bo po naravi stvari sprevrgla ta razprava, ne vidiva svoje vloge. Groba razžalitev in poniževanje predsednika največje opozicijske stranke je bila že storjena. Po najinem prepričanju v tem primeru ni šlo zgolj za obračun z nama, temveč tudi za opozorilo kaj čaka vse druge, ki niso po volji te stranke in njenega predsednika in prav v tem vidiva smisel vaše razprave. ob tem pa opozarjava, da je bilo v preteklosti podobnih primerov že veliko, da so bili najini novinarski kolegi in kolegice deležni podobno grobih osebnih napadov, žalitev in pritiskov, in da doslej s strani zakonodajalca ni bilo kakršnihkoli pobud, predlogov ali sprejetih rešitev, da bi se tovrstne zadeve ustrezno omejile in sankcionirale. Zato vas prosiva in vam predlagava, da razpravo preusmerite ozirom razširite iz najinega konkretnega primera ter se ob posvetitvi tudi iskanju rešitev, ki bodo vsem novinarkam in novinarjem omogočili profesionalno delo brez političnih pritiskov, blatenja in osebnih diskvalifikacij. Kar se pa najinega konkretnega primera tiče, medve sva se že odločili, da najin problem rešijo na način, ki je predviden v civilizirani državi z uporabo vseh pravnih sredstev za zaščito svojega dobrega imena in človeškega dostojanstva.

Lep pozdrav, Mojca Šetinc Pašek in Eugenija Carl."

Toliko s strani obeh novinark. Želi pojasnila podati tudi gospod Janez Janša. Izvolite, gospod Janša.

Hvala lepa.

