Spoštovani, lep pozdrav! Začenjam 23. sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor.

Obveščam vas, da sta se opravičila člana odbora Ivan Hršak in mag. Marko Pogačnik. Zaenkrat nimamo pooblastil nadomestnih članov.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red s sedmimi točkami, v zvezi s katerim v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo, zato je določen dnevni red, kot je bil predlagan s sklicem seje.

Podajam proceduralni predlog, in sicer, preden preidemo na obravnavo točk dnevnega reda, 1. in 2. točko dnevnega reda obravnavamo skupaj, tako da bi predstavnikom predlagatelja dali besedo, da predstavi oba predloga aktov, nato bi dali besedo ostalim vabljenim in potem še članicam in članom odbora. Letno poročilo Agencije za energijo in Poročilo o stanju na področju energetike v Sloveniji, predlagatelj obeh dokumentov je Agencija za energijo. Vsebina obeh poročil pa je sorodna oziroma se v določenih segmentih pokriva, zato je posledično pričakovati, da se bo razprava poslank in poslancev dotikala obeh dokumentov. Ali se strinjate s tem predlogom, da to združimo? Vidim, da nihče ne nasprotuje.

Prehajamo na 1. IN 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – LETNO POROČILO AGENCIJE ZA ENERGIJO ZA LETO 2015 IN POROČILO O STANJU NA PODROČJU ENERGETIKE V SLOVENIJI V LETU 2015.

Kot gradivo, objavljeno v računalniškem sistemu Državnega zbora, ste prejeli Letno poročilo Agencije za energijo za leto 2015 z dne 1. 7. 2016 in mnenje Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj z dne 15. 9. 2016 k 1. točki ter Poročilo o stanju na področju energetike v Sloveniji v letu 2015 z dne 1. 7. 2016 in mnenje Državnega sveta z dne 15. 9. 2016 k 2. točki. K obema točkama dnevnega reda smo vabili Agencijo za energijo, Ministrstvo za infrastrukturo, Državni svet oziroma Komisijo Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj.

Letno poročilo Agencije za energijo za leto 2015 je bilo posredovano Državnemu zboru na podlagi drugega odstavka 388. člena Energetskega zakona, Poročilo o stanju na področju energetike v Sloveniji v letu 2015 pa na podlagi prvega odstavka 404. člena Energetskega zakona. Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor bo oba dokumenta obravnaval na podlagi četrtega odstavka 41. člena Poslovnika Državnega zbora, ki določa, da matično delovno telo obravnava poročilo, ki je bilo Državnemu zboru posredovano na podlagi zakona ali drugega predpisa praviloma v 3 mesecih po posredovanju. Obravnava na seji Državnega zbora pa se opravi, če tako določa Poslovnik Državnega zbora ali če to predlaga matično delovno telo.

Začenjamo obravnavo obeh dokumentov. Besedo dajem predstavnici predlagatelja, direktorici Agencije za energijo, gospe mag. Duški Godina.

Hvala za besedo. Lepo pozdravljeni! V zvezi z letnim poročilom o delu Agencije v letu 2015 naj na kratko povem, da smo dosegli vse cilje, ki smo si jih zastavili s programom in finančnim načrtom za delo v letu 2015.

Kar se samega leta in nalog, ki smo jih v tem obdobju izvedli naj poudarim, da je to bilo prvo leto po uveljavitvi novega energetskega zakona v katerem smo zaradi prehodnih določb, ki so bile z zakonom določene, bili dolžni sprejeti vrsto podzakonskih aktov in s tem smo pomembno prispevali k oblikovanju ali, če lahko temu rečem, dokončanju normativnega okvira na področju energetskega trga, tako trga z električno energijo kot trga z zemeljskim plinom. V tem letu smo tako sprejeli 16 aktov za izvrševanje javnih pooblastil. Med pomembnejšimi pa so predvsem akti za določitev metodologije za obračun, za določitev in obračun omrežnine. Torej, cene, ki jo plačujejo uporabniki omrežja za zemeljski plin in električno energijo. Med tem ko tudi, prvič, smo postavili metodologijo za določitev cene oziroma izdajanje soglasij k izhodiščnim cenam za oskrbo s toploto.

V letu 2016 smo potem potrdili te prve cene in tudi novo regulativo, cene oskrbe s toploto in novo regulativno obdobje za oskrbo z električno energijo in zemeljskim plinom, je prav tako začelo teči s 1. 1. letošnjega leta in traja naslednja tri leta.

