Spoštovana poslanka, spoštovani poslanci.

Pričenjam 40. nujno sejo Odbora Državnega zbora Republike Slovenije za obrambo, ki je bila sklicana na podlagi 47. in drugega odstavka 48. člena Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije.

Pozdravljam vse prisotne, posebej še ministrico za obrambo gospo Andrejo Katič in načelnika Generalštaba, generalmajorja dr. Andreja Ostermana ter seveda tudi vse ostale vabljene.

Zaenkrat se ni nihče opravičil, tudi nobenega nadomeščanja nimamo. Tako da prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora, s sklicem ste prejeli naslednji dnevni red: 1. točka – predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2017. In pa 2. točka - predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2018.

Ker nisem prejel predlogov za razširitev dnevnega reda oziroma za umik katere od predlaganih točk z dnevnega reda, je določen dnevni red seje, kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo na 1. IN 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG SPREMEMB PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2017 IN PREDLOG PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2018.

Predlog sprememb proračuna za leto 2017 in predlog proračuna za leto 2018 je državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada Republike Slovenije.

Celotno gradivo v zvezi s predlogom sprememb proračuna za leto 2017 in 2018 je objavljeno v Poročevalcu z dnem 28. septembra 2016.

Uvodoma bi opozoril, da Odbor za obrambo pri postopku obravnave proračuna Republike Slovenije za leto 2017 in 2018 nastopa kot zainteresirano delovno telo. In v skladu s tretjim odstavkom 157. člena Poslovnika in petim odstavkom 166. člena Poslovnika lahko zainteresirano delovno telo vloži amandmaje samo k tistim delom predloga proračuna, ki zadevajo njegovo področje, pri čemer lahko predlog za spremembo izdatkov na temu področju uravnoteži s predlogom za spremembo izdatkov na drugem področju. Vloženi amandmaji ne smejo biti v breme proračunske rezerve ali splošne proračunske rezervacije ter tudi ne v breme dodatnega zadolževanja.

Delo v zvezi s to točko dnevnega reda bomo nadaljevali tako, da bom najprej zaprosil predstavnike Vlade Republike Slovenije in Ministrstva za obrambo, da nam predstavijo politiko na obrambnem področju, ki se odraža v Predlogu sprememb proračuna za leto 2017 in Predlogu proračuna Republike Slovenije za leto 2018. Drugi del te točke bi namenili vprašanjem in predlogom ter razpravam članov odbora. V tem delu bi na predlog članov lahko oblikovali tudi morebitne amandmaje odbora.

Najprej dajem besedo ministrici za obrambo, gospe Andreji Katič, ki jo prosim, da nam predstavi Predlog sprememb proračuna za leto 2017 in Predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2018.

Lep pozdrav, spoštovani predsednik, spoštovana članica in člani odbora, spoštovani vsi ostali prisotni gostje in sodelavci!

Predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2017 dodeljuje Ministrstvu za obrambo pravice porabe v finančnem načrtu v znesku 366 milijonov 126 tisoč 069 evrov. Predlog proračuna za leto 2018 pa pravice porabe v finančnem načrtu v znesku 387 milijonov 0,2 tisoč 721 evrov. Predlog sprememb finančnega načrta za leto 2017 je tako za 22,172 tisoč 884 /?/ evrov višji od sprejetega finančnega načrta 2017, ki je znašal 343 milijonov 954,185 evrov. Predlog finančnega načrta za leto 2018 pa je za 43 milijonov 049.536 evrov višji od sprejetega finančnega načrta za leto 2017 oziroma za 20 milijonov 876,652 evrov višji od predloga sprememb finančnega načrta za leto 2017. Tako od leta 2015 dalje nadaljujemo trend rasti finančnih načrtov, namenjenih obrambnemu resorju. Če primerjamo predloge finančnih načrtov s sprejetim finančnim načrtom za leto 2016, ki je znašal 387.897 tisoč 736 evrov, lahko ugotovimo, da je predlog finančnega načrta za leto 2017 višji za 18,2 milijona evrov, predlog finančnega načrta za leto 2018 pa je višji za 39,1 milijona evrov. Pregled po notranji strukturi ministrstva pokaže, da je največji delež dodatnih sredstev v primerjavi s sprejetim finančnim načrtom iz leta 2017 namenjen Slovenski vojski, in sicer 82 % oziroma 87 %, kar predstavlja 18 oziroma 37,6 milijona evrov. Delovanju sistema zaščite in reševanja je namenjenih 6 oziroma 3 % dodatnih sredstev, kar predstavlja 1,4 oziroma 1,2 milijona evrov. Dodatna sredstva bomo namenili tudi iz namenskih prihodkov. Poudarek je dan tudi razvoju kibernetske varnosti in delovanju obveščevalno-varnostne službe z 11 % v 2017 oziroma 9 % dodatnih sredstev v 2018 oziroma 2,4 v 2017 in 3,9 milijona evrov v 2018. V celotni strukturi finančnega načrta predstavljajo stroški dela skupaj 244 oziroma 246 milijonov evrov, kar predstavlja povečanje za 5 oziroma 8 milijonov evrov glede na sprejeti finančni načrt za 2017. Pri tem je treba upoštevati, da gre povečanje stroškov dela na račun sprostitve varčevalnih ukrepov, se pravi, glede napredovanj v plačne razrede, ukrepi glede izplačila regresa, dekompresija plačne lestvice, ki so posledica pogajanj s sindikati. Kljub temu so se deleži stroškov dela v celotni strukturi predloga sprememb finančnega načrta za leto 2017 in finančnega načrta za leto 2018 zmanjšali, in sicer za 2,7 oziroma 5,6 odstotnih točk glede na sprejeti finančni načrt za leto 2017. Stroški dela v sprejetem finančnem načrtu 2017 predstavljajo 69,4 % sredstev, v predlogu sprememb finančnega načrta za 2017 predstavljajo 66,7 % oziroma 63,8 % celotnega finančnega načrta Ministrstva za obrambo v letu 2018. V Slovenski vojski se je masa za plače povečala za 5 milijonov evrov, in sicer z 201 milijona na 206 milijonov v 2017, v 2018 pa še za dodatne 3 milijone evrov. Višina finančnih posledic predlagane spremembe uredbe o uvrstitvi formacijskih dolžnosti Slovenske vojske v plačne razrede je ocenjena na dobrih 7 milijonov evrov na letni ravni. Predvsem na račun povečanja vzdrževanja iztrošenih materialnih sredstev in opreme v letih 2017 in 2018 bodo naraščali tekoči odhodki. V primerjavi s sprejetim finančnim načrtom za 2017 se bodo tekoči odhodki v predlogu sprememb finančnega načrta 2017 povečali za 13 milijonov evrov, v finančen načrtu za leto 2018 pa še dodatno za 10 milijonov evrov in bodo v strukturi finančnega načrta 2018 predstavljali 24,9 % vseh sredstev. pri tem moram izpostaviti, da bomo ohranjevali varčevalne ukrepe, ki smo jih že uvedli v času finančne in gospodarske krize in jih želimo nadaljevati tudi v prihodnjih letih kot sistemske ukrepe v obrambnem sistemu s ciljem zagotoviti čim več sredstev namenjenih investicijam in modernizaciji enot Slovenske vojske. Kljub temu, da večino sredstev namenjamo zgolj za redno delovanje obrambnega sistema, pa smo v predlogu finančnega načrta Ministrstva za obrambo za leti 2017 in 2018 poskušali usmeriti v vsaj minimalni razvoj, kar se kaže na sicer minimalnem povečanju investicijskih sredstev, ki se v predlogu sprememb finančnega načrta v 2017 povečuje na 21,9 milijonov evrov, iz 5,6 % na 6 % vseh sredstev oziroma na 31,6 milijonov evrov, to je 8,2 % vseh sredstev, kar glede na sprejeti finančni načrt 2017 predstavlja povečanje za 2,4 milijone evrov v predlogu finančnega načrta 2017 ter za dodatnih 10 milijonov evrov v letu 2018. Skupaj bomo torej za investicijska vlaganja iz integralnega dela proračuna v 2017 namenili okoli 22 milijonov evrov, v 2018 pa okoli 32 milijonov evrov. prav tako bomo prihodke od prodaje premoženja namenjali zlasti investicijam v Slovensko vojsko. Pri tem pa moramo jasno opozoriti, da so ta sredstva za investicije še daleč od investicijskih sredstev dejansko potrebnih za izgradnjo novih zmogljivosti Slovenske vojske in Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Za primerjavo lahko izpostavim, da smo v letu 2010 namenili 113 milijonov evrov za obrambne investicije. Izredno nizek obseg finančnih sredstev za investicije v Republiko Slovenijo v okviru Nata postavlja na rep članici glede na delež obrambnih izdatkov, ki jih namenjamo za razvoj novih zmogljivosti, torej za nabave in gradnje. Namenska sredstva Ministrstva za obrambo so predvidena v višini 10,6 milijonov evrov v letu 2017 in praktično v enaki višini tudi za leto 2018. Moramo pa izpostaviti, da je polovica oziroma tri četrtine namenskih sredstev predstavljajo sredstva požarnega sklada. Ostala namenska sredstva, ki jih uspemo pridobiti z odprodajo neperspektivnega premoženja, tako premičnega kot nepremičnega, pa smotrno reinvestiramo v nabave najnujnejše opreme predvsem za potrebe razvoja Slovenske vojske. Podobno kot finančnimi načrti ministrstva so se skozi leta zniževali tudi obrambni izdatki Republike Slovenije, saj predstavlja obrambni proračun slabih 90 % obrambnih izdatkov. Lahko povem, da smo tudi pri obrambnih izdatkih zaustavili trend padanja in ga obrnili v pozitivno smer v rast obrambnih izdatkov. Z enakimi nominalnimi zneski finančnih načrtov ministrstva bi po pomladanski napovedi višine BDP dosegli obrambne izdatke 0,95 % v 2017 oziroma 0,97 BDP v 2018. Po najnovejših, torej jesenskih napovedih Umarja pa znašajo obrambni izdatki za sprejeti finančni načrt 2017 v višini 0,88 % BDP. Predlog sprememb za 2017 določa višino obrambnih izdatkov za leto 2017 v višini dobrih 383 milijonov evrov, kar znaša 0,93 % BDP. Finančni načrt za leto 2018 pa določba obrambne izdatke v višini 404 milijone evrov, kar predstavlja 0,94 % BDP. Na tem mestu želim poudariti, da se odstotek obrambnih izdatkov spreminja glede na gospodarsko rast, kar vpliva na oceno BDP. Kakorkoli, bolje je, da je za obrambne izdatke namenjenih več sredstev, torej dejansko več denarja, kot pa, da je slabša gospodarska rast in višji odstotek BDP namenjenega obrambnim izdatkom.

