Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam 42. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi prvega in drugega odstavka 58. člena ter drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednji poslanke in poslanci: Lidija Divjak Mirnik od 10. do 13. ure, Jani Prednik, Ferenc Horváth od 17. ure dalje, Felice Žiža do 14.30 in Nataša Sukič od 10. do 11. ure.

Na sejo sem vabil predstavnike Vlade.

Vse prisotne lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda 42. izredne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v ponedeljek, 13. julija 2020, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predloga za umik točke z dnevnega reda oziroma predlogov za širitev dnevnega reda nisem prejel. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.

Glasujemo. Navzočih je 63 poslank in poslancev, za je glasovalo 63, proti nihče.

(Za je glasovalo 63.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 42. izredne seje zbora določen.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH ZAKONA O SODIŠČIH V OKVIRU NUJNEGA POSTOPKA.

Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Vlade, državnemu sekretarju na Ministrstvu za pravosodje Zlatku Rateju.

Hvala za besedo. Spoštovani gospod predsednik, poslanke in poslanci!

Vlada je pripravila Predlog zakona o spremembah Zakona o sodiščih, s katerim se spreminja ureditev delovanja sodišč v primeru izrednega dogodka in v času poletnega poslovanja. Spremembo zakona je Vlada predlagala v obravnavo po nujnem postopku. Kot gotovo tudi sami spremljate, se epidemiološka slika v Sloveniji zaradi porasta okužb z virusom hitro spreminja. Veljavni zakon o sodiščih sicer že vsebuje določbe glede poslovanja sodišč v primeru izrednega dogodka. Veljavna ureditev namreč določa delovanje sodišč samo v nujnih zadevah – gre zlasti za kazenske in družinske zadeve, ne določa pa možnosti, da bi sodišča lahko reševala tudi zadeve, ki niso nujne. Torej ni omogočeno reševanje rednih zadev po zmožnostih sodišča glede na zunanje okoliščine in prizadetost samega sodišča. Ob zadnjem izrednem dogodku, ko je bila razglašena epidemije virusne bolezni, se je izkazalo, da je ureditev premalo prožna, če pride do dogodkov, ki se hitro spreminjajo. Spomnimo, da je bilo treba sprejeti interventni zakon v času epidemije z namenom, da bi v večji meri ohranili izvajanje sodne oblasti ob hkratnem varovanju zdravja in življenja ljudi. V prvi vrsti je bila torej skrb za posameznika, ki je v tem obdobju okrnjen, v zmožnosti doseganja oziroma uveljavljanja svojih pravic. Z interventnim zakonom ste omogočili širši obseg delovanja sodišč in povečali pooblastila predsednika Vrhovnega sodišča. Ta je lahko na podlagi zakonskih omejitev odločal o obsegu delovanja sodišč ob predpostavki varovanja zdravja in življenja tako zaposlenih na sodiščih kot strank in drugih udeležencev v postopkih. Interventni zakon je bil potem tudi noveliran, ko smo sproščali ukrepe in omogočili postopno in hkrati čim bolj široko delovanje sodstva, zakon pa je s koncem uradne epidemije tudi prenehal. S predlagano spremembo, ki je danes v obravnavi in je bila pripravljena na opisanih izkušnjah, se zagotavlja pravna podlaga za hiter odziv in prilagoditev delovanja sodišč v primeru izrednega dogodka. Tako urejamo delovanje sodstva ob dogodkih, kot so epidemije, naravne nesreče, požari, poplave ali druge hujše nesreče, ki ob večjem obsegu omejujejo redno izvajanje sodne oblasti. Ob nastanku izrednega dogodka bo predsednik Vrhovnega sodišča z odredbo določil obseg poslovanja vseh oziroma posameznega sodišča. Praviloma bodo sodišča poslovala na način poletnega poslovanja, lahko pa bo določeno širše ali ožje poslovanje ter drugi posebni ukrepi, da bo v čim večji meri zagotovljeno redno izvajanje sodne oblasti.

