Vsem skupaj želim en lep dober dan. Pričenjam javno predstavitev mnenj o Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o skupnosti študentov, ki jo organizira Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino kot matično delovno telo za obravnavo tega predloga zakona. Odbor je odločite za organizacijo javne predstavitve mnenj sprejel na 18. redni seji 28. junija letos. Prav lepo pozdravljam vse prisotne udeležence in udeleženke javne predstavitve mnenj, predstavnike predlagatelja predloga zakona, predstavnike Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, vse vabljene, predstavnike sredstev obveščanja ter gledalke in gledalce, ki nas spremljate tako na balonu kot preko tv zaslonov.

Namen javne predstavitve mnenj je pridobiti mnenja in stališča strokovne in širše javnosti, ki navedenemu predlogu kot podlago za nadaljevanje obravnave predloga zakona na matičnem delovnem telesu. Javna predstavitev mnenj naj bi podala odgovore na naslednja vprašanja: Ali je v noveli primerno urejena opredelitev Študentske organizacije Slovenije in njenih organizacijskih oblik kot oseb javnega prava? Ali predlagane spremembe in dopolnitve, ki se nanašajo na ureditev volilne kampanje, da za volitve v študentska predstavniška telesa, večajo demokratičnost delovanja Študentske organizacije Slovenije in njenih organizacijskih oblik? Ali se bo s sprejemom novele zagotovila večja transparentnost poslovanja Študentske organizacije Slovenije in njenih organizacijskih oblik in na kakšen način? Kakšen naj bi bil neodvisen zunanji nadzor nad poslovanjem Študentske organizacije Slovenije in njenih organizacijskih oblik? Razprava pa bo potekala tudi o drugih vsebinah predlaganih s strani vabljenih.

Še nekaj tehničnih napotkov. Uvodno predstavitev predloga zakona bo v imenu predlagatelja podal poslanec dr. Matej Tašner Vatovec. Za njim bo besedo dobil predstavnik Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport državni sekretar dr. Tomaž Boh. Uvodnemu delu pa bo sledila razprava ter vprašanja in komentarji udeležencev in udeleženk. Vse, ki bi radi razpravljali lepo prosim, da izpolnite prijavnico k razpravi – tukaj jih že nekaj imam – ki jo imate pred seboj na klopeh ter jo oddate meni oziroma mojih strokovnim sodelavkam. Tako, da bom lahko vsako napovedano razpravljavko ali razpravljavca tudi predstavila. Vse razpravljavce prosim, da svoje razprave omejijo na največ 7 minut. Odmor ni predviden, obveščam pa vas, da si med potekom predstavitve mnenj, lahko v avli pred dvorano postrežete pijačo.

Sedaj pa kar prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – UVODNA PREDSTAVITEV PREDLOGA ZAKONA. K besedi vabim predstavnika predlagatelja predloga zakona. K besedi vabim predstavnika predlagatelja predloga zakona, poslanca dr. Mateja Tašner Vatovca. Izvolite.

Hvala predsednica, lep pozdrav vsem.

Za uvod naj najprej povem, da je pobuda za zakon o katerem bomo danes govorili, prišla iz vrst študentov. Natančneje je predlog za spremembo novele Zakona o skupnosti študentov podala in vsem poslanskim skupinam v državnem zboru posredovala Študentska iskra. Na pobudo smo se odzvali v Združeni levici, jo nadgradili in v zakonodajni postopek vložili predlog o katerem sedaj teže beseda. Zakaj? Transparentnost, demokratizacija in uveljavljanje javnega interesa so med programskimi izhodišči in temelji Združene levice. Zakon o skupnosti študentov je bil sprejel leta 1994 in od takrat ni bil spremenjen ali dopolnjen. Potrebuje pa dopolnitve, ki bodo omogočale, da študentska organizacija začne delovati v skladu s temi načeli.

