Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne prav lepo pozdravljam.
Pričenjam 19. sejo Odbora za gospodarstvo.
Obveščam vas, da kot nadomestni članice in člani odbora s pooblastili sodelujejo naslednji člani: gospa Violeta Tomić nadomešča gospoda dr. Franca Trčka, gospod Ivan Hršak nadomešča gospoda Tomaža Gantarja.
S sklicem seje ste sprejeli predlagani dnevni red seje odbora. Naknadno pa ste dne 28. 6. 2016 prejeli obvestilo, da je Poslanska skupina SDS predlagala, da se z dnevnega reda seje umakne naslednja točka dnevnega reda: Predlog zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic. Prehajamo na odločanje o predlogu za umik. Želi predstavnik Vlade, kot predlagatelj predloga zakona podati mnenje o tem predlogu za umik? Ni potrebe. Želi besedo predstavnik poslanskih skupin za predstavitev stališče o predlogu za umik točke?
Izvolite, imate besedo.
Dobro jutro vsem skupaj. Hvala za besedo, spoštovana predsednica. Predstavniki ministrstev, kolegi, kolegice, vsi ostali vabljeni k današnjim točkam dnevnega reda. Dovolite, da v parih besedah povem zakaj smo se v Poslanski skupini SDS odločili, da predlagamo umik zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic z dnevnega reda današnje seje odbora.
Prvi in en izmed ključnih argumentov je to, da niti sami predlagatelji zakona niso usklajeni med seboj kaj bi radi z zakonom dosegli. Tako imamo na eni strani predstavnike Ministrstva za gospodarstvo in pristojnega direktorata, ki s polno paro tišči k čimprejšnjemu sprejetju zakonov, za kar ni po našem mnenju nobene potrebe, ker vsaj do jeseni se ne bo nič ključnega naredilo in tudi z direktivo že tako ali tako zamujamo, in verjemi, da noben bruseljski uradnik si ne bo vzel 5 minut časa, da bi nas preko poletja obvestil da direktiva v slovenskem pravnem redu še ni implementirana. Na drugi strani pa imamo Urad za intelektualno lastnino, ki pa ima popolnoma diametralno nasprotni kot njihovo resorno oziroma pristojno ministrstvo. Urad sam meni, da bi bilo bolj smiselno, da se namesto monopola uvede konkurenca med kolektivnimi organizacijami, namesto obveznega kolektivnega upravljanja pravic v primeru preučitve javnosti, neodrskih, glasbenih in pisanih del pa sistem po vzoru razširjenega kolektivnega upravljanja pravic. In še nadalje, da bo imel monopol kolektivnih organizacij več negativnih kot pozitivnih učinkov na sistem upravljanja avtorske in sorodnih pravic.
Skratka, eno ministrstvo, ena vlada, polno diametralno nasprotje, ampak očitno je zadaj nek lobi, ki tišči, da bi zakon bil čim prej in s čim manj rompompoma nekomu v korist sprejet.
Druga zadeva zakaj menimo, da je treba zakon umakniti, je direktiva. Ker tudi Zakonodajno-pravna služba zapiše, da gre po nekod za dobeseden zapis direktive v naš pravni red, določeni členi direktive so brez vsebinskega ali tehtnega ali analitičnega razloga izpuščeni, kar pa je ključno, določeni deli pa so v nasprotju z direktivo in to je tisto, kar sem govoril tudi ko sem predstavljal tudi mnenje pristojnega Urada za intelektualno lastnino.
Skratka, očitno je nekomu v interesu tak zmešan zakon.
Zakon je tudi neusklajen z deležniki, in če se spomnite predvolilnih in tudi povolilnih obljub predstavnikov te vlade, je bilo ključno v tem kako bodo v Državni zbor pošiljali le zakone, ki bodo v vsaj veliki meri usklajeni z vsemi deležniki. Tu pa prihaja do primera, ko namesto, da bi deležnike na enem področju združevali, so ti deležniki še bolj skregani zaradi ene zakonske rešitve.
V Poslanski skupini SDS tudi menimo, da je treba zakon umakniti, kajti popolnoma nesmiselno je, da iz obstoječega zakona o avtorski in sorodnih pravicah vzamemo eno poglavje in ga prestavimo v nov zakon. Ali to pomeni, da se je ta vlada odločila, da bo v drugi polovici svojega mandata reševala sistemske rešitve, za katerimi se velikokrat skriva ko zavrne predloge opozicije, tako da bo iz posameznih zakonov vzela posamezna poglavja in jih predstavila kot sistemske rešitve. Po našem mnenju je to ravno nasprotna rešitev od tistega, kar ta vlada in koalicijski poslanci govorite, skratka namesto sistemski rešitev, dobivamo popolnoma nesistemske rešitve.