Predlog prinaša tudi spremembe 83. člena Zakona o sodiščih, ki ureja poslovanje sodišča v času od 15. julija do 15. avgusta. Na predlog Vrhovnega sodišča se tako širi poslovanje sodišč v tem času. Poslovanje o nujnih zadevah, ki so taksativno naštete v zakonu, ne predstavlja večjega odstopanja od sedanje ureditve, širi pa se obseg poslovanja v nenujnih zadevah. Sodišča bodo v tem času lahko odločala in upravljala naroke pod pogojem soglasja strank, potekalo pa bo tudi vročanje, seveda z varovalko za stranke v postopkih. Ta je, da procesni roki začnejo teči naslednji dan po izteku poletnega poslovanja. Naj poudarim, da predlagana novela, ki jo danes obravnavamo, čas trajanja poletnega poslovanja ohranja nespremenjen. Ta se bo izvajal od 15. julija do 15. avgusta, seveda pa je izjema določena le za letošnje leto na podlagi veljavnega interventnega zakona, v kar pa mi tudi ne želimo s predlagano spremembo posegati. Ker bodo sodišča v tem času delovala v večjem obsegu kot do sedaj, spreminjamo tudi terminologijo. Sodne počitnice nadomeščamo z ustreznejšim izrazom, ta je poletno poslovanje. S tem želimo poudariti, da sodišča tudi v času poletnega poslovanja delajo. Še enkrat poudarjamo, da so tako kot že do sedaj, s spremembo ureditve poslovanja sodišč v času poletnega poslovanja varovane vse pravice strank v sodnih postopkih. Toliko uvodoma. Hvala.

Hvala lepa.

Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za pravosodje.

Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku Blažu Pavlinu.

Predsednik, hvala za besedo. Lep pozdrav predstavnikom Vlade in vsem poslankam in poslancem!

Odbor za pravosodje je na 21. nujni seji kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembah Zakona o sodiščih, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo po nujnem postopku predložila Vlada in je bil 9. 7. 2020 objavljen na spletnih straneh Državnega zbora. Odbor je bil predhodno seznanjen z mnenjem Zakonodajno-pravne službe, mnenjem Komisije Državnega sveta za državno ureditev ter pripombami Odvetniške zbornice Slovenije. Predstavnik predlagatelja, državni sekretar na Ministrstvu za pravosodje Zlatko Ratej, je v dopolnilni obrazložitvi predloga zakona med drugimi izpostavil, da se s predlaganimi spremembami ureja drugačen način poslovanja sodišč v poletnem času v primeru nastopa izrednega dogodka, kot so na primer naravne ali druge hujše nesreče ter epidemije. Sodišča morajo tudi v takšnih okoliščinah v čim večjem obsegu zagotoviti redno izvajanje sodne oblasti na način, da zagotavljajo varnost in zdravje tako zaposlenih na sodiščih kot strank v postopkih, hkrati pa morajo biti varovane pravice strank v teh postopkih. Sodišče bo lahko razpisalo narok v nenujnih zadevah le, če se bosta o tem strinjali obe stranki. Zakonska ureditev delovanja sodišč v času izrednega dogodka se je ob epidemiji COVID-19 namreč pokazala kot nujna, vendar premalo fleksibilna glede na različne okoliščine in intenzivnost izrednega dogodka. Predlagane rešitve tako dajejo predsedniku Vrhovnega sodišča Republike Slovenije zakonsko podlago za uporabo različnih vzvodov glede obsega omejevanja delovanja sodišč, ki so v tistem trenutku najbolj primerni, da se zagotovi čim bolj nemoteno in redno izvajanje sodne oblasti.

Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je glede 2. člena predloga zakona izpostavila, da v primerjavi z veljavno določbo drugega odstavka 83.a člena predlagana rešitev več ne predvideva okvirne časovne opredelitve trajanja posebnih ukrepov na zakonski ravni in je vezana le na upoštevanje okoliščin izrednega dogodka, kar bi lahko pomenilo tudi, da bi bili ti ukrepi trajnejše narave. Glede na posledice, ki jih lahko imajo ukrepi po tem času zlasti na uveljavljanje pravic do sodnega varstva, bi bilo nujno opredeliti skrajni rok trajanja posebnih ukrepov na zakonski ravni, z možnostjo njihovega podaljševanja oziroma določitve drugačnih ukrepov glede na morebitne spremembe okoliščin izrednega dogodka, upoštevaje načelo sorazmernosti.

Glede 4. člena pa je poudarila, da bi bilo treba za določbo 67. člena Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19, ki določa izjemo od sedaj veljavnega 83. člena Zakona o sodiščih, določiti prenehanje veljavnosti. Rešitev, kot je predlagana, pomeni določitev izjeme od izjeme za določbo, ki ne bo več veljala, kar je pravno neustrezno.