Trenutno zakon obsega zgolj 14. členov. Podnormiranje v mnogih ključnih vidikih študentske organiziranja, kar omogoča, v nasprotju z osnovnim namenom tega zakona, uvajanje različnih celo netransparentnih in nedemokratičnih praks prek internih aktov Študentske organizacije Slovenije in njenih organizacijskih oblik. Študentsko organiziranje mora seveda biti avtonomno. To je prvi pogoj. Vendar to ne pomeni, da lahko postavlja in spreminja osnovna pravila igre na tak način, da le-ta omogočajo nedemokratično in netransparentno delovanje, včasih tudi okoriščanje posameznikov na račun celotne študentske skupnosti. Še posebej, ker so ŠOS in njene organizacijske oblike večinsko financirane z javnimi sredstvi. Od študentskega dela prek vsake napotnice študent oziroma študentka plača 3,8 odstotka bruto študentskim organizacijam. V samo letos bodo od tega prejele dobrih 9 milijonov evrov.

Včasih se zdi, da afere na študentskih organizacijah posameznih univerz se lepijo ena za drugo. Od sumov glede nenamenske in neučinkovite porabe sredstev, poslovnih zlorab, pa celo do mahinacij pri volitvah in drugih nepravilnosti. Iz tega vidika zgodovina študentskega organiziranja res pestra in to seveda ne na nek dober način. Ni pa naš namen, da bi razčiščevali ali pa iskali krivce, vendar je dejstvo, da je ugled študentskih organizacij močno okrnjen. Zato želimo na zakonski ravni s tem predlogom razrešiti najbolj akutne zadeve, vzpostaviti minimalne standarde, poštena pravila igre, ki ne bodo posegala v avtonomijo študentskega organiziranja, bodo pa prispevala k izboljšanju ugleda in demokratične legitimnosti te organizacije, ki naj bi zastopala interese vseh študentk in študentov.

Kakšne so torej rešitve, ki v zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o skupnosti študentov, ki smo ga vložili spomladi. Gre za tri poglavitne rešitve:

1. Določa se pravna subjektiviteta. ŠOS je trenutno opredeljen kot zgolj pravna oseba, vendar je po nedvoumnem stališču tako pravne teorije, kot tudi sodne prakse, nesporno, da je ŠOS dejansko oseba javnega prava. Kljub temu, da gre v osnovi za stanovsko organizacijo, pa je po mnenju Upravnega sodišča dobrobit študentu v širšem interesu celotne družbe. Zato je mogoče tudi delovanje ŠOS označiti za delovanje v javnem interesu. Poleg tega javna sredstva predstavljajo največji vir prihodkov ŠOS v prid umestitvi ŠOS med osebnega javnega prava, govori tudi dejstvo, da je članstvo v organizaciji obvezno, ne pa svobodna izbira posameznika. Če ŠOS in njene organizacijske oblike nedvoumno določimo kot osebe javnega prava, to ne bo ogrozilo njihove avtonomije do države. Tu je potrebno to poudariti, ker se velikokrat sliši, da če postanejo te organizacije osebe javnega prava, potem bodo izgubile avtonomijo. To seveda ne drži. Zgled so lahko na primer univerze. Gre zgolj za to, da se zagotovi minimalne standarde nadzora, transparentnosti in seveda demokratičnosti.

2. Zagotovitev transparentnosti. Študentska organizacija Slovenije in Študentska organizacija univerz z veliko količino javnih sredstev upravljajo kot z zasebnimi sredstvi. Torej ne upoštevajo predpisov in standardov, ki veljajo za razpolaganje z javnimi sredstvi. Pri poslovanju in porabi javnih sredstev se tako opirajo na interne akte, ki ne zagotavljajo dovolj visokega standarda gospodarnosti, učinkovitosti in transparentnosti. Rešitve v predlogu zakona so, da ŠOS postane zavezanec po zakonu o dostopu in do informacij javnega značaja, da se smiselno upošteva Zakon o javnem naročanju in da se pri poslovanju ŠOS in njenih organizacijskih oblikah smiselno uporabljajo določbe zakona s področja preprečevanja korupcije. Hkrati dodajamo redno revizijo računskega sodišča.