Sedaj, če danes ne bi bil 1. april, bi se človek zjokal po tem kar ste prebral. Oba moja predhodnika. Ampak je 1. april in jaz se najprej zahvaljujem koaliciji, da je izbrala ta datum za to sejo. Mislim, da boljšega datuma v letu ne bi mogli najti. Danes namreč ne razpravljamo o napadu na novinarstvo, ampak bomo, vsaj upam lahko, končno razpravljali o tem kako tisti, ki bi morali delati v službi javnosti, ki jih tudi plačuje, opravljajo svoje delo za ta denar. Meni je žal, da dve vaši kolegici nista našli časa ali pa poguma za današnjo udeležbo. Jaz imam tukaj verjetno nekaj sto njunih prispevkov o katerih bi se dalo razpravljati s precej bolj grobimi besedami kot pa jih je koalicija uporabila v zahtevi za sklic te seje, s tem, da so bile te besede obeh kolegic razširjene preko sredstev množičnega obveščanja, najmočenjšega medija v sodobni civilizaciji in je to slišalo na sto tisoče ljudi, moj twitt pa v povprečju prebere tisoč 500 ljudi. In je tudi po slovenski kazenski zakonodaji odgovornost za laži ali pa za blatenje, ki jih nekdo stori preko sredstev množičnega obveščanja bistveno težje sankcionirano. Zdaj kar se tiče zahteve za sklic te seje izražamo tudi neko presenečenje, zdaj kolikor pomnim je v tem mandatu druga zahteva za sklic izredne seje, ki je prišla s strani koalicije, najprej so zahtevali ali pa ste zahtevali razpravo o sovražnem govoru, zdaj pa razpravo o enem mojem twittu. V tem času je ta koalicija spustila čez državo 500 tisoč ilegalnih migrantov, nekateri od teh zdaj sejejo smrt po Evropi. V tem času je ta koalicija ukinila spol, kar smo komaj preprečili na referendumu v decembru in v tem času ta koalicija ni izvedla nobene reforme, najdejo pa čas za to, da skliče izredno sejo o twittu. Pa sem malo sledil tudi reakcije koalicije ali pa strank, ki so v tej koaliciji, po vsemu temu kar je v medijski in siceršnji ideološki podpori te koalicije sem naredil neko malo primerjavo. Pred leti je bila slovenska javnost, vsaj del slovenske javnosti bil zgrožen ob odkritju grobišča v Hudi jami. Ampak, če pogledate slovenske medije v tistih dneh vključno z RTV Slovenijo, temu problemu, problemu genocida, problemu na tisoče mučeniško pobitih ljudi, vojnih ujetnikov, civilistov, žensk in otrok, temu niste posvetili toliko zgražanja kot enemu samemu twittu. Zakaj je temu tako smo lahko slišali tudi v tej uvodni besedi poslanke koalicije, ki je rekla, da je verbalno nasilje lahko hujše od fizičnega. Jaz bi rad pojasnilo te izjave. Katero verbalno nasilje je hujše od fizičnega, se pravi od umora? In če mislite, da je temu tako zakaj ne predlagate spremembo kazenskega zakona po katerem se bo genocid blažje kaznoval kot pa twitt. Torej, to kar se greste presega vse meje dostojnosti in zdravega razuma, zdaj edino opravičilo je to, da je danes na koledarju 1. april. Zdaj pa k temu twittu. Jaz imam tukaj, kot sem rekel že prej, nekaj sto prispevkov o gospe o kateri danes govorimo. V vsakem od teh je izrečena kakšna groba laž, žalitev, podtikanje in še to je bilo objavljeno v mediju, ki ga plačujejo slovenski lastniki števcev električne energije. Nato smo pisali demantija, ki niso bili objavljeni. Pisali smo pisma častnemu razsodišču, niti enega odgovora nimamo, pisali smo javne proteste, ki so bili objavljeni na naši strani, nobeno novinarsko društvo se ni oglasilo, Trnuljčice so mirno spale in se hihitale. Jaz sem vedel, da smo končno, čeprav za ceno neke provokacije prišli do razprave o tem, kaj je v Sloveniji novinarstvo in kaj je v Sloveniji medijska prostitucija. Če ne veste kaj je to medijska prostitucija, si vzemite v roke slovar slovenskega knjižnega jezika ali pa še kakšno drugo literaturo, kjer je veliko napisanega o tem. Zanimivo je tudi kako sta se v tem twittu na hitro prepoznali dve osebi: Mojca Pašek Šetinc in Evgenija Carl. Nobene od teh nisem omenil s priimkov in samo eno z imenom, pa sta se obe takoj prepoznali in grozita z vložitvijo tožbe. Niso v imenu nobene institucije. Na svetovnem spletu je kakšnih 100 ali 150 pravijo mojih lažnih profilov, za nobenega nisem dal soglasje, pa jih vseeno delajo. Dokler nisem imel verificiranih računov na družabnih omrežjih sem imel s tem velike težave, zdaj tega nimam več, ampak očitno nekateri neke lažne profile jemljejo kot osnovno za svoje novinarsko delo. No, pa to se ni dogajalo samo v virtualnem svetu, v Sloveniji se je to dogajalo tudi v realnem svetu. Trije krjavlji, ki se imajo za umetnike so celo spremenili svoja imena in priimke v moje ime in priimek in od takrat dobivajo v seštevku nekaj milijonov državnega denarja za svoje umetniške storitve, ki jih noben ne pozna ali ne prepozna. Se pravi enim je vse dovoljeno, ne samo v virtualnem, ampak tudi v realnem svetu.