Če se dodatno dotaknem ključnih nalog Slovenske vojske v letu 2017 in 2018, so: cilje zmogljivosti Republike Slovenije 2017, ki bodo predvideno potrjeni v marcu, vključiti v razvojne načrte Ministrstva za obrambo in Slovenske vojske in izvesti vse potrebne postopke za pripravo vseh potrebnih dokumentov za začetek novega investicijskega cikla. Pridružiti Natovi strukturi sil drugo bataljonsko bojno skupino, zagotavljati deklarirane prispevke v odzivne sile Nato in Evropske unije, zagotavljati sodelovanje Slovenske vojske v mednarodnih operacijah in misijah skladno z načrtovanimi zavezami in sprejetimi odločitvami Vlade Republike Slovenije in Ministrstva za obrambo, zagotavljati pomoč v sitemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter zagotavljati pomoč policiji pri širšem varovanju državne meje. Obseg stalne sestave Slovenske vojske je v letih 2017 in 2018 skladno s kadrovskim načrtom Vlade določen na ravni 7.254 pripadnikov. Torej na ravni iz letošnjega leta. V letih 2017 in 2018 bomo s predlaganimi finančnimi sredstvi lahko zagotovili obseg pogodbene rezervne sestave v obsegu do 1.100 pripadnikov in lahko zagotovili izvedbo prostovoljnega služenja vojaškega roka. Naročila sem pripravo posebnega projekta posebnih sprememb izvedbe služenja prostovoljnega vojaškega roka, da bi zainteresirali čim večje število kandidatov, saj menim, da je to baza iz katere lahko črpamo nove pripadnice in pripadnike Slovenske vojske. Prav tako pričakujem tudi predlog sprememb na področju popolnjevanja pogodbene rezervne zastave za pridobitev zadostnega števila rezervistov. Ključni investicijski projekti v Slovenski vojski v letu 2017 in 2018 bodo nabava uniform in zaščitne opreme za Slovensko vojsko. Nadaljevali bomo s tem, da vsako leto kupimo najmanj 1000 kompletov. Potem terenska osebna vozila, strelivo, inženirska oprema, računalniška oprema, nov sistem poveljevanja in kontrole Slovenske vojske za premestljive sile, opreme za NATO, sistem za poveljevanje v zračnem prostoru in gradnja le tega, brez-pilotno letalo en komplet, opreme za usmerjanje zračne podpore tako imenovani JTAG, nadzor in spremljanje stanja in ureditev programskih vsebin na poligonu Poček skladno z državnim prostorskim načrtom in seveda tudi nadaljevanje obnove strukture na poligonu Poček. Kot sem že povedala, tudi prihodki iz namenskih sredstev bodo namenjeni zlasti vlaganju v opremo in modernizacijo Slovenske vojske ter investicijskih vlaganj v obnovo objektov. Ključne naloge na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, bodo pred vsem: priprava predloga in izvedba postopka sprejema zakona s področja gasilstva, upam, da ga bomo uskladili s stanovskimi organizacijami, nadaljevanje izvajanja nalog državnega koordinacijskega organa za izdelavo ocen tveganj in zmožnosti za obvladovanje tveganj ter dopolnitev cen z vsebinami vezanimi na podnebne spremembe s poudarkom na izvajanju Sendajskega okvira, to je sodelovanje z lokalnimi skupnostmi, posodobitev koncepta vodenja odziva v večjih nesrečah in zagotavljanje odzivnosti in delovanja prostovoljnih, poklicnih in dolžnostnih reševalnih enot ter komisij za ocenjevanje škode in izvedba usposabljanj. V mednarodnem področju nadaljevanje sodelovanja na bilateralnem in regionalnem področju delovanje v okviru mehanizma unije na področju civilne zaščite. Nadaljevanje postopkov certificiranja enot civilne zaščite za vpis v bazo mehanizma EU na področju civilne zaščite ter koordinacija postavitve opreme enotnega digitalnega omrežja državnih organov Republike Slovenije – govorim o omrežju DRM in nadgradnja sistema javnega alarmiranja. Ključni investicijski projekti na področju zaščite in reševanja v letu 2017 in 2018 bodo predvsem nadgradnja digitalnega radijskega omrežja ZIR, sanacija bazena za usposabljanje reševalcev iz vode in na vodi na izobraževalnem centru na Igu. Nakup rezalca za uničevanje neeksplodiranih ubojnih sredstev. Nadgradnja intervencijskega vozila za reševanje iz ruševin. Nadaljevali bomo tudi z odkupom siren javnega alarmiranja. V upravnem delu ministrstva v letu 2017 in 2018 bomo še naprej posvečali posebno pozornost pridobivanju namenskih sredstev, zlasti s prodajo neperspektivnega premičnega in nepremičnega premoženja z namenom pridobitve dodatnih finančnih sredstev potrebnih za izgradnjo ključnih zmogljivosti in projektov. Tako bomo sledili tudi sklepom tega odbora. Tako načrtujemo izvedbo sledečih projektov: v letu 2017 bodo pripravljena izhodišča, investicijski dokumenti, projekcije zagotovitve finančnih sredstev iz rednega proračuna in iz namenskih virov in začeti postopki nabave oborožitve in vojaške opreme za postopno izgradnjo zmogljivosti srednje bataljonske bojne skupine od leta 2018 naprej. Uresničevanje dveh NATO ciljev zmogljivosti, izgradnja zmogljivosti kibernetske obrambe in izgradnja zmogljivosti statičnih nepremičnih računalniških omrežij in storitev, kar obsega izdelavo in realizacijo normativnih ukrepov, oblikovanje vseh varnostnih politik, doktrin, procedur, organizacijskih ukrepov – na primer vzpostavitev odzivnih zmogljivosti na računalniške varnostne dogodke in tehnoloških ukrepov kot so varnostna ureditev komunikacijskih in informacijskih sistemov ministrstva z nadgradnjo in implementacijo nove računalniške, strojne in programske opreme. Prenova kotlovnice v vojašnici Andreja Čehovina v Postojni, kjer nadaljujemo že z obstoječo prenovo, ki ste jo imeli možnost včeraj videti tudi poslanci, ki ste se udeležili terenske seje. Potem, nadaljevanje prenova voznega parka ministrstva s prednostno seveda Slovenske vojske. Govorimo o vojaških terenskih vozilih, kombiniranih vozilih in vozilih za splošne namene. Predvsem pa si bomo ob pomanjkanju proračunskih sredstev prizadevali, da bi tudi iz različnih drugih virov zagotovili kar največ sredstev za delovanje obeh sistemov. Pri čemer imam v mislih zlasti kohezijska sredstva, sredstva iz NATO programa varnostnih investicij ter sredstva iz različnih projektov evropskega mehanizma za civilno zaščito.