Državni svetnik Bojan Kekec je predstavil pisno mnenje Komisije Državnega sveta za državno ureditev, ki je predlog zakona večinsko podprl. Ob tem je poudaril, da je bilo v razpravi na komisiji opozorjeno, da Odvetniška zbornica Slovenije ni imela možnosti za pripravo ali podajo pripomb k predlogu zakona, saj ga je dobila samo v seznanitev. Predlog zakona trajno posega na področje sodnih počitnic in ne gre več le za začasen ukrep, zato bi bilo usklajevanje z vsemi deležniki, ki delujejo v sodnih postopkih še toliko bolj pomembno. V razpravi so bila izpostavljena stališča in pripombe, ki jih je k predlogu posredovala Odvetniška zbornica Slovenije. Mnenje članov odbora je bilo, da bi pri tako pomembnih posegih v sodni sistem predlagatelj moral upoštevati tudi strokovno javnost in opraviti širšo razpravo.

Odbor je v nadaljevanju sprejel amandma poslanskih skupin SDS, SMC, NSi in DeSUS k 2. členu ter v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval še o vseh členih zakona skupaj in jih sprejel. Glede na sprejeti amandma je na podlagi prvega odstavka 133. člena Poslovnika Državnega zbora pripravljeno besedilo dopolnjenega predloga zakona, v katerega je sprejeti amandma vključen.

Hvala lepa.

Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin.

Besedo ima Poslanska skupina Nova Slovenija – krščanski demokrati, kolega Blaž Pavlin.

Hvala še enkrat, za besedo.

Predlog zakona o spremembah Zakona o sodiščih spreminja ureditev poslovanja sodišč v primeru izrednih dogodkov in spreminja način poslovanja sodišč v času poletnega poslovanja. Tako zakon prinaša preoblikovanje sodnih počitnic v poletno poslovanje sodišč. Sodne počitnice v danes uveljavljeni ureditvi pomenijo, da sodišča v tem času opravljajo zgolj poglavitna procesna dejanja in zgolj v nujnih zadevah, ki so določene v zakonu. Gre za zadeve, pri katerih bi preložitev ali zastoj postopkov lahko pomenila nastanek hujših posledic za življenje, zdravje ali premoženje. Samo v teh nujnih zadevah tečejo procesni roki ter poteka vročanje, v vseh ostalih zadevah pa ne. Po predlogu sprememb zakona bodo sodišča v tem času poslovala v omejenem obsegu, ki pa se ne omejuje samo na nujne zadeve, ampak bodo sodišča lahko odločala tudi o zadevah, ki niso nujne. O teh zadevah bodo sodišča lahko odločala, vendar pa bodo veljale omejitve glede razpisovanja narokov. Sodišče bo narok razpisalo le, če bodo s tem soglašale vse stranke. S tem se varujejo pravice strank, če v tem obdobju načrtujejo daljšo odsotnost. Prav tako bo strankam v času poletnega poslovanja lahko vročeno sodno pisanje tudi v nenujnih zadevah, vendar pa bodo roki začeli teči prvi naslednji da po izteku poletnega poslovanja, s čimer je zagotovljeno varstvo pravic strank v teh postopkih.

Novela v nabor nujnih zadev na novo dodaja postopke v zvezi z izvrševanjem kazni zapora ter nepravdne zadeve po zakonu, ki urejajo preprečevanje nasilja v družini. Po sedaj veljavnem zakonu v času izrednega dogodka, to so naravna nesreča, druga hujša nesreča ali pa epidemija, sodišča poslujejo kot v času sodnih počitnic, se pravi, da opravljajo samo nujne zadeve. Ko posamezna sodišča ne morejo več sodelovati nemoteno, o ukrepih odloča predsednik Vrhovnega sodišča na predlog ministra za pravosodje. Gre za ukrepe, kot so na primer dodelitve sodnikov, premestitve sodnikov v sodelovanju s sodnim svetom ter podobno. Predsednik Vrhovnega sodišča na predlog ministra z odredbo določi, da je nastalo stanje izrednih dogodkov. Predlagatelj ugotavlja, da se je ureditev ob epidemiji pokazala kot premalo fleksibilna glede na hitro spreminjanje okoliščin. Zakon namreč ne določa možnosti, da bi sodišča reševala tudi nenujne zadeve po zmožnosti glede na raven prizadetosti. Zato je bilo potrebno sprejetje interventnega zakona, ki je omogočal večji obseg delovanja sodišč in pooblastil predsednika Vrhovnega sodišča. Po noveli bodo sodišča v času izrednih dogodkov praviloma poslovala na način, ki je predviden za poletno poslovanje. O tem bo odločil predsednik Vrhovnega sodišča z odredbo. Z odredbo bo predsednik Vrhovnega sodišča tudi odločil, katera sodišča poslujejo po pravilih poletnega poslovanja ter o drugih posebnih okoliščinah, ki določajo način poslovanja sodišč. Predsednik Vrhovnega sodišča lahko tudi določi, da se nekatere zadeve, ki jih zakon opredeljuje kot nujne, ne štejejo za nujne ali zanje določi obseg poslovanja, ter da sodišča o vseh ali nekaterih nenujnih zadevah poslujejo v neomejenem obsegu.

