Spoštovane kolegice in kolegi. Dragi gostje.

Pričenjam 57. sejo Odbora za zunanjo politiko.

Naj omenim, da je na današnji seji zagotovljeno simultano prevajanje iz angleščine v slovenski jezik in obratno. na tej seji nadomešča dr. Franc Trček. Besedo sedaj dajem gospodu Shakerju, predsedniku Odbora za zadeve EU.

Hvala predsednik. Kolegice in kolegi.

Začenjam 94. sejo Odbora za zadeve EU. Vas obveščam, da gospo Vojko Šergan na tej seji nadomešča gospod Simon Zajc, mag. Bojana Krajnca mag. Aleksander Kavčič in Ireno Grošelj Košnik gospa Ksenija Korenjak Kramar.

Tudi sam naj v imenu Odbora za zadeve EU pozdravim vse današnje prisotne še posebej ekscelenco veleposlanico Republike Slovaške in dr. Stančiča vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji.

Prehajam na določitev dnevnega reda sejo obeh odborov in ker v poslovniškem roku nisva prejela predlogov za njegovo spremembo je določen takšen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDSTAVITEV PREDNOSTNIH NALOG PREDSEDOVANJA SLOVAŠKE SVETU EU V ČASU OD 1. JULIJA DO 31. DECEMBRA. Gradivo k tej točki smo prejeli 4. 7. 2016. Najprej besedo dajem njeni ekscelenci gospe Evi Ponomarenkovi veleposlanice Slovaške republike v Republiki Sloveniji, da nam predstavi prednostne naloge slovaškega predsedovanja Svetu EU. Izvolite, imate besedo.

Hvala za besedo gospodoma, Odboroma za zadeve Evropske zadeve in Odboru za zunanjo politiko. Se opravičujem, ker govorim angleško. Šele nekaj tednov sem v Sloveniji tako, da še nisem imela dovolj časa, da bi se naučila slovensko. Razumem vas morda v 80 %, vendar ne bi hotela izkoriščati svojega srbskega znanja glede na to, da sem sedaj veleposlanica v Sloveniji. Vsekakor pa obljubam, da bom naslednje leto, ko bom znova pri vas govorila slovensko.

Torej. Spoštovani poslanci in poslanke, gospe in gospodje, kolegi iz Vlade, predstavniki veleposlaništva in kolegi delegacije. Dovolite, da vam predstavnim prednostne naloge našega predsedovanja.

Po 12-ih letih članstva v EU je Slovaška sedaj počaščena, da bo lahko predsedovala EU. EU je naš dom, evro je naša valuta, Schengen pa je prav tako naš prostor kot tudi vaš. Slovaško predsedstvo Svetu EU je kombinacija in rezultat naše integracije EU, vendar pa našo predsedovanje je vključevalo tudi odgovornost glede na to, da se EU sooča z številnimi notranjimi in zunanjimi izziv brez primere. Slovaška prevzema predsedovanje v zelo težavnih časih. Sklep državljanov Združenega kraljestva, da zapustijo EU kaže kako pomembno se je pogovarjati o prihodnosti EU. Kako se je treba pogovarjati tudi o migracijskih tokovih kajti to preizkuša naša zmožnost, da se ohrani integriteta schengenskega območja. Potem teroristični napadi v Bruslju in v Parizu so nas opozorili, da moramo izboljšati medsebojno sodelovanje na področju notranje varnosti. Tudi učinki gospodarske in fiskalne krize še vedno vplivajo na gospodarstvo evropskih članic. Kljub temu pa menimo, da je EU najboljša rešitev za Evropo in njene državljane, vendar pa je bistveno, da EU znova pridobi zaupanje državljanov in da se osredotoči na rešitve, ki bodo prinesle dolgoročne rešitve za evropski projekt, zato namerava slovaško predsedstvo graditi na pozitivnih izkušnjah in se osredotočili na pozitivno agendo s čimer bomo zmanjšali obstoječe ovire med državami članicami. Prednostne naloge našega predsedstva so, da razmislimo o ambiciji, da povečamo enotnost in koherentnost EU in da povečamo tudi našo odpornost na notranje in zunanje izzive.