Kot organa v sestavi Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije delujeta tudi Inšpektorat za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter Inšpektorat za obrambo. V spremembah za 2017 in 2018 predlagamo minimalno povečanje sredstev in sicer za njuno delovanje bo v letu 2017 namenjeno cca. 3 milijone 150 tisoč evrov ter za leto 2018 3 milijone 250 tisoč evrov. V proračunu MORS pa predstavljata 0,8 % vseh sredstev.

Danes smo na Komisiji za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb obravnavali tudi predlog finančnega načrta za delo obveščevalno-varnostne službe Ministrstva za obrambo za leti 2017 in 2018. Sredstva za njihovo delovanje so zajeta v upravnem delu ministrstva in predlagamo 100 % povečanje sredstev za njihovo delovanje in investicije. Večino sredstev bo namenjenih investicijam, če pogledamo je to za 1000 % povečanje.

Predlagani predlog finančnih načrtov Ministrstva za obrambo za leto 2017 in 2018 lahko ocenimo kot pozitiven iz vidika zaustavitve neprekinjenega padanja v preteklih letih, kot posledica finančne in gospodarske krize. Hkrati pa moramo izpostaviti, da bomo morali na ravni celotne države v prihodnjih letih spoznati tudi velik pomen obrambnega sistema kot sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki se bo moral odražati tudi v občutnem nominalnem povečanju obsega finančnih sredstev.

Oba sistema se danes pripravljata na potencialne grožnje prihodnosti in zanemarjanje njihovega pomena danes bo nedvomno vplivalo na njune zmožnosti v prihodnosti.

Toliko, hvala za uvod.

Hvala ministrica. Želi besedo predstavnica Ministrstva za finance? Gospa Momić, izvolite,i mate besedo.

Hvala. Irena Momić, Ministrstvo za finance. Če želite lahko podam krajši uvod k celotnemu proračunu.

Priprava predloga sprememb proračuna za leto 2017 in predloga proračuna za leto 2018 temelji na veljavni ureditvi oziroma na podlagi spremenjenega 148. člena Ustave in Zakona o fiskalnem pravilu, ki vsebuje temeljna načela upravljanja javnih financ na ravni sektorja države, ter fiskalno pravilo ki predvideva postopno uravnoteženje prihodkov in izdatkov proračunov države brez zadolževanja.

Sladno z Zakonom o fiskalnem pravilu je državni zbor v aprilu letos sprejel odlok v okviru za pripravo proračuna sektorja država za obdobje 2017–2019, ki za posamezno proračunsko leto določa ciljni saldo in najvišji možni obseg izdatkov sektorja država po metodologiji ESA ter ciljne salde in najvišji možni obseg izdatkov posamezne blagajne javnega financiranja po denarnem toku.

V državnem proračunu je za leto 2017 načrtovanih za 9 tisoč 527 milijonov/?/ evrov odhodkov. V primerjavi z oceno realizacije proračuna za leto 2016 je to za 3,8 % več celotnih odhodkov.

Prihodki državnega proračuna so za leto 2017 načrtovani v višini 8 tisoč 846 milijonov/?/ evrov, prejeta sredstva v iz proračuna EU so načrtovana v višini 929 milijonov, prihodki se tako od cene realizacije za leto 2016 povečujejo za 5 %. Proračunski primanjkljaj pa je predviden v višini 1,6 % BDP.

Za leto 2018 je načrtovanih za 9 tisoč 573 milijonov/?/ evrov odhodkov. V primerjavi s predlogom proračuna za leto 2017 je to za 0,5 % več celotnih odhodkov.

Za leto 2018 o prihodki načrtovani v višini 9 tisoč 267 milijonov/?/ evrov. Od tega prejeta sredstva iz proračuna EU so načrtovana v višini tisoč 175 milijonov/?/ evrov. 250 milijonov prihodkov je še iz zaključka finančne perspektive 2007–2013.