V tem zadnjem prispevku gospe Carlove so člani Slovenske demokratske stranke obtoženi, obdolženi, obtoženi in obsojeni, da so se znašli na nekem profilu, ki naj bi sramotil, kako že piše, napredna leva gibanja in narodno osvobodilna gibanja. Pomislite nacionalna televizija za katero plačujejo, jaz že dve leti ne več in pozivam tudi vse ostale, da s tem prenehajo, ampak velikanska večina odjemalcev električne energije v Sloveniji plačuje to televizijo in ta televizija je po odločitvi vodstva in urednikov in neke novinarke ocenila za primerno … Dnevniku, ki ga gleda 100.000, 200.000 ljudi objavi poročilo gospe Carlove, o tem, da na nekem lažnem profilu, da so neki člani SDS in da še baje niso vsi tega tako hitro zanikali, nekaj 100 milijonov ali pa verjetno nekaj milijard ljudi lahko ustvari take lažne profile in gor vključi kogarkoli. Iz tega delati novinarsko zgodbo na osrednji nacionalni televiziji v osrednji informativni oddaji in to ne prvič, oprostite, če bi bilo te provokacije, za katero sem jaz prevzel stvari na svojo dušo, bi šlo to tako mimo kot vse ostalo. Nekaj tednov prej je ta ista gospa, ki se ima za novinarko v tej isti osrednji oddaji nacionalne televizije poročala o tem, da se gre Slovenska demokratska stranka politično prostitucijo s tem, da plačuje ljudi, ki zborujejo pred parlamentom, 20 evrov, da dobi vsak je rekla gospa Carlova. To ni pisalo na neki fake spletni strani, to je bilo objavljeno v osrednji informativni oddaji nacionalne televizije. Ali se je kdo zganil, je kakšno novinarsko društvo protestiralo? In v podkrepitev te trditve pa je bila predvajanja izjava človeka, ki pa mogoče dodatno motiviran, da istočasno, ko potekajo shodi, protestni shodi pred Vrhovnim sodiščem, na drugi strani protestira z rdečo zastavo in z redečo zvezdo. On je njej služil kot argument za to. Se je kdo oglasil od vas, je koalicija sklicala kako sejo ob takih zlorabah javnega medija? Na našo zahtevo častno razsodišče molči kot bi bilo brez jezika, Akitv novinarjev RTV ni nič rekel o tem, nihče, se pravi neki standardi, ki so osnova za to, da bi nekaj teh vrednot, ki jih je tudi prej gospa poslanka iz stranke Mira Cerarja navajala, obstajale. V tem ključnem segmentu družbenega življenja v Sloveniji ni. To zdaj ni bilo prvič. Problem pa je, ker se to ne popravlja, ampak gre na slabše. Zdaj en takšen pogrom kot v zadnjih dneh smo doživeli na sam dan, ko naj bi v Slovenijo prišla demokracija. Aprila leta 1990 se je sestavljala prva medstrankarska skupščina. Seje zborov so vodili najstarejši izvoljeni poslanci in poročevalci takrat edine nacionalne televizije so se norčevali iz njih, češ da ne znajo niti brati, ne znajo voditi seje… Seveda kako pa naj bi če je bil nekdo prvič izvoljen v takšen organ in prikazovali tresoče roke, tega najstarejšega poslanca, ki je vodil skupščino in se zabavali. Jaz sem na tisto reagiral in sem rekel, da so si uredniki nacionalne televizije s takšnim poročanjem izpisali Labodji spev enopartijskega poročanja. In poglejte kaj se je zgodilo, naslednji dan je šla televizija v stavko, stavkali so zaradi te moje izjave. Enkrat ni bila tema to, da je Slovenija dobila parlament oziroma večstrankarsko skupščino ampak to,da je nekdo zagrozil, so rekli, vsem novinarjem z Labodjim spevom. In v tem sem bil en teden glavna tarča, bi rekel te stavke in tega besa. In še danes, 20 % ljudi, ki kaj ve o tem misli, da sem jaz grozil novinarjem z Labodjim spevom, ne glede na to, daje bila izjava posneta in je še vedno preverljivo.

Se je pa vseeno zgodilo, da se naslednji dan, ko so se seje nadaljevale nihče več ni norčeval iz teh ljudi, vseeno je zaleglo.

Jaz verjamem, da je s tem, ko je nekdo posvetil na enega od ključnih problemov slovenskega javnega prostora, koalicija prizadeta, kajti če v Sloveniji ne bi bilo medijske korupcije, te koalicije ne bi bilo. Če v Sloveniji ne bi bilo medijske korupcije stranka, ki 25. maja 2014 sploh ni sodelovala na evropskih volitvah, julija istega leta na teh državnozborskih volitvah ne bi zmagala. To je možno samo na ta način, da se dejstva prekrivajo in kot je rekel Thomas Jefferson, kako naj demokracija deluje, če ljudje ne poznajo resnice.

Ta koalicija je nelegitimna, zmagala je na ukradenih volitvah. Zdaj takšne kraje se seveda ne da prekriti drugače kot da se kontrolira medijski prostor in to se počne. In to se počne in ko pač nekdo, od teh ki zvesto izvaja takšno režimsko novinarsko ali kakorkoli to imenujete, zdaj včasih se je temu reklo družbeno politično delo, v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, če ga preberete v drugi razlagi pa lahko iz njega potegnete intelektualno oziroma medijsko prostitucijo.