Da pa je zakon slab je ugotovila tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora, ki je zakon v uvodu in potem tudi preko posameznih določb členov popolnoma raztrgala. Gre za še en fiasko, ko si vlada želi pod krinko sistemskih rešitev naredi zakon po meri določenih lobijev.
Postavlja se tudi vprašanje, glede na to, da na žalost se je ta vlada odločila, da skrije magnetograme sej vlad, ali je zakon sploh bil obravnavan na sami seji vlade. Premalo je po našem mnenju tudi tega, kar se ta vlada vseskozi sklicuje. Zakon bomo sprejeli na podlagi analize stanja. Tukaj pa, kot še enkrat povem, ponekod dobesedni zapisi direktive, določeni deli direktive izpuščeni, določeni deli pa, kar je ključno, v nasprotju s samo direktivo. In po našem mnenju je treba zakon umakniti iz procedure, ker brez tistega, kar določeni predstavniki ministrstva in določenih lobijev pravijo, nikakor ne bo zaščitil slovenskih avtorjev in ustvarjalcev, niti znotraj slovenskega pravnega reda, kaj šele v primerjavi z ostalimi državami, ki imajo to področje zelo dobro urejeno. In ko smo v naši Poslanski skupini SDS poslušali tako zagovornike in nasprotnike zakona, saj so se v bistvu so tudi sami čudili kako to, da ne znamo prepisati direktive in zakaj za vraga nas tiste države, katerim smo se včasih posmehovali, tudi na tem področju, prehitevajo. Hrvaška, Bosna, vzhodna Evropa, vsi imajo normalno evropsko primerljivo zakonodajo, pri nas pa delamo nek unicum.
Zakaj menimo da je treba zakon umakniti, še dva ključna problema. Eno je problem izvajanja zakona v praksi, kajti če imamo na eni strani ministrstvo, znotraj tega ministrstva pa urad, ki pravi, da zakon ne bo izvedljiv v praksi, ampak spoštovane in spoštovani, ta urad bi moral biti ključni, ne samo pri sprejemanju zakona, predvsem pa predvsem pri izvajanju nadzorske funkcije pri samem zakonu, in če ta urad pravi, da zakon ni dober, kdo si bo potem sploh vzel 5 minut časa, da bo izvajal nadzor nad kolektivnimi organizacijami, ki pa je, po našem mnenju Poslanske skupine SDS še bolj potreben prevetritve. In dogajalo se bo tisto, kar se dogaja že zdaj, imamo že zakonsko zapisane dikcije, ki pa se jih noben ne drži in jih noben ne izvaja.
In da zaključim, gre za lobističen zakon, to je v nasprotju s tistim, o čemer bi se morali vsaj poslanci v Državnem zboru bojevati, če že vlada lovi stike z lobiji in jim piše zakone, tako na tem področju, kot na mnogih drugih področjih, mi v Poslanski skupini SDS menimo, da je s takšnimi lobističnimi zakoni treba nemudoma prenehati in si vzeti čas in vse to, kar sem povedal, uskladiti tako z deležniki, tako z evropsko direktivo, tako z mnenjem Zakonodajno-pravne službe, predvsem pa zaščititi je treba slovenskega avtorja in ustvarjalca in mu dati ustrezen nadzor, to pa ta zakon, na žalost spoštovani, tako predstavniki Ministrstva za gospodarstvo, pa tudi Ministrstva za kulturo ne omogoča.
Zato predlagamo umik te točke z dnevnega reda.
Hvala.
Hvala.
Želi še kateri predstavnik poslanskih skupin podati predstavitev stališča?
Izvolite, gospa Violeta Tomić.
Hvala za besedo. Pozdravljeni vsi, kolegice in kolegi, predstavniki ministrstev, minister.
Jaz bom v imenu Poslanske skupine Združena levica podprla predlog umika točke in bom tudi povedala zakaj.