Slovaško predsedstvo želi biti pragmatično to v prvi vrsti, seveda moramo poskrbeti za oprijemljive rezultate, ki bodo neposredno koristili državljanom in se bodo poznali v njihovih vsakdanjih življenjih. Pokazati želimo državljanom, da ima skupni projekt praktični učinek na boljšo kakovost življenja. Potem bi želeli premagati in zmanjšati fragmentacijo EU. Povezati želimo države članice in to tesneje v območje notranjega trga. Najti moramo rešitve, ki bodo sprejemljive za vse države članice in ki bodo koristile EU kot celoti.

Kot tretje. Želimo se osredotočiti na ljudi. Osredotočili se bomo na potrebe državljanov saj morajo biti v ospredju naših prizadevanj.

Da pa bi dosegli te tri cilje smo sklenili, da se bomo osredotočili na štiri načelne prioritete. Prvič. Da bodo evropska gospodarstva postala močnejša. Drugič. Da bomo posodobili in razširili notranji trg na področje energetike, digitalnega gospodarstva. Tretje. Da bomo delali v smeri trajnostne migracijske in azilne politike. Potem pa četrtič nenazadnje, da bomo prispevali k globalni angažiranosti Evrope.

Kar zadeva prvo prednostno nalogo, ki zadeva evropsko gospodarstvo, ki naj bi postalo močnejše bi želela povedati, da vkljub okrevanju evropskega gospodarstva je treba po krizi zagotoviti nadaljnje spodbude. Torej, osredotočiti se želimo na spodbude, ki želijo ustvariti podporno okolje za investicije in ki bodo nadalje razvijale EU. Predsedstvo je prepričano, da bo uspešno izkoriščenost finančnih virov krepila odgovorno rabo javnih virov in to je vsekakor v osrčju gospodarsko močnejše Evrope. Evropa, ki temelji na investicijah, ki prispevajo k gospodarski rasti in k ustvarjanju delovnih mest je tisto kar moramo zasledovati.

Ne želim se spuščati v več podrobnosti vendar pa bi želela poudariti v tem svežnju še pomen Unije kapitalskih trgov evropskega proračuna za leto 2017 in umestni pregled večletnega finančnega okvira v obdobju 2014-2020. Pomembna je tudi evropska in monetarna unija, ki je na žalost doslej ostala nedokončana. Evropski sklad za strateške investicije je prav tako bistvenega pomena prav gotovo ta hip. Evropski strukturni in investicijski sklad je prav tako pomemben. Na področju obdavčevanja pa se bomo osredotočili na izogibanju plačevanja davkov na pravne osebe in spodbujali bomo večjo integracijo na področju DDV. Morda ste slišali, da je Slovaška ena glavnih držav članic saj med novimi državami članicami, ki so dejavne na področju davčnega sistema še zlasti, ko govorimo o izogibanju in boju proti izogibanju plačevanju davku in boju proti davčnih odtajam.

Nenazadnje znotraj tega svežnja je treba omeniti še dokončanje bančne unije. V drugem svežnju prednostnih nalog gre omeniti drugo prednostno nalogo in tukaj je zelo pomemben posodobljen notranji trg. Notranji trg je vsekakor zgodba o uspehu in velja za največji dosežek EU. Vendarle pa verjamemo, da je treba ta sistem obogatiti z dvema novima stebroma z digitalnim enotnim trgom in energetsko unijo. Digitalizacija in elektronsko poslovanje odpirata povsem novo področje priložnosti a tržni potencial je še vedno neizkoriščen. Slovaško predsedstvo bo zelo marljivo delalo na tem, da bi uspešno izvajalo sveženj za digitalni enotni trg kar bo pomenilo edinstveno priložnost za doseganje oprijemljivih koristi tako za državljane kot podjetja. Prosti pretok podatkov preko EU to pomeni tudi odpravljanje ovir za prenosljivost podatkov, za geografsko blokiranje in mednarodno gostovanje.