3. Zagotovitev demokratičnega delovanja. Sume na različne demokratične in ne-transparentne prakse vzbujajo tudi volitve v študentska predstavniška telesa, kar dejansko omejuje moč vplivanja študentov na samo delovanje organizacije, ki naj bi zastopala prav njihove interese in s tem tudi otežuje seveda uveljavljanje politične odgovornosti študentskih funkcionarjev. Zato določamo nujne okvire volitev v predstavniška telesa študentov, obveznosti organizatorjev kampanj, pa tudi visokošolskih zavodov, ki so na primer v preteklostih pri volitvah v študentski zbor ŠOU Ljubljana omejevali ali celo preprečevali izvajanje uradne volilne kampanje in s tem študentom onemogočili, da bi se seznanili z vsemi kandidati in njihovimi programi.

To so torej tri ključne točke predloga zakona, ki ne bi smele biti sporne za nikogar, še posebej pa ne študentskim funkcionarjem. S temi tremi koraki bi s časom zagotovo povrnili del upravičeno izgubljenega ugleda študentskega organiziranja, s tem pa bi le-tega tudi okrepili. Vsekakor si danes želimo slišati čim več argumentov in predlogov, kako iz trenutnega res nezavidljivega stanja, kar bo tudi priložnost za nadaljnjo izboljšavo tega precej skromnega in mislim, da tudi razumnega predloga o katerem danes teče beseda. Se že veselim. Hvala.

Hvala lepa tudi vam. Sedaj pa dajem besedo predstavniku Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, državnemu sekretarju dr. Tomažu Boh. Izvolite.

Hvala lepa. Dobro jutro v imenu Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Spoštovana predsedujoča, hvala lepa za besedo, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani študentje, spoštovani predstavniki drugih ciljnih in zainteresiranih javnosti.