Predlog zakona poslovanje sodišč v času poletnih počitnic in v času izrednih okoliščin v primerjavi s sedanjo ureditvijo ureja bolj fleksibilno. V primeru ponovitve epidemije tako ne bo potrebe po spreminjajo oziroma po sprejemanju interventnega zakona, da bi delo sodišč prilagajal spreminjajočim se situacijam. Tudi nov poletni režim omogoča, da se nekatere zadeve tudi v tem času premaknejo naprej in ni nobene potrebe, da bi čisto vse nenujne zadeve stale za mesec dni.

Poslanci Nove Slovenije bomo predlog zakona podprli.

Hvala lepa.

Besedo ima Poslanska skupina Stranke Alenke Bratušek. Mag. Andrej Rajh.

Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi!

Predlog zakona o spremembah Zakona o sodiščih ureja določitev obsega poletnega poslovanja sodišč ter delovanje sodišč v primeru izrednega dogodka. V veljavni ureditve so sodne počitnice določene v času med 15. julijem in 15. avgustom. V tem času sodišča opravljajo procesna dejanja samo v nujnih zadevah, ki so taksativno določene v 83. členu zakona. Izključno v teh zadevah tečejo procesni roki, v ostalih zadevah pa ne. Prav tako se v nenujnih zadevah ne vročajo sodna pisanja. Vlada je predlog zakona pripravila zaradi pomanjkljivosti vladne ureditve, ki so se pokazale ob izbruhu epidemije COVID-19. Trenutno namreč ni predvideno delovanje sodišče tudi v nenujnih zadevah, tudi če bi razmere na sodiščih to dopuščale. S predlaganimi spremembami se bo zagotovila pravna podlaga za hitro prilagoditev poslovanja sodišč v primeru izrednega dogodka, ki trenutno ni vzpostavljena. Novela predvideva, da bodo sodišča lahko poslovala tudi v zadevah, ki niso opredeljene kot nujne. Iz tega razloga se tudi termin sodne počitnice nadomešča s terminom poletno poslovanje sodišč. Med drugim se posodablja tudi nabor zadev, ki so opredeljene kot nujne. Dodajajo se postopki v zvezi z izvrševanjem kazenskih sankcij ter nepravdne zadeve po zakonu, ki ureja preprečevanje nasilja v družini.

Zakon se nam v Poslanski skupini SAB sam po sebi ne zdi problematičen. Večjo težavo vidimo v postopku, po katerem se sprejema. V Državnemu zboru smo po nujnem postopku sprejemali interventne zakone za ublažitev posledic izbruha virusa, kar je razumljivo, saj je bilo treba ukrepati hitro. S tem predlogom pa ne gre več za začasen ukrep, s kakršnim so bili sprejeti interventni zakoni, temveč se trajno posega na področje sodnih počitnic. Zato menimo, da je sprejetje zakona po nujnem postopku na tem mestu neprimeren in nepotreben.

Tudi Odvetniška zbornica Slovenije je opozorila na dejstvo, da so predlog zakona dobili zgolj v seznanitev in nanj niso imeli možnosti podati svojih pripomb.

V Poslanski skupini SAB zagovarjamo prakso usklajevanja predlogov zakonov z vsemi deležniki in strokovnjaki predvsem pri pomembnejših zakonih. Samo tako bomo lahko v tej hiši sprejemali dobre in konstruktivne predloge.

V Poslanski skupini SAB predlogu Vlade ne bomo nasprotovali, vendar apeliramo na Vlado Republike Slovenije, da se v prihodnje poslužuje nujnih postopkov za sprejetje zakonov zgolj izjemoma in kadar je resnično potrebno. Hvala.