Prihodki se tako od predloga proračuna za leto 2017 povečujejo za 4,8 %. Proračunski primanjkljaj za leto 2018 pa je predviden v višini 0,7 % BDP.

Predlog sprememb proračuna za leto 2017 in predlog proračuna za leto 2018 sledita ključnim usmeritvam in ciljem ekonomske politike, kot jih določata program stabilnosti in nacionalni reformni programi iz aprila 2016. Ključna cilja pri tem sta spodbujanje gospodarske rasti ter konsolidacija javnih financ s postopnim zniževanjem deleža dolga sektorja država. Vlada bo v letih 2017 in 2018 nadaljevala postopno javnofinančno konsolidacijo in si še naprej prizadevala za uspešno upravljanje z dolgom državnega proračuna. Slovenija bo tako za izplačilo obresti iz državnega proračuna v letu 2017 namenila 973 milijonov evrov, v letu 2018 pa 970 milijonov evrov. V primerjavi z oceno realizacije za leto 2016 se obresti leta 2018 znižujejo za 8,2 %, v letu 208 pa še za 0,3 %. Znižanje obresti in višji prihodki bodo omogočili, da se privarčevana sredstva namenijo za druge ključne prioritete oziroma tista področja, ki so bila zaradi javnofinančne krize v minulih letih prikrajšana. Iz predlogov proračunov so vidna ključna prioritetna področja, ki so vlaganja v infrastrukturo za večjo kakovost življenja in dela, vlaganja v znanost in zaposlovanje, krepitev kakovosti storitev za zdravje in povečanje varnosti v najširšem pomenu. Toliko z moje strani. Hvala.

Hvala, gospa Momič.

Besedo dajem načelniku Generalštaba, generalu Andreju Ostermanu. Izvolite.

Spoštovani predsednik, poslanke in poslanci!

V zvezi s predlogom sprememb proračuna za leto 2017 in predlogom proračuna za leto 2018 v tistem delu, ki se nanaša na Slovensko vojsko bi povedal, da je pozitivno, da se je prvič po nekaj letih trend zagotavljanja finančnih virov obrnil navzgor. Spomladi sem sem na seji Odbora za obrambo pojasnil, da Slovenska vojska potrebuje dodatnih 46 milijonov evrov, vendar do tega ni prišlo, to se tudi odraža na našem delovanju. Večletno zmanjševanje finančnega proračuna je povzročilo pomanjkanje opreme, pripeljalo do iztrošenosti voznega parka in drugo. Zato bo kljub načrtovanemu povečanju v naslednjih letih obseg sredstev za večji zagon amortizacije še vedno premajhen. Realno je pričakovati, da bo predvsem zaradi teh okoliščin ocena pripravljenosti za delovanje Slovenske vojske za leto 2016 primerljiva na ravni ocen iz preteklih let, saj večjih nakupov oborožitve za povečanje ognjene moči Slovenske vojske ni bilo. Slovenska vojska pa je kljub nezadostnim finančnim sredstvom, o katerih sem že govoril, v preteklem obdobju zagotavljala izvajanje z zakonom določenih nalog, seveda z nekaterimi omejitvami. Naloge so bile dobro izvedene, predvsem po zaslugi velike predanost in nadpovprečnega angažiranja pripadnic in pripadnikov Slovenske vojske. Spremenjene varnostne okoliščine v naši soseščini in Evropski uniji so pokazale, da so stalnica. Tako imenovana migrantska kriza je dober dokaz tega naj ob tem posebej izpostavim, da smo v zvezi z migrantsko krizo opravili vse naloge, ki so nam bile dane. Lahko pa vam zagotovim, da če se podobna situacija ponovi bo Slovenska vojska opravila svoje naloge tako kot ji bodo določene s strani Državnega zbora Republike Slovenije in Vlade Republike Slovenije. dovolite mi, da sklenem. Slovenska vojska ima težave, ki so večplastne, so tudi povezane v veliki meri s financiranjem, ne glede na vse povedano pa vam kot načelnik Generalštaba Slovenske vojske lahko zagotovim, da smo vojaki kos in bomo kos izzivom, ki se pred nami kot eventualna migrantska kriza, delovanje v mednarodnih operacijah in misijah, v sistemu zašite in reševanja ter pri izvajanju drugih nalog z našimi zavezniki. Pri tem gre tudi za skupno varnost Evropske unije in zahodnega sveta, za vprašanje obrambe evropskih vrednot. Zato moramo glede investicij v vojsko in za obrambne izdatke nameniti več, saj je bil finančni izpad v zadnjih letih prevelik. Kot načelnik generalštaba Slovenske vojske pa bom še naprej opozarjal na potrebe Slovenske vojske glede primanjkljaja opreme za vojaka, njihovem pomanjkanju socialnega statusa in opremi ter razvoja zmogljivosti za delovanje Slovenske vojske danes in v prihodnje. Hvala.

Hvala, gospod načelnik.

Sedaj pa odpiram razpravo za poslanke in poslance. Amandmaje, ki sem jih predložil in jih predlagam v razpravo in potem tudi v odločanje, ste dobili na mizo, ob tem pa opozarjam, da lahko tudi vi predlagate članice in člani odbora bodisi kot posamezniki bodisi v razpravi ali pa kot poslanske skupine amandmaje o katerih bi potem odločali po koncu te razprave. Odpiram razpravo. Kdo želi prvi? Kolega Miha Kordiš, izvolite imate besedo.