Enako aktivno smo izvajali tudi vse ostale naloge, tako na področju varstva pravic odjemalcev, kar se odrazi predvsem z oblikovanjem in ažuriranjem skupne kontaktne točke, reševanja sporov, reševanja pritožbenih postopkov in začeli smo tudi z izvajanjem naše popolnoma nove naloge, to je pa nadzor nad izvajanjem energetskega zakona, nad izvajanjem določb energetskega zakona ter na njegovi podlagi sprejetih podzakonskih aktov ter vseh evropskih predpisov, ki urejajo trg električne energije in trg zemeljskega plina.

Tudi kar se finančnega dela tiče smo dejansko ravnali stroškovno učinkovito. Izkazali nekaj manj izdatkov kot je bilo zabeleženih prihodkov, sicer pa v mejah zadanega finančnega načrta za leto 2015.

Toliko na kratko o poročilu o delu v letu 2015.

Ena izmed pomembnih nalog Agencije za energijo pa je tudi izdajanje poročila o stanju na področju energetike. To je 2. točka današnjega dnevnega reda in Agencija za energijo je že pripravila v bistvu v tem letu 15. zaporedno Poročilo o stanju na področju energetike, ki se nanaša na stanje v letu 2015. Gre za zelo obsežno letno poročilo, za katerega lahko rečem, da je letos še širše, saj je tudi agencija sama z letom 2014 pridobila več pozornosti in na ta način tudi več nadzora nad samim delovanjem, tako trga z električno energijo kot trga z zemeljskim plinom in nenazadnje tudi trga s toploto.

Poročilo je zelo obsežno in vsebuje ogromno podatkov, zato jih ne nameravam podrobno predstaviti. Mogoče če bo potem kasneje kakšno vprašanje z veselem odgovorim na njega.

Naj pa uvodoma samo povem, da se trg v Sloveniji dobro razvija, čeprav ciljni model trga, ki je bil zadan v Evropi, da bo leta 2014 evropski energetski trg popolnoma integriran, še ni bil dosežen, se kljub temu, ampak to velja za celo Evropo, se pa kljub temu odvijajo številne aktivnosti, da bi se čim hitreje ta popolna integracija evropskega energetskega trga dosegla in tako tudi v Sloveniji se veleprodajni trgi zelo dobro razvijajo. Tudi slovenski trg je vse bolj povezan z evropskim trgom, kar se odrazi tudi po večji količini udeležencev na slovenski borzi, kakor tudi v nižanju veleprodajnih cen.

V celi Evropi je značilno, da so veleprodajne cene za električno energijo bile v letu 2015 na rekordno nizi ravni, sicer se pa to še ni odrazilo najbolj na maloprodajnem trgu, saj še vedno obstajajo tudi zamašitve na mejah, kar pomeni, da je za čezmejno trgovanje potrebno vplačati tudi ceno, ki se določi na avkciji, kar pomembno prispeva tudi k oblikovanju končne cene na maloprodajnem trgu. Sicer pa je tudi maloprodajni trg z električno energijo kot tudi zemeljskim plinom vse bolj živahen. V tem letu smo spet zabeležili porast menjave dobaviteljem in pa tudi, konkurenca na tem trgu je povzročila tudi določene odločitve pri ponudnikih električne energije, saj so se začeli združevati med seboj s ciljem, da postanejo na samem maloprodajnem trgu močnejši kot tudi da lažje nastopijo na tujih trgih, kaj je, glede na to da tudi večji tuji odjemalci vstopajo na naš trg, zelo dobrodošlo. Na področju menjave dobavitelja sicer opažamo, da je še nekaj rezerve, da so dejansko še možni prihranki in da je še kar velika stopnja neaktivnosti odjemalcev na tem področju, čeprav je ravno v letu 2015 pomembno prispevala k malo živahnejši menjavi dobaviteljev prav kampanja Zveze potrošnikov Slovenije in na ta račun v tem obdobju po letu 2011 ko je na trg vstopil GEN-I spet beležimo malo večji porast menjave dobavitelja.

Kar se tiče proizvodnje ostaja tudi v letu 2015 enako kot prej, nekoliko prej je zaradi slabše hidrologije, proizvodnje iz vodnih virov energije, sicer pa imamo še vedno tretjinsko razdelitev proizvodnje, torej hidroenergija, nuklearka in fosilna goriva. Pomembno pa je prišlo tudi do porasta električne energije iz obnovljivih virov energije, kar seveda pomembno prispeva k doseganju ciljev, ki si jih je Slovenija, tako kot cela Evropa zadala do leta 2020 in še naprej.