Dejstvo je, da na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport študente in študentsko populacijo in njihove organizacije gledamo in razumemo kot enega izmed ključnih komponent akademskega življenja. Poleg akademskega zbora oziroma profesorjev in raziskovalcev, so študentje oziroma študentska populacija in njihove organizacije ključen del, ki prispeva k uspešnosti delovanja in pravzaprav k usklajenemu delovanju tega akademskega prostora. S tega vidika nam je izjemnega pomena, da so osnovne predpostavke in osnovni ključni okvir, ki omogočajo delovanje študentskih organizacij oziroma organiziranja in organiziranosti študentov, ustrezno urejene. V uvodu in v gradivih, ki so bila tudi na nek način poslana oziroma posredovana že tokom razprave, tokom debate v predhodnih fazah, je bilo večkrat izrečeno, da je področje študentskega organiziranja oziroma študentske organiziranosti po zakonu, ki datira nazaj v leto 1994, pod-normirano. Sedaj, dejstvo je, da pod-normiranost na nek način izhaja iz tega, da je v smislu oziroma v osnovi mora biti študentsko organiziranje čim bolj avtonomno in dejstvo je, čim manj vpletanja države s čim manj zakonske regulacije. Dejstvo je pa tudi, da se je v času od leta '94, ko je bil sedanji sistem postavljen, tokom delovanja izkazalo in pokazalo kar nekaj pomanjkljivosti ali, lahko rečemo tudi, ne-optimalnih načinov delovanja in s tega vidika na ministrstvu zelo podpiramo, da se napravi premislek, da se naredi amandmaje, da se premisli na kakšen način urediti študentsko organiziranost, da bo služila svojim osnovnim namenom. In sicer, da bo zastopala študente, da bo enakopraven in avtonomen, neodvisen partner v dialogu in da bo pri tem vpliv države ali drugih akterjev, ki niso študentje, kar se da majhen oziroma kar se da minimalen. S tega vidika je po prvi razpravi oziroma po prvi obravnavi na odboru. Pravzaprav naše ministrstvo aktivno pristopilo k sodelovanju s študentskimi organizacijami. Nikakor si ne želimo biti ključni akter, ki bi postavljal pravila, ker brez dvoma gre za študentske organizacije, gre za študente, ki si morate na način kar se da konsenzualen urediti način svojega delovanja. Zaradi tega, je po tem prvem pač seji odbora, prišlo do tega, da smo na ministrstvu organizirali serijo sestankov z različnimi študentskimi organizacijami. Tako s študentskim društvom Iskra, kot s ŠOS in tudi z nekimi drugimi akterji in poskušali ponuditi predvsem neodvisen prostor dialoga, kar je po našem mnenju ključnega pomena – da se uredi na ustrezen način funkcioniranje oziroma organiziranost študentov v prihodnje. Brez dvoma, potrebno je na tem mestu poudariti, da na ministrstvu absolutno podpiramo rešitve, ki bodo pripeljale do večje transparentnosti, do večje demokratičnosti, do ustreznega nadzora nad delovanjem študentskih organizacij nad porabo denarnega denarja in nasploh nad postopki izbire, volitev in tako naprej. Kakšni zares ti postopki bodo, mislim, da je pomembno doseči dogovor oziroma kar se da širok konsenz v kontekstu javne razprave. V prvi vrsti med študenti samimi – kakšen naj bo način organiziranja, da bo omogočal študentom oziroma predstavniškim institucijam študentov, da bodo enakopraven in avtonomen partner v sodelovanju z državo, z raziskovalno in profesorsko akademsko skupnostjo. S tega vidika vidimo današnjo javno razpravo kot eno izmed ključnih priložnosti oziroma eno izmed ključnih elementov in momentov, kjer se bodo tovrstna stališča zbližala. Verjamem, da bodo povedana kar se da naravnost in kar se da brez kakršnih koli zamotanih formulacij. Skratka, da si na tem mestu študentje in vse druge javnosti, ki so za to pomembne, povemo in poveste na kakšen način si želite imeti tovrstno področje urejeno, da bo kot rečeno služilo osnovnemu namenu, predstavljanju študentov v aktivnostih oziroma na področjih na katerih je to potrebno.

Skratka, na ministrstvu, kot rečeno, podpiramo razmislek o tem. Na ministrstvu bomo sodelovali kot eden izmed akterjev, tudi v prihodnje ponujali prostor za dogovor, za razpravo. Verjamem, da bo po današnjem soočenju mnenj, po predstavitvi mnenj in po razpravi, ki bo temu sledila, da bomo korak bližje temu oziroma korak bližje rešitvi, kako v prihodnje urediti študentsko predstavništvo. Da bo ustrezno, da bo uživalo ustrezno stopnjo legitimnosti, da bo urejeno transparentno, demokratično in nenazadnje, da bodo tudi postopki… Pač postopki, ki so vezani na porabo javnega denarja urejeni na način, ki bo omogočal ustrezen nadzor in ustrezno transparentnost teh postopkov. Tako, da tudi z našega zornega kota lahko rečem, da se veselimo rezultatov današnje razprave in verjamemo v dialog in dogovor o tem kako urediti področje študentskega predstavništva v naprej.

Hvala lepa vsem in se že veselim razprave, ki verjamem, da bo živahna in plodna.

Hvala lepa tudi vam. Sedaj pa odpiram razpravo. K besedi vabim Klemna Balanča in naslednji pa bo na vrsti Seid Demiri.