Hvala za besedo. Najprej so bili omenjeni amandmaji, najprej solidariziram s tistimi amandmaji, ki predlagajo povečanje sredstev za zaščito in reševanje, lahko kar takoj povem že, da bomo v Združeni levici te amandmaje podprli. O.K. Če grem na svojo razpravo. Temu proračunu v Združeni levici nasprotujemo na sploh, proračunu za obrambo nasprotujemo pa še posebej. Proračun v svoji celoti ni solidaren, po eni strani nadaljuje varčevanje pri socialno najšibkejših, pri najbolj izpostavljenih segmentih delavskega razreda pri nadomestilih za brezposelnost, itn. Hkrati pa je ravno v srhu tega proračuna koalicija spremembo dohodninske lestvice šla podarjati 60 milijonov evrov slabim 10 % najbolj plačanim ljudem v državi in to pač ni neka politika, ki bi jo v Združeni levici lahko podprli. V proračunu Ministrstvo za obrambo pa se bodo sredstva za vojaške operacije Nata povečala za eno četrtino, med tem, ko se bodo sredstva za gasilce in reševalce zmanjšala za 15 %. V tej zgrešeni projekciji in zgrešeni usmeritvi pravzaprav ta proračuna z obrambo odraža temeljne greške proračuna v celoti. Ko govorimo o zmanjšanju ali pa povečanju sredstev, se navezujem na oceno realizacije v letu 2016, ker to je pač edin relevanten kazalec realnih potreb, da en bo slučajno kdo očital, da manipoliram s podatki kakšne so bile postavke v prejšnjem ali pa sedaj v tem proračunu. Skratka, če pogledamo na ta proračun kot celoti, je Vlada spet dala prednost tistim ki imajo že tako preveč pred tistimi, ki potrebujejo pomoč in podporo v naši družbi. V primeru obrambe to pomeni, dajati prednost Natovim lobijem pred realnimi potrebami naših ljudi. Takoj na začetku naj tukaj povem, da ta proračun niti slučajno ne izboljšuje socialnega položaja slovenskih vojakov, kar je tista najbolj pereča stvar, ki bi jo morali nasloviti. Vojaški poklic še vedno ostaja eden od najbolj prekarnih poklicev v javnem sektorju, od tega, da so plače slabe in se ne bodo popravljale do tega, da kdor ni 100 % pri svojem zdravju in kondiciji, se lahko obriše za službo in nenazadnje to, da so pripadniki Slovenske vojske po svojem 45. letu prepuščeni sami sebi in je pač že v naprej jasno, da se ne morejo v svojem poklicu upokojiti, in da zanje v resnici ni nič silno dobro poskrbljeno. Seveda je izplen vseh teh problemov ta, da se število pripadnikov stalne sestave praktično vsak mesec znižuje, podobno pa se dogaja tudi s prostovoljno rezervo, ki je na najnižji točki.

V Združeni levici ves čas trdimo, da sta bila priključitev Natu in profesionalizacija Slovenske vojske napaka. Praksa to potrjuje. Vse težave s katerimi se sedaj soočajo pripadniki Slovenske vojske so pač direktna posledica tega in ta proračun še nadaljuje to napačno usmerjenost. S končnim učinkom, da Slovenska vojska zaradi majhnosti, neustrezne opremljenosti ni sposobna za obrambo lastne države, tudi po priznanju njene lastne doktrine vojaške strateške rezerve, ob tem pa stalna sestava dobiva negativne ocene za sposobnost bojnega delovanja. Spomnimo se samo na izjave predsednika Republike. Kar želim s tem povedati je, da v Združeni levici nasprotujemo kakršnemukoli povečanju sredstev za vojaško obrambo, dokler se ta sistem nebo preusmeril v to kar je njegova ustavna naloga, to da zagotavlja obrambo državnega ozemlja namesto, da se podreja nekakšnim zavezan do Nata, ki je v resnici samo izčrpavajo naš proračun, puščajo Slovensko vojsko v izjemno slabi kondiciji, za povrh vsega pa še lastne države ne moremo braniti.