Peta ključna svoboščina je tisto za kar se prizadeva slovaško predsedstvo. Ambicija slovaškega predsedstva je, da oblikujemo odporno in konkurenčno energetsko unijo, ki se bo osredotočilo v prvi vrsti na varno oskrbo z energijo, zato bomo podpirali prizadevanja, da bi izboljšali energetsko varnost še zlasti kar zadeva dobavo plina. Boljšo in regionalno sodelovanje in okrepljena solidarnost sta bistveni orodji za večjo energetsko neodvisnost EU. Spodbujanje trajnostne rasti pa potrebuje tudi pomembno izboljšanje upravljanja z naravnimi viri, zato bomo spodbujali razvoj ukrepov, ki naj bi omogočili krožno gospodarstvo. Delovati želimo na področju naravnih virov in želimo izkoriščati vodo in druge naravne vire na bolj učinkovit način in hkrati se bomo osredotočili na odpadke. Slovenija velja za zelo dragoceno državo z dragocenimi naravnimi viri in nedvoumno gre zavarovati vire vode. Ambiciozna politika na področju podnebnih sprememb pa vsekakor zahteva drugačno shemo za trgovanje z emisijami in nizkoogljično gospodarstvo je vogelni kamen energetske unije.

Tretje področje je po mojem mnenju poleg Brexita najbolj pomembno in tudi najtežavnejše. Namreč gre za to, da moramo imeti trajnostno migracijsko in azilno politiko, to je naša tretja prednostna naloga. Četudi so migracije dolgotrajen zgodovinski pojav pa je sedaj EU soočena s takimi migracijskimi valovi brez primera šele od lanskega leta. To pomeni, da so zunanje mene EU pod ogromnim pritiskom hkrati pa so tudi pod velikim pritiskom azilni sistemi držav članic. Te težave lahko rešimo le s skupnimi in pravilnimi prizadevanji EU. EU mora stopiti korak stran od kriznega upravljanja. Med našim predsedovanjem bomo spodbujali celovite rešitve, ki bodo povezovale vse relevantne notranje in zunanje vidike. Država, ki predseduje EU predstavlja EU kot celoto. Slovaška ne bo tukaj promovirala našega nacionalnega stališča med predsedovanjem četudi to stališče ostane spremenjeno. Slovaška je pripravljena biti iskren in neodvisen posrednik v evropski razpravi. Kar zadeva to zelo občutljivo temo je treba poudariti, da obvezne kvote niso edini instrument, s katerim lahko zagotavljamo trajnostno migracijo. Slovaško predsedstvo se želi osredotočiti tudi na instrumente kot so vračanje in politika vračanja beguncev v sodelovanju z državami izvora. Slovaška ne ogovarja aktivnemu angažiranju v trenutni krizi. Tudi finančno smo prispevali z osebjem in z različnimi agencijami in skladi že od začetka krize. Zagotavljamo dvostransko pomoč na primer sklenili smo sporazum z Avstrijo, prav tako zagotavljamo stanovanja za prosilce za azil v Avstriji in doslej je takih prosilcev več kot 100 tisoč. Ti so torej pravzaprav šli skozi naše objekte, ki jih nudimo v Avstriji in mislimo, da je Avstrija hvaležna za ta sistem in mislimo, da je to tudi model, ki bi lahko drugim državam v pomoč. Sočasno pa smo zagotavljali tudi policijsko pomoč v Makedoniji in tudi na večstranski ravni pomagamo z napotenimi strokovnjaki, ki pomagajo pri delu evropske službe za zunanje delovanje in Frontexa.