Lepo pozdravljeni predsedujoča, zbrani. Moje ime je Klemen Balanč, sem predsednik Študentske organizacije Slovenije. Sicer pa že več let aktiven študentski in podružbeni aktivist. Za časa študija sem tri leta vodil fakultetno košarkarsko ekipo, dve leti zapored organiziral politični shod Marihuana marš, sodeloval pri prenovi štipendijske politike pri sistemski prenovi študentskega dela pri pripravi novele zakona o visokem šolstvu, ki je trenutno v državno-zborski proceduri. Organiziral sem več kot 100 drugih projektov za študente od športnih tekmovanj, družbeno-kritičnih okroglih miz, strokovnih ekskurzij. Spoznal sem dobre in tudi malo manj dobre plati študentskega organiziranja, predvsem pa sem se v vseh letih delovanja podrobno seznanil z vsemi akti, ki urejajo to delovanje. To pa tudi smatram kot ključno razliko med sabo in predlagatelji zakona, slednji namreč pri pisanju tega predloga niso prebrali niti temeljnega študentskega dokumenta, to je Študentska ustava. Namreč, če bi ga, bi vedeli, da recimo Študentska organizacija Slovenije nima štirih organizacijskih oblik ampak jih ima štiriinpetdeset. In to je samo ena od nepravilnosti, nekonsistentnosti, ki se pojavlja v zakonu, ki je zaradi tega zaradi nepoznavanja sistema napisan zelo nestrokovno.

Danes pa smo se zbrali, da s prispevki naslovimo področja avtonomnega organiziranja študentov in da odgovorimo na vprašanja zaradi katerih je bil ta javna predstavitev tudi sklicana. Odpiramo vprašanje nadzora nad porabo sredstev, transparentnega, demokratičnega delovanja avtonomnega študentskega organiziranja. Sami smo si sicer na ta vprašanja odgovorili že večkrat skozi samo refleksijo in skozi leta spreminjanja naših internih pravilnikov, ko je prihajalo do nepravilnosti. Z veseljem bi naslavljali ista vprašanja tudi s pobudniki zakona, ki pa so zavrnili našo ponujeno roko sodelovanja.

V študentskem organiziranju je bilo v vsej njegovi zgodovini prelitega že nič koliko črnila, praviloma kot posledica boja za politično oblast različnih študentskih skupin, ki so s produciranjem medijskih afer skušale rušiti demokratično izvoljene predstavnike študentov in vplivati na izid volitev. Seveda padejo v to kategorijo. Ni namreč naključje, da bodo čez mesec dni potekale študentske volitve v Ljubljani. Pobudniki zakona se skušajo prikazati kot nekakšen odrešenik, ustvariti vtis, da so študentske organizacije pokvarjene in produktivne in s takim načinom kampanje me spominjajo na enega ameriškega kandidata s sloganom "make America great again" oziroma tej kampanji bi lahko rekli tudi "Make ŠOU v Ljubljani great again." Kakor dotičnemu ameriškemu politikantu, tudi pobudnikom tega zakona nagajajo dejstva, zato preostanek svojega prispevka namenjam dejstvom.

Pa da najprej predstavim o čem se sploh pogovarjamo danes, ker pobudnikom očitno ni jasno. Študentska organizacija Slovenije je krona organizacije slovenskih študentk in študentov, ki deluje kot študentski sindikat in skupaj z državnimi organi sooblikuje socialno, visokošolsko in pa drugo zakonodajo, ki se tiče študentov. ŠOS vsako leto organizira vsaj eno strokovno konferenco s področja visokega šolstva ali socialnega položaja študentov, izvaja raziskavo Evro študent, usposablja evalvatorje NAKVIS, se mednarodno povezuje v evropski študentski zvezi, letos pa kot prva študentska organizacija v zgodovini organiziramo največjo konferenco o kakovosti visokega šolstva v Evropi, ki bo potekala v Ljubljani med 17. in 19. novembrom. Vljudno vabljeni. Vsi deležniki s katerimi sodelujemo znajo povedati, da delamo na najvišji strokovni ravni, da smo konstruktivni in pogosto tudi kritični. Študentska organizacija v univerzitetnih središčih študentom nudi subvencionirane športne, jezikovne ter izobraževalne tečaje, strokovne ekskurzije, kulturne dogodke, brezplačno pravno in psihološko svetovanje, enkratne denarne pomoči za socialno šibkejše, podporo delovanju študentskim društvom in še mnogo drugega. Prav tako se v ŠOS združuje 51 lokalnih študentskih klubov, ki so predvsem v manjših krajih nosilci lokalnega dogajanja za mlade. S sredstvi, ki jih prejmejo študentske organizacije se za študente vsako leto izvede prek 3000 projektov.

