Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje!
Začenjam 26. sejo Državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi prvega odstavka 57. člena Poslovnika Državnega zbora.
Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednji poslanke in poslanci: Matjaž Han od 14. ure dalje, dr. Franc Trček in Jerca Korče. Na sejo sem vabil predsednika Vlade, ministrice in ministre ter vršilko dolžnosti generalne sekretarke Vlade k 1. točki dnevnega reda, varuha človekovih pravic Petra Svetino k 24. točki, namestnika varuha človekovih pravic Miho Horvata ter predstavnika Sodnega sveta k 26. točki dnevnega reda ter predstavnike Vlade k vsem točkam dnevnega reda. Vse prisotne lepo pozdravljam.
Prehajamo na določitev dnevnega reda 26. seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 8. oktobra 2021, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za umik posamezne točke z dnevnega reda oziroma predlogov za širitev dnevnega reda seje nisem prejel. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.
Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.
Glasujemo. Navzočih je 74 poslank in poslancev, za 71, proti nihče.
(Za je glasovalo 71.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je dnevni red 26. seje Državnega zbora določen.
Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV.
V zvezi s to točko dnevnega reda sem v poslovniškem roku prejel pisne prijave 37. poslanskih vprašanj. Vrstni red postavljanja poslanskih vprašanj je določen v skladu z 244. členom, drugim odstavkom 245. člena in 247. členom Poslovnika Državnega zbora. Na prva tri vprašanja poslank in poslancev opozicije ter na vprašanje poslanke vladajoče koalicije bo odgovoril predsednik Vlade. Vsak poslanec oziroma poslanka ima za predstavitev vprašanja na voljo tri minute, predsednik Vlade, ministrice in ministri odgovorijo na vprašanje v največ petih minutah, če je vprašanje postavljeno več ministrom, imajo vsi skupaj na voljo pet minut za odgovor. Poslanec, ki ne bo zadovoljen z odgovorom, lahko zahteva dopolnitev odgovora, ne more pa postaviti dodatnega vprašanja. Poslanke in poslance prosim, da ste na to pozorni. Obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora poslanec predstavi v dveh minutah, dopolnitev odgovor pa sme trajati največ tri minute. Poslanec, ki je postavil vprašanje, lahko zahteva, da se na naslednji seji opravi razprava o odgovoru predsednika Vlade, ministrice ali ministra. O tem odloči Državni zbor brez razprave in obrazložitve glasu. Ob tem vas še posebej opozarjam, da je treba takšen predlog izrecno podati in se pri tem osredotočiti le na njegovo obrazložitev, ne pa postopkovnega predloga uporabiti za vsebinsko razpravo v zvezi s postavljenim vprašanjem. V primeru da poslanec na postavljeno vprašanje danes ne bo dobil odgovora, mu mora predsednik Vlade, ministrica li minister v 30 dneh predložiti pisni odgovor. Poslanec, ki je postavil vprašanje, na katerega ni bilo odgovorjeno, lahko izjavi, da vztraja pri ustnem odgovoru. V tem primeru bom vprašanje uvrstil na naslednjo redno sejo Državnega zbora.
V zvezi s to točko so se za danes opravičili: dr. Anže Logar, minister za zunanje zadeve; dr. Helena Jaklitsch, ministrica brez resorja za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu; Boštjan Koritnik, minister za javno upravo, do 14. ure; mag. Andrej Šircelj, minister za finance, med 14. in 17. uro; dr. Jože Podgoršek, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, do 14.30 ; Jernej Vrtovec, minister za infrastrukturo, od 14.30 in mag. Andrej Vizjak, minister za okolje in prostor, od 16.30.
Na e-klopi je objavljen pregled poslanskih vprašanj, na katera v poslovniškem roku ni bilo odgovorjeno.
Prehajamo na predstavitev poslanskih vprašanj. Na prva štiri vprašanja bo odgovarjal predsednik Vlade Janez Janša.
Prva mu bo poslansko vprašanje postavila mag. Bojana Muršič.
Hvala lepa za besedo.
Spoštovani predsednik Vlade! Na vrata državljank in državljanov glasno, morda še glasneje kot v težkih mesecih epidemije, trka revščina. Ves svet in tudi Slovenija se soočata z velikim porastom cen energije. Ker smo že pošteno zakorakali v kurilno sezono, prihaja vse več opozoril predvsem s strani dobrodelnih organizacij, da si vse več naših državljank in državljanov ne more privoščiti ogrevanja. Že pred epidemijo je bilo takih gospodinjstev preko 32 tisoč.