Če se vrnem k schengenskem prostoru, ki je ena največjih koristi evropske integracije. Zaradi začasnih nadzorov, ki so bi bile vpeljane ob nekaterih notranjih mejah schengenski prostor ne izpolnjuje bistvene naloge. Ta je zagotavljati prosti pretok državljanov in blaga. Slovaško predsedstvo obžaluje to stanje in se zavzema za ponovno v celoti delujoč schengenski prostor. Kar zadeva zakonito migracijo bo naše predsedstvo se še naprej zavzemalo za učinkovita pogajanja na temo modrega kartona EU. Ta naj bi lajšal zaposlitev visoko kvalificiranih državljanov tretjih držav. Tukaj pa se bomo zavzemali za nepristranski splošni pristop. Zato, da bi to zagotovili bomo morali delati vsi. Bistveno bomo prispevali k namestitvi mejne in obalne straže. Uporabe tehnologije na zunanjih mejah je velikega pomena, zato podpira slovaško predsedstvo pametne meje in izvajanje tega svežnja bo lajšalo ravnanje s potniki in s tem bomo se lažje borili proti nezakonitim migracijam, okrepili pa bomo na ta način tudi notranjo varnost EU. Zelo pomemben del tega je tudi sodelovanje s tretjimi državami še zlasti s tistimi državami, od koder prihajajo migranti in tudi državami tranzita. To je sestavni del celovitega pristopa k migracijam. Slovaško predsedstvo se bo osredotočilo na to, da bi odpravljali vzroke za migracije in spodbujali bomo razvoj ciljanih strategij, s katerimi bi se spopadali z množičnimi premiki. Te krize so privedle do razmišljanja glede prihodnjega evropskega azilnega sistema. Slovaško predsedstvo čuti veliko odgovornost za nadaljnji razvoj in potek te razprave in si želi, da bi ta razprava dosegla napredek na tistih področjih, kjer se države članice strinjajo. Predsedstvo bo spodbujalo ambiciozen pristop k notranji varnosti. Glavni predpogoj za to je boljša izmenjava informacij, večje operativno sodelovanje in medsebojno koordiniranje policijskih in pravosodnih organov držav članic.

Sedaj pa, če preidem k zadnji prednosti nalogi in svežnju, ki ga obsega. Vsi trenutno vidimo pomembne spremembe v geopolitični realnosti, zaradi tega se je EU morala bolj zavezati tudi na globalni ravni kar zadeva orodja, ki promovirajo stabilnost in mir, zato bo naše predsedstvo poskušalo prispevati globalni angažiranosti Evrope. Spodbujali bomo okrepljeno globalno vlogo EU. To je namen slovaškega predsedstva na četrtem prednostnem področju. Prav tako pa bomo želeli okrepiti transatlantske vezi, razviti odnose z drugimi strateškimi partnericami EU. Tukaj seveda gre omeniti tudi sporazum TTIP, ki je velika priložnost za EU in tukaj bomo podpirali komisijo, da doseže ambiciozen, celovit a tudi uravnotežen sporazum. Resno moramo vzeti tudi kritiko, ki je bila doslej že izrečena in odprto se moramo pogovoriti o morebitnih posledicah tega sporazuma. Končno besedilo mora zagotoviti in ohraniti visoke evropske standarde. Nova strategija za skupno varnostno in obrambno politiko bi morala postati naše orodje, s katerim bomo soustvarjali hitro spreminjajoči se svet. Zaščiti moramo mednarodne meje, okrepiti varnost in lajšati miroljubne in globalne rešitve za krizo. Stabilnost v vzhodni in južni soseščini EU je bila v zadnjih letih močno ošibljena. Slovaško predsedstvo bo, zato promoviralo učinkovito evropsko sosedsko politiko tako proti vzhodu. Tam želimo izpostaviti stabilizacijske in reformne procese. Na področju juga pa bi se želeli osredotočiti tudi na tiste države, ki prispevajo na področju migracijskih tokov v Evropo. Zelo pomemben del širitvene politike znotraj tria je le Slovaška tista, ki ima eno od prednostnih nalog tudi povezano z širitveno politiko. Na ta način zagotavljamo demokratični prehod za države, ki se integrirajo. Da bi okrepili verodostojno politik bo naše predsedstvo poskušalo ohraniti zagon pristopnega procesa in doseči konkretni napredek v državah kandidatkah. Zahodni Balkan kot dobro veste ostaja pomembna regija v neposredni soseščini EU. Stabilnost in blagostanje zahodnega Balkana je tesno povezano z blagostanjem EU. Predsedstvo tukaj v celoti podpira evropsko perspektivo za to regijo in je pripravljeno to perspektivo še dodatno okrepiti z medsebojnim sodelovanjem o tesni navezanosti. Osredotočali se bomo tudi na napredek pri izvajanju agende 2030 in tukaj se bomo pogovarjali tudi z državami AKP.