V tem obdobju tudi že beležimo spet malenkostno povišanje porabe, ki je določeno zniževanje porabe se je pojavilo tudi zaradi gospodarske krize, tako da opazujemo, da se tudi na trgu z električno energijo in zemeljskim plinom nekako stabilizirajo zadeve.

Toliko bi omenila na kratko potem pa se pravi v nadaljevanju lahko odgovorim še na posamezna vprašanja.

Hvala.

Hvala.

Želi besedo predstavnik Ministrstva za infrastrukturo? Dr. Peter Gašperšič, imate besedo.

Hvala predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci.

Torej, pred seboj imamo dva dokumenta, prvi je letno poročilo Agencije za energijo za leto 2015, drugo pa je Poročilo o stanju energetike v Sloveniji v letu 2015. Oba dva dokumenta pripravlja Agencija za energijo. S prvim letnim poročilom se mora na to letno poročilo mora državni zbor tudi podati soglasje.

V zvezi s tem letnim poročilom ministrstvo ugotavlja, da je agencija torej v letu 2015 izpolnila svoje naloge, ki jih je imela v skladu z Energetskim zakonom in je tudi pripravila te osnove za delovanje energetskih družb. To pomeni, da so se pripravili ti podzakonski akti, metodologija za določitev regulatornega okvira in sicer tako za področje elektrike kot za zemeljski plin. Na ta način je agencija zagotovila temelje za poslovanje družb in osnovo za nadzor nad delovanjem teh družb.

Na področju daljinskega ogrevanja je tudi določila podlage za določitev izhodiščnih cen toplote in podlage za nadzor nad reguliranimi proizvajalci in distributerji toplote.

Omeniti velja še tudi to, da je leta 2015 bilo zadnje leto, ko so se še dodeljevale subvencije na podlagi vlog proizvajalcev po stari shemi. Agencija je tako izdala 931 deklaracij za proizvodne naprave in 118 odločb o dodelitvi podpore proizvajalcem električne energije iz obnovljivih virov in so-proizvodnje z visokim izkoristkom.

Poleg teh nalog je agencija aktivno spremljala in spodbujala tudi razvoj energetskih trgov, izvajala je monitoring delovanja energetskega trga in sodelovala pri vzpostavitvi pogojev za stroškovno učinkovito uvajanje napredne merilne infrastrukture.

Agencija je tudi aktivno sodelovala pri varstvu pravic med uporabniki sistema in operaterji, najbolj pomembno pa je z našega vidika to, da je v letu 2015 tudi poostrila nadzor nad zakonitostjo, kar na ministrstvu tudi redno spremljamo.

Kar se tiče poročila o stanju energetike. Direktorica je že precej stvari povedala. Jaz bi mogoče dodal samo še to, da je, kot je že bilo rečeno, se je v letu 2015 ta negativni trend padanja cen električne energije umiril. Še vedno pa so te cene električne energije na zelo nizkih ravneh, kar vpliva tako na proizvodna podjetja kot tudi na dobavitelje in tudi posledično na investicijske odločitve na tem področju, ki so zaradi nizkih cen električne energije v teh časih pravzaprav kar otežene.

Na ministrstvu smo najbolj zadovoljni, ker se je nadzor nad temi podjetji, ki izvajajo energetske dejavnosti, povečal. To je tudi garancija za kvalitetno delo in dosledno izvajanje Energetskega zakona, predpisov Evropske unije ter aktov in odločb tudi agencije. Lahko dodam še to, da se strinjamo z ugotovitvami agencije, da je energetski trg v Sloveniji v letu 2015 dobro deloval, še vedno pa je pred nami v panogi energetike veliko izzivov, ki zahtevajo čimprejšnjo prilagoditev okoljskim zahtevam in novim tehnologijam, tu mislimo predvsem, da se bomo v prihodnje morali srečevati s prilagoditvami, ki jih postavljajo pred nas, to je predvsem razpršena proizvodnja električne energije. Hvala lepa.

Hvala.

Želi besedo predstavnik Državnega sveta, Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj? Gospod Jernej Verbič, imate besedo.

Hvala lepa, gospod predsednik. Lep pozdrav vsem prisotnim, gospodu ministru z ekipo!

Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj se je seznanila z Letnim poročilom Agencije za energijo za leto 2015 in ga pozitivno ocenila, ker je pregledno in vsebinsko kvalitetno pripravljeno.