Vsi se zavedamo, da je nujno potrebno urediti kolektivno upravljanje in avtorske in sorodne pravice in da se to vleče že predolgo. Z veseljem smo pristopili k temu, da bo to končno urejeno in smo ta predlog nestrpno pričakovali, vendar smo doživeli na prejšnji seji odbora hladen tuš, ko smo po predstavitvi gospoda Cantaruttija slišali mnoge ustvarjalce, ki so bili popolnoma zgroženi in hudo nasprotovali temu zakonu. Kljub temu, da smo slišali s strani MGRT, da je bilo to usklajeno z vsemi deležniki. Očitno temu ni tako, in tako pomembne zakon, kot je pred nami, mislim, da ne smemo sprejemati hitro, da si je treba dejansko vzeti čas za dialog, narediti korak nazaj, narediti še en krog pogovorov z vsemi deležniki in nekako najti najboljšo rešitev. Strinjam se tudi s tem, da je prvotno treba narediti temeljito analizo stanja, šele na podlagi analize bomo lahko videli kaj ne "štima" in kakšne rešitve bi bile potrebne. Ravno tako, kolikor vem, so na Hrvaškem, tudi v Avstriji v naših mejnih državah, že uredili in uskladili direktivo z evropsko, zakon uredili z evropsko direktivo. In mislim, da bi se lahko kdaj ozrli tudi čez mejo in pogledali kako so to uredili nekateri pred nami. In seveda, v prvi vrsti je treba zaščititi avtorja. Avtor je v sredini med uporabnikom in med kolektivnimi organizacijami. Kolektivke bi rade čim več pobrale, uporabniki bi radi pa čim manj plačevali. Vmes pa je ubogi avtor, ki ga trgajo na vse strani. Ampak, brez avtorja se moramo zavedati, ni niti uporabnika, niti kolektivk.
In zato jaz apeliram na odgovorne, da naj predvsem avtorjem prisluhnejo in postavijo jasne okvirje, v katerih bodo lahko delali in ki bodo lahko tudi sprejeli določeno odgovornost za svoje delo.
Hvala.
Hvala.
Želi še kateri predstavnik poslanskih skupin besedo?
Gospa Anita Koleša, izvolite, imate besedo.
Hvala lepa, predsedujoča.
Jaz bi rekla, da je vse to, kar smo zdaj slišali, pravzaprav razlog za to, da nadaljujemo obravnavo tega zakona tudi na današnji seji odbora. Mnogi od vas ste ugotavljali, da gre za zelo neurejeno situacijo na tem področju, in to neurejeno situacijo se poskuša urejati s predlogom tega zakona, ki je nastajal, lahko bi rekla, več kot leto dni. To, da se ni pogovarjalo z avtorji in da se ni pogovarjalo z deležniki, ki so tukaj v tem procesu tako nujni za eno uskladitev in dobro podlago zakona, je seveda popolna neumnost. Če vam pokažem samo dva fascikla dopisov in odgovorov in vestnega odgovarjanja Ministrstva za gospodarstvo vsem tistim, ki so želeli izvedeti podrobnosti o samem zakonu, potem boste vedeli, da je to, kar se zdaj govori o tem, da ni bilo ustreznega dialoga, pravzaprav neumnost. Da ni direktiva ustrezno prenesena v naš pravni red, ne vem kje je kdo to prebral. Jaz sem prebrala tudi v celoti mnenje Zakonodajno-pravne službe, ne vem, ne vem kje piše, da ni direktiva ustrezno prenesena v ta zakon. Tudi o lobijih se je govorilo, jaz se bojim gospod Lisec, in tudi gospa Tomić, da nista vidva podlegla kakšnim lobijem in ne ministrstvo za gospodarstvo ali mogoče mi. Ne vem zakaj bi bili zdaj nasprotna stran, da tako rečem, neki lobisti. Konec koncev pa če ste bili na seji Odbora za kulturo, ki smo ga imeli prejšnji petek, in če ste samo prešteli tiste, ki so glasovali za, ne glasovali, razpravljali za podporo zakonu oziroma tisti, ki so bili izrazito proti ali pa so bili nevtralni, vam lahko povemo, od 21 se jih je 11 izrecno zavzelo za to, da je treba zakon sprejeti in ga nadaljevati. Ravno zaradi takšnih stvari, ki jih zdaj tukaj predstavljate kot izrazito neurejenost. In zato vas prosim, bodite vendarle strpni, bodite razumni in sprejmimo ta zakon oziroma sprejmimo, razpravljajmo o njem, mi smo namreč tudi na podlagi določenih predlogov, ki smo jih dobili na tem Odboru za kulturo še sprejeli neke spremembe v zakon in menimo, da bi lahko tak zakon vendarle močno in dobro pripomogel k rešitve te, bom rekla, zelo neprimerne situacije, ki jo imamo na področju kolektivnega upravljanja avtorske in sorodnih pravic.