Če preidem na konkretno oceno obeh proračunov za obrambo, se pravi, za leti 2017 in za 2018. Ta proračun, ki smo ga dobili na mizo, predvideva, da bo Slovenija ostaja velika izvajalka Natovih operacij v tujini in te operacije seveda ljudje pri nas plačujejo, plačujemo iz proračuna. Nato outsourcinga ne bojne naloge ne članice kot je Slovenija, ki mora potem zanje tudi plačati in če beremo dokumente pozorno, je v njih zapisan tudi cilj, da bi bilo kar 10 % pripadnikov Slovenske vojske na vojaških operacijah v tujini in v pripravljenosti v okviru Nata. To pomeni skoraj dvakrat več kakor je ta številka sedaj, konkretno okrog 600-700 pripadnikov. Seveda to ni nekaj kar bi lahko podprli. Prav nasprotno, v Združeni levici temu odločno nasprotujemo. Še zdaleč se bo v proračunu najbolj povečala postavka operativno delovanje Slovenske vojske, sicer za eno četrtino, to sem že prej omenil, 25 %, že za leto 2017. Potem v letu 2018 pa sledi zvišanje še za 23 %. Ampak v to postavko niso vključene nobene osnovne plače vojakov, osebna oprema, kot so uniforme, čevlji in podobno, noben vojak zaradi tega ne bo bolje oblečen ali bolje plačan. So pa vanje vključene operacije v tujini, in sicer tudi načrtovano bivakiranje v Latviji. Po novem bomo imeli že tri formacije, ki se ukvarjajo z zastraševanjem sosednjih držav, zlasti je tu na udaru Ruska federacija, in seveda vse to stane veliko. Če se tu sklicujem na novinarja Mekino, ki je izračunal, da za delovanje v Natu vsako leto plačamo nekaj čez 46 milijonov evrov, od tega - pazite zdaj to! - samo za plače Kacinove misije in uslužbencev v organih Nata nekaj čez 8 milijonov evrov. Se pravi, en uslužbenec, naš uslužbenec v Natu stane naš proračun 100 tisoč evrov letno, se pravi, dvakrat toliko, kolikor nas stane, recimo, predsednik vlade, da bomo vedeli, kje tu izginja denar. Medtem Natu posredujemo delovno silo, ki jo tudi sami plačujemo, zmanjkuje nam pa denarja za zaščito in reševanje. Na tej postavki se sredstva zmanjšujejo za že omenjenih 15 %, da bomo vedeli, o čem govorimo, tu se, recimo, sofinancira oprema prostovoljnih gasilcev, tam nam ljudje delajo zastonj, zaščito in reševanje držijo pokonci, tu pa jim potem odrekamo sredstva, pa jih mečemo za neke tuje interese v okviru zveze Nato. Če je bila v letu 2015 realizacija teh sredstev nekaj čez 22 milijonov evrov, se z letošnjim letom oziroma za naslednje leto zmanjšuje na nekaj čez 18 milijonov evrov, in še naprej, za leto 2017 je zagotovljenih samo nekaj čez 15 milijonov evrov oziroma skoraj 16 milijonov evrov. In potem naprej, v letu 2018 zelo podobna tendenca, nekaj čez 2 milijona evrov manjša številka, kot bo realizacija v letošnjem letu. Skratka, več denarja v obrambnem proračunu dajemo za Natove operacije v Latviji, manj pa za zaščito in reševanje v Sloveniji. Seveda se tu poraja vprašanje, na katerih področjih dejavnosti zaščite in reševanja bo manj sredstev, kot je realiziranih letos oziroma bo realiziranih letos ali pa v letih 2014 in 2015. Katera instanca je tista, ki bo potegnila kratko, ali so to gasilci ali je to kdo drug.

Nadalje me zanima, kontra pendant temu rezu, predvidena ocena potencialnih stroškov namestitve Slovenske vojske v Latviji, koliko vojakov boste tja napotili. Ministrstvo za obrambo smo to že dvakrat vprašali s poslanskim vprašanjem, pa nismo dobili nobenega konkretnega odgovora. Je bilo pa povedano s strani ministrstva, da bo več znanega po srečanju ministrov Nata 26. oziroma 27. tega meseca, se pravi, čez 14 dni. Vsaka resna vlada bi morala imeti zdaj na mizi vsaj neke osnovne parametre in preračune, s katerimi bi šla na to srečanje; ne mi reči, da jih nimate. To je to, zaenkrat se bom ustavil na tej točki. Hvala.

Hvala, kolega Kordiš.

Besedo ima mag. Matej Tonin.

Dober dan! Lepo pozdravljeni vsi skupaj!

Slovenska vojska so ljudje. Ko nekateri govorijo o tem, kako je vse nepotrebno in kako je to izgubljanje denarja za zastraševanje, potem se je treba vprašati, kje pa je tista socialna čuječnost, ki jo izpričujejo nekatere politične stranke. Torej, želim si, da ko bi govorili o Slovenski vojski in celotnem obrambnem sistemu, da govorimo v tem primeru tudi o ljudeh. Danes pa je na sporedu proračun, obrambni proračun. V tej dvorani in v tem parlamentu smo se o tej temi že kar nekajkrat pogovarjali. Žalostna resnica je ta, da se vsi strinjamo s tem, da je treba obrambni proračun povečati, ko je pa treba to stvar realizirati, pa nekaterim poslancem otrpnejo roke. Jaz bi si želel, da bi se zlasti koalicijski poslanci tukaj upali nekoliko več, kar spomnite se tukaj naše februarske pa potem še spomladanske razprave v parlamentu, ko je bilo jasno povedano s strani načelnika Generalštaba, da Slovenska vojska potrebuje 46 milijonov evrov zgolj za to, da vzpostavi v neko normalno delovanje resurse, tehnologijo in pa zmogljivosti, ki jih ima. In v vseh dosedanjih razpravah so se tudi koalicijski poslanci strinjali s tem, da je seveda to potrebno, da slovenska vojska to potrebuje.

Jaz sem zgolj vesel, da je tudi s strani Generalštaba prišla neka zelo konkretna ocena, ker morda je marsikdaj padel očitek, češ da je to samo navadno politikantstvo oziroma da politiziramo o tem kako je potrebno povečati obrambni proračun in sem vesel, da je stroka povedala koliko več sredstev za obrambni proračun dejansko potrebujemo.

In danes bo tudi najverjetneje šel preostanek razprave v tem smislu, da vsi poslanci podpiramo naš obrambni resor ampak še enkrat, ko bomo prišli do tistega, ko je potrebno z glasovanjem to potrditi takrat bo pa ponovno komu otrpnila roka. Jaz sem vesel, da je s strani odbora pripravljen amandma, ki bo na nek način poskušal zagotoviti tista sredstva, ki jih je Generalštab Slovenske vojske zahteval.