Poglejte, brez tega se pač takšnih dejstvo ne bi dalo prikriti, ne bi se dalo ljudem prodati nekoga, ki obljubi vse česar se spomni, za nekoga, ki ima rešitve za njihove konkretne probleme. Brez medijske prostitucije v Sloveniji ne bi bila možna zloraba pravne države. Brez medijske prostitucije v Sloveniji ne bi bilo možno krasti mandatov, protiustavno. Se za to niti ne upravičiti in se delati, kot da e bilo vse v redu in nagrajevati ljudi s funkcijami in, bom rekel, raznimi drugimi privilegiji, ki so pri temu sodelovali. Brez medijske prostitucije ne bi bilo možno, da v Sloveniji nekaj sto tisoč ljudi prejema mizerno pokojnino čeprav so delali polno delovno dobo, ker na drugi strani mnogi, ki niso praktično nič delali razen škode, dobivajo takšne in drugačne privilegije in se to stalno opravičuje. Torej, hvala lepa koaliciji čeprav ste izbrali zelo nesrečen dan, da končno lahko razpravljamo v tej državi o enem od ključnih problemov slovenskih davkoplačevalcev, to je pa medijska prostitucija.

Hvala za zanimivo vizijo, realnost in lahko rečemo tudi dejstvo v luči oči gospoda Janeza Janše.

Zdaj pa prehajamo na razpravo članov in članic odbora ter ostalih prisotnih. Vabljene prosim, da se zaradi magnetograma predstavijo z imenom in priimkom in navedejo inštitucijo v imenu katere prihajajo.

Zdaj besedo ima seveda kot določa to Poslovnik predstavnica predlagateljice, izvolite.

Hvala lepa.

Se bom vseeno malo na to odzvala, da ne bo ostalo v zraku.

Z labodjim spevom se je vse skupaj začelo ampak takrat te koalicije žal še ni bilo tukaj, da bi lahko sklicala sejo. Tudi 1. april ni bil izbran namenoma in ne skriva v sebi nikakršnega sporočila ta izbrani datum. Datum je zgolj zato takšen, ker je to bil edini možni termin.

Gospe novinarki, ki ste jo poimenovali naši kolegici jaz mislim da se vam je to zareklo ker to niso naši kolegici, jaz osebno je sploh ne poznam in odločno zavračam takšna namigovanja. Ne glede na to, da ste zdaj večinoma govorili o terorizmu, migrantih, o ukinjanju spola, o tem, da ni nobenih reform o Hudi jami, o nelegitimnih volitvah in tako naprej… Seveda pozornost lahko preusmerjate na vse druge teme ampak to niso današnje teme.

rekla sem, v svojem izvajanju, da je verbalno nasilje lahko hujše od fizičnega, uporabila sem besedo "lahko". In verbalnega nasilja ne primerjamo zgolj in samo z umorom, obstajajo tudi druge vrste fizičnega nasilja s katerimi lahko to verbalno nasilje primerjamo in vsem nam tukaj je seveda jasno, da je ta trditev resnična in ne mislim nadalje izgubljati besed o tem.

Ko pa govorite o nekaj 100 prispevkih v medijih, katere plačujejo slovenski odjemalci električne energije pa naj vas spomnim, da tudi za naše plače plačujejo slovenski odjemalci električne energije, torej tudi za vašo. In ravno zato si takšnih izjav ne bi smeli privoščiti.

Opomnili ste da si lahko v slovarju pogledamo kaj pomeni izraz "medijska prostitucija". Lahko bi si, če bi vi ta izraz v svojem twitu uporabili ampak ga niste. Uporabili ste izraz "odsluženi prostitutki", to pa nima zveze z "medijsko prostitucijo".

Govorite tudi o lažnih profilih ampak kolikor vem vaš profil in ta twit nista lažna, sta vaša. In zaradi tega vašega twita je padla senca na vse nas poslance in temu odločno nasprotujem, ker menim, da nismo poslanci koalicije in predvsem nismo poslanci SMC tisti, ki se poslužujemo takšnega diskurza. Ve se, kdo so tisti poslanci, poslanci imajo ime in priimek in mi se od tega jasno ograjujemo, kot sem že rekla to obsojamo in vedno bomo obsojali in zato tudi ta seja.