Hvala lepa.
Hvala za dano besedo, predsednica. Vsem skupaj en prav lep pozdrav.
Jaz zagotovo ne vidim, da bi bilo stanje dobro urejeno s trenutno ureditvijo. Vendar pa na vse te reakcije, ki smo jih bili deležni, od raznoraznih institucij, posameznikov, ki so dajali pripombe, smo nekje zaključili, da s sprejemom tega zakona bi naredili več škode, kot koristi. In zaradi tega podpiram, da se zakon oziroma predlog umakne in se poiščejo ustrezne rešitve z vsemi deležniki. In takrat ko bo prava užitna varianta prišla na klopi, bomo pripravljeni o njej tudi razpravljati. In če bo kazalo na to, da bo večina deležnikov zadovoljna, bomo tudi tisti predlog podprli.
Hvala.
Hvala.
Želi še predstavnik predlagatelja dodatno besedo? Izvolite, gospod Tomaž Lisec, imate 5 minut.
Bom krajši, brez skrbi.
Bi začel tam kjer je predhodnik končal. Tudi obstoječi zakon ni tako slab, problem pa je, da se ga ne izvaja v praksi. Vsi tisti, ki ste se kdaj dotaknili zakona o avtorski in sorodnih pravicah, lahko veste o čem ta zakon govori. In ne govori samo o statusu, položaju in nadzoru nad kolektivnimi organizacijami. Govori še o marsičem več. in če vi trdite, da je sistemsko, da iz enega zakona, ki je sistemski, ki obravnava celotno področje avtorske in sorodnih pravic vzamete določbe glede kolektivnih organizacij, jih prestavite v nov zakon, z določenimi modifikacijami in rečete kako bo ta zakon sistemski, potem verjamem vašim besedam v predvolilnem boju, kako boste zadeve reševali sistemsko, tako da bodo še bolj nesistemske in še bolj skregale deležnike, ki bi jih morali združevati. In če je rezultat 11 : 10 velika večina, potem vas razumem kako poteka vaše usklajevanje med deležniki.
In še enkrat. Zakaj menimo, da bo ta zakon še slabši, kot je obstoječi. Ker sam Urad za intelektualno lastnino pravi, da je popolnoma zgrešen. Urad, ki ima v obstoječem zakonu o avtorski in sorodni pravici in ki bi imel tudi v tem zakonu o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic, ključno nalogo in če ta urad meni, da določbe niso prave in da po njih ne bo mogel delovati, komu potem pišemo zakonodajo. Zagotovo ne tistemu, ki bi ga morali ščititi, to pa je slovenski avtor in slovenski ustvarjalec. In zelo pomenljivo je tudi dejstvo kdo se pri uveljavljanju tega zakona še ni oglasil. Kajti verjetno so tisti pravi naslovniki, ko sprašujemo komu je ta zakon namenjen. In verjamem, in prepričani smo v Slovenski demokratski stranki, da ta zakon ni namenjen slovenskim avtorjem, ampak popolnoma nekomu drugemu. In če je to intenca te vlade, tega ministra in te koalicije, potem seveda, spoštovani nadaljujte z obravnavo, ampak verjemite, po tem ko te vlade ne bo več, pa verjetno že prej, bomo ugotovili, da je ta zakon popolnoma nesistemski, čeprav podpiramo to, da se pogovarjate, ampak še enkrat več se je izkazalo, da ta vlada se zelo rada pogovarja, problem pa ima z dogovarjanjem. In če je za vas dogovarjanje to, da so si z deležniki čedalje bolj narazen, ne pa čedalje bolj skupaj, potem je to dogovor, ki ga očitno razume samo ta vladna koalicija in na takšno dogovarjanje v Poslanski skupini SDS ne pristajamo in zaključim, ta zakon bo prinesel veliko več slabšega, kot dobrega, in zato ne razumem zakaj čez noč hitite s sprejemom tega zakona. Kaj se bo spremenilo, če si vzamemo še 2 ali 3 mesece in se predvsem pristojni urad in Ministrstvo za gospodarstvo, pa tudi upam, da v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo, vzamete še dva meseca, ko se poleti ob mrzli klimi dobite na kakšnem sestanku in naredite ta zakon užiten in sprejemljiv v praksi, ne pa da hitite v teh poletnih dneh, samo zato, da bo čim manj rompompoma, še en nov lobistični zakon sprejet pod okriljem te vlade.
In zato predlagamo umik tega zakona.