Če dovolite naj sklenem z naslednjimi besedami. Naloga predsedstva je, da dela v prid celotne EU. Naše predsedovanje ne bo namenjeno temu, da bomo promovirali nacionalne prednostne naloge. Zavzemali se bomo za teme, ki so pomembne na evropski ravni. Osredotočali se bomo na teme, ki so seveda bistveni tudi za Slovaško kot tudi za celotno Unijo. Tukaj ne bomo zasledovali lastnih nacionalnih interesov. Hvala za vašo pozornost.

Dovolite, da na koncu povem še nekaj, kar sem omenila že pred nekaj dnevi ob sprejemu. Namreč, gre za prvo predsedovanje Slovaške EU in lahko vam obljubimo, da bomo storili vse kar je v naših močeh, da bo to predsedovanje najboljše do slej. Hvala za vašo pozornost gospe in gospodje.

Hvala, spoštovana veleposlanica. K besedi vabim vodjo predstavništva Evropske komisije v RS, dr. Zorana Stančiča, za kratek komentar.

Hvala lepa. Spoštovana predsednika odbora. Spoštovana veleposlanica. Spoštovane poslanke in poslanci. Spoštovani predstavniki Vlade.

Zahvaljujem se veleposlanici za predstavitev prednostnih nalog predsedovanja Slovaške Svetu EU in se tudi veselim sodelovanja v naslednjih šestih mesecih. Se zahvaljujem tudi DZ za povabilo, da se v Evropski komisiji opredelimo do prednostnih nalog Slovaške. Kot sem že večkrat poudaril veste, da smo v Evropski komisiji trdno prepričani, da sta ravno nacionalni parlament in srce demokracije in zaradi tega je jasno navodilo predsednika Evropske komisije Jan Claude Junkerja, da se komisarji morajo vedno udeleževati oziroma čim večkrat udeleževati sestankov in pogovorov v DZ. Zgolj, da vas spomnim, ravno včeraj je bila tukaj komisarka za promet gospa Violeta Bulc in nam je jasno tudi predstavila nekatere od odzivov s katerimi se soočamo.

Če se vrnem nazaj k predsedovanju Slovaške. Že sedaj je zelo jasno, da bo predsedovanje zelo pomembno. Ne le za to, ker Slovaška predsedovanje prevzema prvič, temveč tudi, zato ker bomo morali v prihodnjih mesecih sprejeti pomembne odločitve o prihodnosti Evrope. To frazo večkrat slišimo vendar tokrat drži bolj kot kadarkoli prej do slej. Čakajo nas zelo veliki izzivi kot je recimo reševanje krize z begunci, migranti. Za nameček se moramo še spopasti s posledicami rezultata referenduma v Združenem kraljestvu.