Delovanje študentskih organizacij, poleg Zakona o skupnosti študentov, urejajo še Študentska ustava in pa vrsto notranjih aktov, ki so javno objavljeni na vseh spletnih straneh. Ti akti zagotavljajo transparentno delovanje študentskih organizacij, saj so proračuni, pogodbe in vsi ostali sklepi o poslovanju javno objavljeni in se sprejemajo na javnih sejah organov, katerih zapisniki so prav tako javno objavljeni in do njih lahko dostopa vsak študent iz domačega naslanjača. Tistim študentom, ki pa jim te informacije niso dovolj, pa imajo možnost, da s pisno pobudo pridobijo vse ostale informacije, ki jih zanimajo o delovanju ali o poslovanju študentskih organizacij. Študentska organizacija smo namreč zavezani k posredovanju informacij javnega značaja o čemer govori tudi sodna praksa, ki v postopkih posredovanja informacij javnega značaja študentske organizacije, tretira kot pravne osebe javnega prava.

Nadzor nad poslovanjem pa ni samo v domeni študentov, temveč nadzor vrši tudi Računsko sodišče Republike Slovenije, ki ima v obstoječem sistemu vsa pooblastila za nadzor nad porabo javnih sredstev študentskih organizacij s katerimi razpolagajo na svobodnih in demokratičnih volitvah izvoljeni študentski predstavniki. Računsko sodišče smo pred meseci tudi pozvali k reviziji našega poslovanja vendar so po njihovih besedah prezasedeni in bodo revizijo opravili, ko jim bo urnik to dopuščal. Ob vsem povedanem novela zakona ne prinaša praktično nobene nove rešitve. Edino oprijemljiva sprememba v tem zakonu je zapis, da so študentske organizacije pravne osebe javnega prava. Tak zapis kaže na popolno nerazumevanje družbe, družbenega sistema in družbene vloge študentske organizacije Slovenije, ki obstaja zaradi avtonomnega neodvisnega političnega zastopanja študentov napram državi. Predlagatelj v obrazložitvi zakona večkrat sam priznava, da je ŠOS interesno združenje študentov, da delujejo v skupinskem interesu študentov, uzakonja pa delovanje ŠOS v striktno javnem interesu pod kontrolo države in državne politike. Študentsko organiziranje mora ostati avtonomno in neodvisno od politike z ustreznim nadzorom nad porabo sredstev in transparentnostjo delovanja, ki ga zagotavljata instituta informacijske pooblaščenke in Računskega sodišča. Veseli nas, da se je ta javna razprava o študentskem organiziranju odvila. Od poslancev pričakujemo odločanje na podlagi tehtnih argumentov in ne politikantskih floskul. Veselimo se tudi epiloga tega postopka, kakršenkoli že bo, da se lahko sto procentno posvetimo načrtovanju projektov za prihajajoče študijsko leto. Predlagatelji pa naj še naprej iščejo nove bitke v katerih ne zmaga nihče. Najlepša hvala.

Hvala lepa tudi vam. Besedo ima Seid Demiri, naslednji pa bo na vrsti Žan Bokan.

Predsedujoča, hvala za besedo. Lep pozdrav vsem skupaj. Jaz sem Seid Demiri, predsednik Študentske organizacije Univerze na Primorskem, drugi mandat, še eno leto do konca drugega mandata, tako da upam, da bom zdržal. V študenstki organizacije sem od leta 2010, ko sem prvo leto delal kot prostovoljec, pozneje sodelavec pri projektih, potem sem bil sekretar, potem en mandat predsednik in sedaj drugi mandat.