Hvala lepa.

Besedo ima Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije, kolega Jurij Lep.

Najlepša hvala za besedo. Gospod predsednik, državni sekretar, kolegice in kolegi!

V času izrednih dogodkov se splošno javno življenje po navadi nekoliko ustavi in praviloma se zelo hitro prilagodi novim razmeram. To je značilno seveda tudi za poslovanje subjektov, pa naj gre za podjetja ali pa za subjekte, ki izvajajo javne storitve. Za pravno državo je nujno nemoteno in učinkovito delovanje sodne veje oblasti, torej sodišč. Da je temu tako in da so hkrati varovane pravice strank v postopkih, se je treba na dane okoliščine hitro odzivati. Slednje pa omogoča samo primerna organizacija dela sodišč, ki mora biti dovolj prilagodljiva in hkrati zadosti transparentna, da se v vsakem primeru uresničuje načelo pravne države.

S sodnimi zaostanki se soočamo tudi v povsem normalnih življenjskih razmerah, zato je povsem razumljivo, da je v letošnjem letu glede na lansko enako obdobje zaznati nekolikšen porast števila nerešenih zadev. Pa niti ni toliko pomemben dvig te številke kot ugotovitev, da je veljavna sodna zakonodaja, ki ureja poslovanje sodišč, ki sicer že določa način delovanja sodišč ob izjemnih in nepredvidljivih dogodkih, premalo prožna, kar posledično lahko pomeni težave v izvajanju sodno-pravnih zadev.

Pristojno ministrstvo je na podlagi zbranih številnih izkušenj iz časov epidemije pripravilo spremembe Zakona o sodiščih, ki dajejo pravno podlago za hiter odziv in prilagoditev delovanja sodišč na različne okoliščine in tudi glede na intenzivnost nekega izrednega dogodka. Predsednik Vrhovnega sodišča bo delo sodišč danim razmeram lahko podobno kot doslej prilagajal tako, da bo z odredbo določil obseg poslovanja vseh oziroma posameznih sodišč. Praviloma bodo sodišča poslovala na način poletnega poslovanja, kar pa bo določilo tudi širše ali ožje poslovanje posameznega sodišča in določeni bodo lahko še drugi posebni ukrepi, vsi s ciljem, da bo v čim večji meri zagotovljeno redno izvajanje sodne veje oblasti.

Možnost prehajanja zadev na druga sodišča po stvarni in krajevni pristojnosti je razumljen kot ukrep, ki je potenciran zaradi večje intenzitete izrednih okoliščin, ko je poslovanje sicer pristojna sodišča onemogočeno. Če bi bilo onemogočeno delovanje vseh sodišč in oteženo uveljavljanje pravic strank, pride v poštev še bolj skrajni ukrep, in sicer zadržanje teka rokov.

Vsi ukrepi, ki bi jih bilo potrebno odrediti, bodo seveda časovno omejeni, in sicer na način, da se preverja upravičenost odrejenih ukrepov na mesečni ravni. Seznanitev javnosti in s tem transparentnost drugače odrejenega dela se zagotavlja z objavo v Uradnem listu. Še pred tem pa je ključna predhodna seznanitev ministra za pravosodje. Skrajni primer popolne nezmožnosti poslovanja sodišč ugotovi Vlada Republike Slovenije, seveda ne samovoljno, ampak na predlog predsednika Vrhovnega sodišča.

Glede poletnega poslovanja, kakor se bodo odslej imenovale zdajšnje sodne počitnice, ki trajajo od 15. julija do 15. avgusta, se širijo možnosti delovanja sodišč. Samo poslovanje v nujnih zadevah, ki so naštete v zakonu, se bistveno ne spreminja. Se pa širi obseg poslovanja v nenujnih zadevah. Sodišča bodo lahko določala in opravljala naroke, pri čemer pa mora biti pridobljeno soglasje obeh strank. V predlogu nove ureditve je pridana še izjema trajanja sodnih počitnic oziroma po novem poletnega poslovanja za letošnje leto, in sicer slednje letos meji na dva tedna, in sicer od 1. do 15. avgusta.

V Poslanski skupini Desus predlagane spremembe ocenjujemo kot smotrne in seveda nujne, zato bomo predlog zakona podprli. Hvala lepa.