Nenazadnje naj vas zgolj spomnim na grozljive dogodke včeraj zvečer v Nici, kjer kot je rekel predsednik Evropskega sveta gospod Tusk je paradoksalno to, da so žrtve tega grozljivega napada bile ravno osebe, ki so praznovale svobodo enakosti in bratstvo.

V komisiji smo prepričani, da je Slovaška dobro pripravljena za predsedovanje in zaradi tega ji polno zaupamo. Veseli nas, da prednostne naloge predsedovanja Slovaške popolnoma odsevajo tudi prioritetne naloge Evropske komisije. Določiti si moramo pozitivno agendo in se sedaj bolj kot kdajkoli prej osredotočiti na tisto kar bo omogočalo prepričati ljudi, da Evropa prinaša koristi in prispeva k njihovi boljši prihodnosti. Evropa je namreč mnogo več kot zgolj enotni trg, je socialno tržno gospodarstvo, ki prinaša koristi vsem. Da bi ljudje spet začutili ta dejstva moramo poskrbeti za nova delovna mesta in gospodarsko rast in tudi iskati rešitve, kjer so potrebni čezmejni ukrepi. Središče naših prizadevanj bo naložbena ofenziva znana tudi pod imenom naložbeni načrt za Evropo, kjer že zajema pozitivne rezultate. Zgolj v letu dni delovanja načrta je bilo v okviru evropskega sklada za strateške naložbe spodbujenih za 107 milijard evrov novih naložb, kar 148 tisoč malih in srednje velikih podjetjih pa lahko lažje dostopa do finančnih virov. To predstavlja že skoraj tretjino od 315 milijard evrov načrtovanih naložb, ki smo jih predvideli za obdobje 2005 do 2018. Kot veste v začetku junija smo po pregledu prvega leta delovanja Sklada EFSI napovedali, da bomo že jeseni torej v času predsedovanja Slovaške Svetu EU predlagali podaljšanje naložbenega načrta za Evropo tudi po letu 2018. Evropska komisija naj bi zakonodajno podlago za to podaljšanje predložila septembra, tako da bomo delali s tem tudi s Slovaško.

Če državljani od EU pričakujejo rešitve za trajnostni gospodarski napredek enako velja tudi za reševanje oziroma soočanje z migracijskimi tokovi in begunsko krizo. Ob tem bi rad posebej izpostavil, da smo zgolj v šestih mesecih prišli do dogovora o ustanovitvi evropske mejne in obalne straže, ki bo postala operativna v prihodnjih tednih. Gre za zelo pomemben korak pri prevzemanju skupnega evropskega nadzora naših zunanjih meja, ampak kljub temu to ne zadostuje. Vsaka meja ima že po definiciji dve strani, zato je zelo pomembno, da v boju proti nezakonitim migracijam in pri reševanju življenj sodelovati tudi s partnerji na drugi strani naših meja in prav to je namen kot veste akcijskega načrta s Turčijo. Kljub dejstvu, da je ta sporazum deloma krhek in pogosto tudi tarča kritik so prvi rezultati že vidni. Število migrantov vpada in vse manj ljudi tvega svoje življenje in to zaupanje do brez veznih tihotapcev se je močno zmanjšalo, zato bi morali vsi deležniki podvojiti napore in izpolniti vse dane zaveze vključno seveda tudi za izvajanje shem za prerazporeditev in preselitev prosilcev za azil v države članice EU.

V Italiji, zaradi ugodnih vremenskih razmer pričakujejo večjo število prihodov, zato v komisiji pričakujemo, da bodo države članice izpolnile svoje obveznosti glede prerazporeditve beguncev iz Italiji in Grčije. Prav tako računamo na slovaško predsedstvo, da bo zagotovilo napredek pri uresničevanju vseh preostalih vidikov evropske agende o migracijah. V tem kontekstu bo prva prioriteta reforma skupnega azilnega sistema. Zavedamo se, da gre za zelo zahteven dosje, ki mu bo treba posvetili veliko časa in energije in konec koncev uskladiti različne nacionalne ravnosti, ki so pogosto celo diametralno nasprotne. Obstaja pa zgolj ena možna rešitev vprašanje migracij in to je evropska rešitev, ki je sestavljena iz mozaika medsebojno povezanih ukrepov ti pa zahtevajo enako angažiranost vseh deležnikov.