Vaša vlada je dokončno liberalizirala cene naftnih derivatov, zato lahko trgovci vse podražitve prevalijo direktno na potrošnike. Cene goriv rastejo in ponekod že presegajo evro in pol za liter, vlada pa ne ukrepa. Prav tako se obeta znaten porast cen električne energije. Prvi je najavil podražitve za kar 30 % državni Petrol. Poleg cen njegovih produktov raste tudi vrednost njegovih delnic in dobičkov. Vlada prav tako ne ukrepa. In, ja, res smo priča globalnim spremembam, katerim Slovenija ne more ubežati, lahko pa reagira. Ker ima prosti trg seveda tudi svoje omejitve, je pretekli teden Evropska komisija izdala ukrep oziroma sklep, s katerim je opredelila dovoljene oblike pomoči, ki jih države lahko izvedejo v pomoč ljudem – od znižanj dajatev do neposrednih subvencij ogroženim ljudem. Vlada sosednje Hrvaške je na primer že v sredo ukrepala in zamrznila cene naftnih derivatov. Slovenska vlada pa, kot je videti, ne namerava ukrepati. Zanaša se na trg in konkurenco, ki bosta v letošnji zimi po vsem svetu prinesla le podražitve. Minister Vrtovec meni, da smo na varni strani, minister za gospodarstvo, odgovoren za deregulacijo cen goriv, je prepričan, da ni razloga za podražitve.
Spoštovani predsednik vlade! Želim vas opozoriti, da smo dobesedno pred cunamijem podražitev na vseh ravneh. Ranljive skupine, ki se že danes komajda prebijajo iz meseca v mesec, med njimi so družine z minimalnimi dohodki, enostarševske družine, upokojenci, so tudi danes v nevzdržnem položaju, so obupani. Evropa se očitno zaveda obsega problema. Odzvala se bo in državam dopustila ukrepe, ki sicer ne bi bili dovoljeni. Druge države sprejemajo ukrepe.
Zaradi vsega tega navedenega, vas, spoštovani predsednik vlade, sprašujem:
Kaj je doslej storila vaša vlada, da bi ublažila dvige cen energije?
Kaj namerava storiti vaša vlada, da bo ljudem pomagala prebroditi cunami dviga cen?
Ali boste v proračunu predlagali in rezervirali sredstva za pomoč ljudem, ki si ne morejo privoščiti dviga cen energije, goriv in kuriv?
Hvala lepa za odgovore.
Hvala lepa za vprašanje, ki je relevantno.
Kot ste rekli, se cel svet ukvarja z posledicami dvigovanja cen energije. Še posebej v Evropi imamo pred očmi situacijo, ki je nastopila v letih 2008–2009, deloma tudi že prej, čeprav na tiste znake ni nihče resno reagiral, ko so cene energije letele v nebo in ko so se te podražitve prelile tudi v višje cene vseh tistih izdelkov, ki so pač odvisni od porabe energije v njihovi proizvodnji.
Zaenkrat nam domača in evropska znanost zagotavlja, da pred nami ni takšnega vala, da gre pri teh dvigih za sezonske učinke. Ali temu verjamemo ali ne, je seveda druga stvar. Dejstvo pa je, da je ena od reakcij na epidemijo, ko se je, po domače rečeno, tako v Evropi kot Združenih državah natisnilo veliko denarja, Kitajska to itak že skozi dela, ustvarilo neravnovesje med ponudbo in povpraševanjem in trg to tako ali drugače izravna. Vedno v tem postopku izravnave ceno plačamo potrošniki.
Kakšno je stanje v Sloveniji. Po državah članicah Evropske unije, s čimer se sedaj ukvarjamo intenzivno, ker je pred nami Evropski svet, ker bo to ena od ključnih tem, je situacija različna. So države, kjer so se jim iztekle pogodbe za dobavo plina, elektrike, nove pogodbe, ki so jih dobili, pa so dvakrat, trikrat, štirikrat večje. In to je seveda zelo resen učinek. V Sloveniji tega še nimamo. Nobenemu distributerju se velike pogodbe, ki se sklepajo za daljše časovno obdobje, še niso iztekle. Ta podražitev elektrike, ki si jo je privoščil Petrol, Petrol predstavlja pa 10 % ponudbe, je neupravičena. Ta podražitev je neupravičena, to je špekulativna zadeva. Koliko ima vlada tukaj inštrumentov, je drugo vprašanje, glede na to, kakšne so strukture v Petrolu. Dejstvo pa je, da je šlo tukaj za ukrep, ki je predpostavljal, da se bo nekje zgodilo, se pa še ni zgodilo. Vlada je to obravnavala. To, kar je v naši moči, bomo naredili. Kot že rečeno, ima ta ponudnik 10 odstotkov trga, in vsi tisti, ki nabavljajo elektriko pri ponudniku, ki je neupravičeno dvignil ceno, imajo veliko drugih ponudnikov, ki te cene niso dvignili. Jaz zato svetujem vsem potrošnikom, da to naredijo, naj spremenijo ponudnika, kar bo tudi lekcija za tiste, ki špekulirajo.
Kar se tiče cen nafte, ne vem, če se prav spomnim, leta 2014 je bil liter bencina evro pa pol, v Sloveniji smo imeli reguliran trg. Regulirani trg pomeni, da je pač vlada določala marže. Marže predstavljajo 8 odstotkov cene bencina. To se pravi, lahko to reguliraš, kakor hočeš, bistvenega učinka tukaj ni, glede na to da cena bencina in nafte na črpalkah sledi cenam surove nafte na trgu in ta je šla sedaj preko 80 dolarjev za sodček. Še ne tako dolgo nazaj je bila pa 30 ali celo manj, in to se vedno prelije v končne cene.