Hvala lepa.

Izvolite, gospod Janša.

Zdaj, kar se kolegic tiče, jaz mislim da sta to vaši kolegici. Na nekem skupnem projektu brez katerega vi ne bi sedeli tam, kjer sedite. Ne spomnim se, da bi storili kar koli takšnega do volitev 2014 da bi vas zaradi tega volivci izvolili.

Kar se tiče tega kar piše v Slovarju slovenskega knjižnega jezika in kaj je pisalo v twitu… Res je, v mojem twitu ni bilo besede "medijski", samo tudi ni bilo priimkov Carl ali pa Pašek Šetinc. Če ste tisto tam našli bi pa še "medijsko" našli.

Besedo ima gospa Vlasta Nussdorfer.

Spoštovani predsednik odbora, gospod Matić, cenjene poslanke in poslanci, spoštovani vabljeni gostje.

Neposredno po twitu smo pri Varuhu dobili kar nekaj medijskih vprašanj za izjavo. Odzvali smo se tako, da smo dali sporočilo za javnost na našo spletno stran. Tako kot v vseh podobnih primerih in teh je bilo v preteklosti na takšne teme kar nekaj, smo ravnali enako in sicer smo najprej spomnili na pristojnosti Varuha po Zakonu o Varuhu človekovih pravic v Republiki Sloveniji, ki ugotavlja kršitve oblasti do posameznikov. In zaključili, da je v temu primeru šlo za tri posameznike, ki seveda imajo nekateri od teh če želijo na voljo tudi pravna sredstva. Vedno pogledamo kako je torej širše, kako je v takšnih primerih poskrbljeno ali je nuden posameznikom pravna varnost. In v takšnih in podobnih primerih imajo vsi možnosti tako na civilnem kot tudi na kazenskem področju. Na civilnem področju civilna tožba, na kazenskem s področja posega v čast in dobro ime, torej 18. poglavje Kazenskega zakonika. torej lahko tudi iz tega vidika odgovorimo pritrdilno.

Ker pa vedno ugotavljamo tudi kakšen je splošni nivo komuniciranja in imamo v naših letnih poročilih posebno poglavje etike javne besede se odzivamo tudi glede na to, kaj prejmemo v posameznem letu, v letnem poročilu v temu poglavju ocenjujemo tudi stanje človekovih pravic v Sloveniji. In kaj torej ugotavljamo v takšnih in podobnih primerih? Od politikov, od vseh visokih predstavnikov oblasti in drugih vidnih predstavnikov zagotovo pričakujemo visok standard ravnanja in spoštovanja vseh pravic in tudi vseh razlik, ki so med nami ni nas pravzaprav bogatijo – to so vera, spol, spolna usmerjenost, narodnost, jezik, materialno stanje in še drugi.

Opozarjamo vedno in to zapišemo in jasno povemo tudi v Državnem zboru, da je nujen kulturni dialog, ki je zagotovo brez žaljivk. Priporočimo vedno tudi ravnanje, ki bi bilo skladno s sprejetim etičnim kodeksom na katerega opozarjamo že dolgo a ni bil sprejet in vidim, da je danes eden izmed sklepov, torej peti, ki naj bi bil prav to, da bi se sprejel etični kodeks ravnanja.

Vedno tudi rada v takšnih in podobnih primerih opozorim na zelo znan in star pregovor, ki še kako velja: da razsuti riž lahko pobereš, izgovorjenih besed pa nikoli več ne moreš. Ugotavljam, da je splet postal tudi mesto nesprejemljivih praks, da je treba ločiti svobodo govora, ki je ustavno dopustna in ki jo imamo in, ki jo moramo zagovarjati in imeti od tistih sovražnosti, ki občutno posegajo v pravice drugih.

In s tem bi torej tudi zaključila. Če povzamem, ugotavljamo varuhovo nepristojnost, opozarjamo pa na vsa pravila dostojne etike javne besede. Hvala lepa.