Zakaj smo danes tu je želja študentov, da pač izvemo trenutno to, kar se dogaja med našimi študenti na Primorskem je tako, da nekaj se dogaja, ne vemo pa kaj se dogaja. Jaz želim, da izhajamo iz zgodovine. Zgodovina je učiteljica življenja. Jaz sem diplomiral zgodovino, vem, da bom težko dobil službo, ampak me je veselilo, sem jo diplomiral in do zgodovine moramo imeti spoštljiv odnos, predvsem do zapuščine. In definitivno študentsko organizacije v Sloveniji je nekaj do česar moramo imeti spoštljiv odnos, sploh mi študentje. Ampak to naše organiziranje mora biti, kakšno? Avtonomno, samoorganizirano in od politike in države neodvisno. Zametki tega našega študentskega organiziranja segajo v čas pred samostojno Slovenijo. Takrat so se študentje, ki jih je gnala kritična misel in sindikalni boj za pravice združevali v dve študentski organizaciji, se pravi v Ljubljani in Mariboru. Kako je nastal ŠOU, kot najmlajša študentska organizacija? Tako, ko se je širil visokošolski prostor in smo leta 2003 oziroma 2004 dobili Univerzo na Primorskem, so se takratni študentje s samozdruževanjem brez nikakršnega oblastne ustanovitvenega akta združili in ustanovili študentsko organizacijo. Zaradi tega je potem problematično, da se mi podvržemo določenim strukturam, ker imamo potem tako težavo, da zgubimo svojo avtonomijo. In primerjava z univerzami je čisto zgrešena. Univerze niso avtonomne. Univerze so avtonomne zgolj v tistem delu, kjer morajo oblikovati določene programa. Vsaka univerza, recimo Univerza na Primorskem, in tri predstavnike države v upravnem odboru in je posledično nadzor države. To, brez zveze, da si mečemo pesek v oči.

Kar se tiče zastopanja pravic je tako. Od kar sem v ŠOU vztrajno zastopamo pravice študentov in smo zaradi tega nemalokrat bili v nemilosti vsakokratnih oblasti, bodisi lokalni, bodisi državni. Ne moremo in ne smemo slediti javnemu splošnemu interesu. Mi moramo slediti interesu študentov. Delamo za dobro večine. Kaj to pomeni? To pomeni, da se nikoli do sedaj nismo in tudi v bodoče se ne mislimo podrejati političnim ambicijam in diktatom manjših skupin. Če ni dialoga in predvsem pri tem predlogu novelacije ZKUS dialoga ni bilo, je potem brez zveze, da govorimo sploh o univerzi in posledično študentih. Če nismo sposobni se pogovarjati je potem to vse skupaj nesmisel.

Na nas letijo očitki o višini in načinu rabe sredstev, ki jih prejemamo. Nimam informacij, da bi kdorkoli od predstavnikov študentskih organizacij in niti sam nisem nikoli govoril, da so ta sredstva zasebna. Mi delamo z javnimi sredstvi, niso pa to proračunska sredstva. In tukaj je velika razlika. Mi sredstva ne dobimo od študentov. Študentje delajo preko študentske napotnice in se določen odstotek, 3,8 od vas za študentske organizacije enak odstotek tudi za delovanje študentskih servisov, ki zgolj posredujejo delo. Kaj imajo od tega, da so študentje člani študentske organizacije Slovenije? Zgolj pravice. Pravice, tako kot je uvodoma predsednik ŠOS naštel in pravice in ugodnosti katere lahko jaz tukaj predstavljam, ne vem, dva dni, če je potrebno.