Če se vrnem nazaj k gospodarstvu in enotnem trgu. Kot sem že omenil je naložbeni načrt za Evropo v osrčju naše strategije za rast in delovna mesta, vendar to ni dovolj. Nove naložbe bodo imele polni učinek le, če bomo ustvarili kar najboljše pogoje za delovanje podjetij začenši s skupnim trgom na svetu.

Slovaško predsedstvo bo imelo priložnost zagotoviti napredek pri nekaterih naših nujnih zakonodajnih predlogih. Najprej, da omenim zgolj digitalni trg. V naslednjih šestih mesecih se nadenemo napredka, ki bo potrošnikom in podjetjem prinesel otipljive koristi na vrsti področij naj omenim ukrepe s področja avtorskih pravic, ki bodo omogočili, da bodo ljudje na potovanju lahko dostopali do vseh različnih digitalnih vsebin. Zelo pomembni ukrepi na področju geografskih blokad, kar pomeni, da bodo ljudje lahko opravljali spletne nakupe ne glede na to od kod nakupujejo, iz katere države članice nakupujejo. Potem ukrepi na področju medijskih storitev, ki podpirajo naše ustvarjalce in promovirajo evropsko kulturno raznolikost in nenazadnje tudi ukrepi na področju dostave paketov, ki bodo med drugim prispevali k znižanju stroškov pri poštninah za dostavo paketov.

V Evropski komisiji verjamemo, da je mogoče na vseh teh področjih in tudi na področju Unije kapitalskih trgov, enotnega trga storitev storiti velik napredek. Naslednja prednostna naloga je dokončanje kot je bilo že omenjeno bančne unije s postavitvijo evropskega sistema jamstev za bančne vloge. Zavedamo se, da gre za politično zelo zapleteno tematiko. To je bistveno in zadnji korak bančne unije, ki ga moramo narediti.

Na področju energetske politike se bodo nadaljevalo delo za uresničitev določil zgodovinskega pariškega sporazuma o podnebnih spremembah. V naslednjih šestih mesecih potrebujemo napredek na področju energetskih učinkoviti, obnovljivih virov energije in varnosti dobave plina. Slovaška vse te izzive razume bolj kot mnogi drugi. V komisiji smo prepričani, da bo s svojimi izkušnjami zagotovila potreben preboj na tem področju.

Spoštovani, pred kratkim nas je zapustil eden od velikih humanistov našega časa Nobelov nagrajenec za mir Eli Visel, ki je med drugim dejal, "Nasprotje ljubezni ni sovraštvo. Nasprotje ljubezni je brezčutje, brezbrižnost." Prav brezbrižnost je tisto česar si EU danes ne sme in ne more privoščiti, zato si moramo prizadevati, da bodo milijoni Evropejcev, ki so danes brezbrižni do tega projekta, do projekta EU vnovič razumeli njegov zares zgodovinski pomen in oživeli svojo naklonjenost EU, ki je nam vsem prinesla veliko in hkrati kot veste morajo izpolniti še mnogo obljub. Slovaškemu predsedstvu želim uspešno in učinkovito delo. Spoštovana veleposlanica vam in vašem predsedovanju pa zagotavljam polno podporo tudi z naše strani. Hvala.

Hvala dr. Stančič. Želi besedo predstavnica Ministrstva za zunanje zadeve, z nami je državna sekretarka gospa Sanja Štiglic? Izvolite.

Hvala lepa, gospod predsednik. Morda čisto na kratko.