Jaz mislim, da bi morali biti toliko ambiciozni in samozavestni, da v sedanjih okoliščinah in ob resnosti situacije zagotovimo vsaj toliko denarja, da tisto kar imamo spravimo v neko delovanje. Ker če tega ne bomo postorili potem seveda nam bodo stvari pripadale še naprej. Da ne bo seveda pomote, ker marsikdo, bo seveda zdaj očital saj ste imeli tudi vi odgovornost, zakaj pa tega niste takrat storili? Jaz sem tudi ministrici večkrat dejal, da jaz nje ne krivim da je ona za vso to trenutno situacijo odgovorna in, da je trenutno stanje v obrambnem sistemu zgolj posledica njenega dela ampak smo za to odgovorni vsi, vse politične skupine, celotna politika in se tudi zavedam dolžnosti, da če bomo dali obrambi nekoliko več potem bo potrebno na kakšnem drugem resorju stvari zmanjšati. In jaz se že od februarja naprej zavzemam za to, da bi se obrambni proračun povečal in tudi tukaj, še enkrat govorim, da jaz vidim predvsem vir kjer bi lahko zagotovili več sredstev za obrambni proračun v zmanjšanju sredstev, ki se namenjajo za subvencije.

Poglejte, če pogledamo nekoliko bolj generalno na ta naš proračun na rebalans iz leta 2017 in na proračun za leto 2018 v tem proračunu je ena izmed stvari, ki se jih vidi na daleč, da se bodo sredstva povečala za subvencije. Jaz ocenjujem in tudi moja stranka ocenjuje, da so subvencije zelo neučinkovito orodje, ker pomeni, da nekomu dajo prednost, ki si jo morda niti ne zasluži, da morda vzdržujejo koga na trgu, ki bi že zdavnaj iz trga moral oditi in da je veliko bolj enostavno kot da s subvencijami podpiramo gospodarstvo in druge subjekte, da to počnemo z olajševanjem. In zaradi tega jaz vidim priložnost, da bi z zmanjšanjem sredstev, ki bodo šla za povečanje subvencij, da bi ta sredstva rajši namenili za povečanje obrambnega proračuna, ker verjamem da bodo sredstva bolj koristno uporabljena.

In še enkrat, tisti neki minimum, ki bi ga morali zdaj za proračun leta 2017 zagotoviti je, da zagotovimo vsaj teh 46 milijonov dodatnega denarja za Slovensko vojsko. To bi moral biti nek cilj, h kateremu bi morala stremeti tudi vladna koalicija. Ministrica je dosegla zdaj 17 milijonsko povečanje, govorim zgolj za vojsko ne za celotno še zaščito in reševanje ampak s temi 17 milijoni tega cilja 46 milijonov ne dosežemo.

In še ena stvar, ki se mi zdi v tem kontekstu izjemno pomembna, je tudi ta, da bi si jaz želel, da bi bila moja domovina in država Slovenija tudi navzven kredibilna in kredibilni partner. Poglejte, prihajali so k nam raznorazni državniki, predsednik vlade, ministrica za obrambo sta tem ljudem marsikaj obljubila in jaz ne vem s kakšnim obrazom ali pa s kakšnim cmokom v grlu bomo zdaj ponovno prišli pred te ljudi in jim rekli "glejte, mi tisto kar smo mi sami obljubili, ne bomo postorili." Če tudi pogledate zdaj neko razmerje našega obrambnega proračuna skozi perspektivo NATO ker so vsaj približno predpisana idealna razmerja med plačami, rednim in tekočim delovanjem in pa investicijam, ugotovite, da smo še vedno, če želite ponovno, na zadnjem mestu pri vlaganju v razvoj in investicije. In na dolgi rok to ne more pomeniti drugega kot nadaljnje propadanje oziroma stagniranje Slovenske vojske. In tudi iz tega razloga najbrž so na mestu pozivi, da se poveča obrambni proračun in da zagotovimo vsaj tisto kar je bilo zaprošeno, da se postori. Če se dotaknem še nekoliko bolj detajlnih stvari, ker se mi zdi, da jih je potrebno omeniti. Živimo v svetu kjer splet, internet vse bolj postaja bojišče. Jaz tudi v tem obrambnem proračunu ne vidim nekaj posebnega za kibernetsko obrambo. Jaz mislim, da je tukaj eno izmed področij, ki je v obrambnem, obstoječem obrambnem proračunu podcenjeno, da zanj premalo vlagamo, premalo investiramo. Še posebej se mi zdi zaskrbljujoče, da smo nekako na pol poti. Po mojih informacijah je ministrstvo v zadnjih letih usposabljalo vsaj deset informatikov prav za potrebe kibernetske obrambe. Za njihovo usposabljanje tudi vložilo določena sredstva, zdaj so pa vsi ti posamezniki iz tega sistema odšli. To zagotovo ne more biti spodbudno dejstvo in še en razlog več, da bi temu področju namenili več sredstev. In če se za konec dotaknem še zaščite in reševanja, bi želel odgovor na vprašanje, kdaj se bo zgodila obnova bazena na Igu? Veste, da ima Ig pomembno funkcijo za izobraževanje in pa usposabljanje gasilcev in ena izmed stvari na katero so me opozorili je, da bi si obnove tega bazena želeli čim prej. Kdaj lahko te stvari pričakujemo, da se bodo zgodile? Hvala.