Sedaj pa nič in ta del, ki dotika naš organizacijski ustroj. Zanimivo je, da mi, ko gremo v tujino, ko imamo določene sestanke znotraj Evropske zveze študentov, uživamo najvišji ugled glede na to kako smo organizirani. Vsi drugi bi si želeli imeti naš sistem. Meni je jasno, da vsak si ne želi in tudi nima nobenih interesov se poglabljati v študentko organiziranje na evropski ravni, vendar drugod študentske organizacije delajo čisti bizniz, imajo takšne in drugačne postopke kako dobivajo finančna sredstva, ampak še vedno po drugi strani je njihov smoter sindikalizem. To iščejo tudi pri nas študentske organizacije kot take nastale. Danes bo tukaj veliko govora o pravnih argumentih, ki verjamem, da jih bodo kolegi našteli, ampak ali ta predlog za vedno dejansko predeljuje študentsko organizacijo kot osebo javnega prava in kaj s tem pridobimo. Upam, da bo kdo tukaj skozi javno predstavitev mnenj tudi povedal kaj mi s tem pridobimo. Kriterijev za to, da ŠOS oziroma študentske organizacije ostanejo osebe javnega prava. Ni. Če bi bili, bi pač verjetno mi že bile osebe javnega prava. Tega pač tukaj ni v teoriji niti v praksi. Kar se tiče, če posredujemo informacije javnega značaja, to vse obstaja. Jaz bi pričakoval, da bi se predlagatelji prej zanimali in dejansko dali nek predlog v skladu z dialogom z dejanskimi predstavniki študentov na način, da samo zgolj opredelijo tam kjer je nek manko. Študentske organizacije Univerze na Primorskem ima katalog informacij javnega značaja do katerih lahko dostopi vsak. So določena pravila, ne moremo si privoščiti, da bomo sedaj, ne vem, celotno našo dokumentacijo dali na paleto pa pred študentsko organizacijo in potem pričakovali, da bo nekdo prišel pa nekaj vzel nekaj ne vzel. Mi smo ustroj, ustroj ki je na ŠOU poenostavljata 2004 oziroma na Primorskem koncu, ustroj ki smo ga podedovali, ki je obstajal že pred samostojno Slovenijo. Mene osebno žalosti in tudi nas na ŠOU, da naši kolegi so študentje, vlagajo svoj čas in energijo v to, da iščejo zgolj napake in zgolj črno, zgolj temno in prav nikoli jih ni s konstruktivnimi predlogi. Mi smo imeli en prime, ko smo imeli opozicijo in verjemite, na študentskih organizacijah določeni študentje se zagovarjajo na pravice in na to kako študentska organizacija deluje zgolj in samo takrat, ko so volitve. In kot je tudi predsednik Balanč povedal povedal, uvodoma so na jesen volitve v študentski zbor, Študentske organizacije Univerze v Ljubljani. Isto je bilo tudi pri nas na primorskem koncu in mene, ne da me skrbi, sedaj me prav čudi, čemu te študentje ne koristijo pravic vso leto, ker je zanimiv odstop od tega, ko imaš volitve za študentski zbor, da tega poiščeš sodelavca, ko je potrebno dobiti 5, 10 študentov, da dejansko izvedejo projekt teh najbolj aktivnih, politično aktivnih in angažiranih pa od nikoder in tukaj je potem tako velika diskrepanca, da je brezveze o tem sploh govoriti. To mi rešujemo na drugačen način, da naredimo po pet, šest s sodelavci in dobimo peščico študentov.

Oprostite, bi počasi zaključili, ker je čas potekel.

Grem h koncu.

O transparentnosti in nadzoru govori zgolj dejstvo, da smo mi kot član ŠOS, ki smo bili povrženi internemu nadzoru in smo zaradi tega dobili kazen. Tako, da kdorkoli govori o tem, da sistem nadzora, ki ga ima ŠOS ne deluje ne pozna študentskega organiziranja. Veselim se mnenj in razprave in upam, da bomo sprejeli takšen zakon, ki bo daljnosežen in ne bo na horuk od danes do jutri. Hvala.