Ali bo vlada ukrepala? Vlada bo ukrepala. Na prejšnji seji smo obravnavali možne ukrepe, ki jih lahko sprejmemo. Ta teden je to tudi na dnevnem redu Evropskega sveta. Naslednji teden je naš minister sklical ministre, ki so pristojni za energijo v okviru Evropske unije. Ukrepali bomo tako na nacionalni kot na evropski ravni v okviru toolboxa, ki ga je predstavila Evropska komisija, ki ste ga omenili.
Hvala lepa za obrazložitev, kjer ste pač povzeli stanje, ki je. Navedli ste sicer zelo malo konkretnih rešitev. Sicer ste navedli, da se boste dogovarjali, vendar rešitve potrebujejo ljudje tudi sedaj. Predvsem jih potrebujejo naši ljudje, tisti, ki so že danes na robu revščine. Prepozno ukrepanje vlade pa lahko v dani situaciji potisne ljudi v brezizhoden položaj.
Predsednik Vlade, izbira med hrano in ogrevanjem, ki postaja za mnoge slovenske družine realna dilema, res terja takojšnje ukrepanje. Gre za ukrepanje v smeri jasnih in s številkami ovrednotenih ukrepov, da bodo ljudje pred televizijskimi ekrani vedeli že danes, koliko si vsaj približno lahko obetajo državne pomoči, ko bodo zimske mesece plačevali visoke položnice za gretje, in v smeri sprejemanja ukrepov za nižje davčne obdavčitve dobrin, povezanih tako z energenti in električno energijo, sicer ste navedli, da gre za špekulativni dvig cene pri Petrolu – upam, da tega ne bomo deležni – prav tako, da se bo vlada zoperstavila morebitnim, kot ste rekli, špekulativnim dvigom cen električne energije in ostalih dobrin, še posebej, če gre za podjetja, ki smo jih navedli, z lastniškim deležem države. Zato še enkrat sprašujem:
Kakšne ukrepe od te vlade lahko pričakujemo, preden pride do katastrofalnih posledic za naše državljanke in državljane?
Hvala za odgovor.
Vlada bo sprejela vse tiste ukrepe, ki so v okviru skupnega evropskega trga dovoljeni ali pa ki bodo dovoljeni – ne vemo še, kakšni bodo, glede na to, da sta pred nami dva pomembna sestanka, ki sem jih prej omenjal – in ki bodo v Sloveniji potrebni, vključno s tem, da recimo del teh špekulacij zatremo s ponovim reguliranjem marž. Recimo tukaj je isti ponudnik, če sem prav obveščen, dvignil marže na kurilno olje za še enkrat. To je majhen odstotek v ceni, v končni ceni litra kurilnega olja, je pa neupravičeno, ker se nič takega zgodilo, da bi trg ali da bi stroškovni izračun zahteval dvig takih marž. Gre spet, če ta podatek drži, ki sem ga prej dobil, za špekulativni poseg. In proti temu imamo sredstva. Ampak to bo spremenilo ceno nafte, ceno kurilnega olja za končnega ponudnika relativno malo, ker je to majhen delež v končni ceni. Glavni delež cene je cena osnovne surovine, se pravi surove nafte. In na to, verjetno verjamete, ne moremo vplivati. Drugi takšen ukrep je energetski vavčer za gospodinjstva, ki so ogrožena. To je ena od možnosti, ki jih navaja tudi Evropska komisija. Tudi v to smer pripravljamo rešitev. So še nekateri drugi, za kar vlada nima pristojnosti, verjetno bomo prišli z njimi pred vas v Državni zbor in upam, da bomo dobili vašo podporo zanje.
Hvala lepa.
Predsednik vlade je že navedel, da v bistvu bodo prišli pred Državni zbor. Ampak ker si Socialni demokrati ne želimo, da bi predolgo Slovenija čakala ob veliki energetski krizi in bi bila med članicami Evropske unije med zadnjimi, ki bo delila neslavna mesta po učinkovitosti in kvaliteti pomoči ljudem v gospodarstvu, si želimo, da bi to čim prej prišlo. 20 držav Evropske unije je že ukrepalo. Slovenija žal v tem trenutku še ni. Ampak vidim, da ste na pravi poti. Absolutno si pa ne želim, da bi se nadaljevalo tako, da se ne bi pomagalo ljudem, kajti zelo pomembno je uspešno okrevanje gospodarstva. In če bo dvig cen, potem tudi gospodarstvo ne bo moglo tako konkretno okrevati po epidemiji.
Vsekakor se mi zdi zelo zelo pomembno, da o tej tematiki govorimo na naslednji seji. Zato zahtevam takojšnjo razpravo in naprošam ob tej priložnosti Državni zbor, poslanke in poslance, kar je tudi predsednik Vlade povedal, da enostavno bi bila primerna razprava nemudoma o dani problematiki, kajti naši ljudje potrebujejo rešitve zdaj in takoj. Hvala lepa.