Najlepša hvala slovaški veleposlanici za predstavitev njihovih prioritet. Slovaška in Slovenija imata odlične in prijateljske odnose in želimo slovaškemu predsedovanju vse dobro pri čemer lahko računa tudi na podporo Slovenije.

Omenjeno je bilo, da Slovaška predsedovanje prevzema v turbulentnih časih za EU. Soočeni smo z odločitvijo Velike Britanije o izstopu iz EU, zato bo zelo pomembna razprava o prihodnosti EU in tukaj seveda si Slovenija želi, da bi bila EU enotna in močna.

Današnji žalostni dogodki v Nici pa nas nekako spominjajo na to, da moramo še okrepiti boj proti terorizmu in aktivnosti vezane na našo notranjo varnost. Za Slovenijo bo še posebej zanimiv napredek na področju migracij in širitve EU in ob tej priložnosti bi se tudi želela zahvaliti Slovaški za pomoč v obliki policistov in oprem v času migracijske krize.

Kar se tiče zahodnega Balkana verjamemo, da je potreben stalen, proaktiven pristop EU, ki je tudi glavni faktor reformne motivacije in stabilnosti v regiji. Podpiramo tudi prizadevanja za poglabljanje in krepitev ekonomske in monetarne unije, pri čemer poudarjamo, da je treba posebno pozornost posvetiti zaposlovanju mladih in njihovemu vključevanju v družbe ter tudi položaju starejših. Podpiramo pa tudi vašo spodbudo evropskemu gospodarstvu, v katerem bodo lahko uspevala mala in srednja podjetja kar je posebej pomembno tudi za Slovenijo.

Naj še povem, da je treba tudi izkoristiti priložnost za zagon, ki nam ga je dala evropska komisija s svojimi sporočili o enotnem trgu, enotnem digitalnem trgu in uniji kapitalskih trgov.

Naj še zaključim v kontekstu učinkovite implementacije skupne zunanje in varnostne politike. Ocenjujemo, da se mora EU posvetiti posebej tudi obstoječim partnerstvom in sodelovanju z drugimi mednarodnimi organizacijami posebno tudi z zavezništvom Nato. Hvala. Srečno Slovaški.

Hvala tudi vam. Sedaj odpiram razpravo poslank in poslancev.

Preden dam besedo prvemu razpravljavcu bi vas lepo prosil, da ste v svojih razpravah kar se da racionalni, namreč ob 10. uri začenjamo sejo DZ. Besedo ima mag. Grims. Izvolite.

Hvala za besedo. Res lep pozdrav predstavnikom Slovaške s tem tudi višegrajske skupine, ki je po mojem mnenju edina skupina držav v Evropi, ki vodi politiko kakršno bi morala voditi celotna Evropa. Če bi jo se nepojmljiva tragedija, ki je bila včeraj v Nici sploh ne bi mogla zgoditi.

To kar je bilo včeraj nimam besed samo lahko izrečem globoko sožalje. Priča pa o dvoje. Da to kar sedaj predlaga EU ni dovolj. Da bo potrebno začeti aktivno braniti meje EŽU navzven in da bo potrebno znotraj EU brezkompromisno locirati in odstraniti žarišča radikalnega Islama. Evropa ne more biti bojno polje, kajti potem Evropa ne bo več. Res velika pričakovanja in upanje dajemo vsi v Slovaško, ki ima sama glede tega zelo odločno in jasno politiko in samo upam, da bo pripomogla k temu, da se zgrešena migracijska, očitno zgrešena migracijska politika zadnjih let ne samo lanskega leta in seveda nedelujoča, uničujoča, zaradi katere umirajo ljudje, multikulti politika enkrat za vselej konča in da Evropa spet postane to kar je bila – polje blaginje, varnosti in pa svobode.

Sprašujem kaj k temu upam lahko še pripomore vodenje Slovaški.

Gospod Franc Trček.