Komisija se strinja z oceno agencije, da je bilo njeno poslovanje lansko leto tako gospodarno kot učinkovito. V povezavi z vlogo agencije pri izvajanju dejavnosti spodbujanja obnovljive in visoko učinkovite proizvodnje električne energije je bila komisija seznanjena, da agencija v luči povečevanja deleža obnovljivih virov pri proizvodnji električne energije in s tem zmanjševanja škodljivih snovi v ozračju v preteklosti razvila postopke in iz najrazvitejših evropskih držav prenesla sistem tržnih zelenih certifikatov, s katerimi se potrjuje, da je bila električna energija proizvedena iz obnovljivih virov. V zvezi s pridobivanjem ustreznih informacij glede možnosti reševanja sporov med uporabniki sistema elektrike oziroma zemeljskega plina in distributerji je komisija menila, da je treba poleg kontaktne točke na spletni strani agencije vzpostaviti še druge poti za ozaveščanje gospodinjskih odjemalcev glede možnosti reševanja sporov z distributerji, na primer, s kontaktnimi podatki na položnicah.

Na vprašanje, zakaj se je lani prispevek za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije za gospodarske subjekte zmanjšal, za gospodinjske odjemalce pa ne, je bilo članom komisije pojasnjeno, da je do tega prišlo zaradi pritiska gospodarstva ob pripravi spremembe uredbe, ki ureja način določanja in obračunavanja navedenega prispevka.

In sedaj še k 2. točki. Državni svet se je seznanil s Poročilom o stanju na področju energetike v Sloveniji v letu 2015 in ga ocenil kot zelo preglednega, s številnimi statističnimi podatki, ki predstavljajo eno od podlag za sprejemanje razvojnih odločitev na področju OVE. Slovenija ima na področju energetike zastavljen cilj, da do leta 2020 doseže 25 % delež OVE v rabi bruto končne energije. Glede na sedanje stanje obstaja velika verjetnost, da tega cilja Slovenija verjetno ne bo dosegla. V povezavi z višino denarne kazni, ki jo mora država plačati, če ne uresniči cilja, državni svet opozarja, da bi morali narediti oceno potrebnih spodbud za dosego zavezujočega cilja, saj vprašanje ali bi morali nameniti več spodbud za povečevanje deleža OVE kot bi znašala denarna kazen. Kot je razbrati iz sporočila, so bile v podporno shemo vključene tudi soproizvodne enote, ki za proizvodnjo izkoriščajo lesno biomaso. V zvezi s tem državni svet opozarja, da se nam slabša kakovost zraka zaradi porasta trdnih delcev, ki so tudi posledica OVE, natančneje lesne biomase. Državni svet opozarja tudi na več let trajajočo izgradnjo manjkajočega visokonapetostnega daljnovoda Cirkovci-Pince, kot edine manjkajoče mednarodne interkonekcije, brez katere ni možno trgovanje z električno energijo preko Slovenije med vzhodom in zahodom, kar bi bilo izjemno pomembno v času, konične porabe. V zvezi z elektrodistribucijskim omrežjem in vedno večjimi zahtevami prebivalcev po kabliranju, državne svetnike opozarjamo, da bi morala elektrodistribucijska oziroma elektro-prenosna podjetja poleg visokih stroškov polaganja kabliranih daljnovodov, ki prispeva k boljšemu delovanju omrežij, upoštevati tudi ekonomičnost te dolgoročne investicije, kar je pomembno še posebej v času vedno pogostejših naravnih ujm. Spomnite se govorimo leta 2014. Čeprav se poročilo ne dotika vprašanja devetdeset dnevnih obveznih zalog nafte in njenih derivatov, se državnemu svetu v povezavi z oblikovanjem obveznih zalog tudi na lokacijah izven Republike Slovenije, postavlja vprašanje dostopa do teh zalog v sosednih državah v času kriz. Hvala lepa.

Hvala. Besedo dajem članicam in članom odbora. Prvi se je prijavil kolega Ranc.

Spoštovani predsednik, hvala za besedo. Lep pozdrav ministru z ekipo in seveda tudi predstavnikom agencije in direktorici. Jaz bi danes rekel, da je zame, pa saj verjetno tudi za večino, ki to spremljajo, en pomemben dan za energetiko, ker se obravnavajo pomembni dokumenti, ki na nek način, bi rekel, tudi na dolgi rok zakoličijo stanje v energetiki, pokažejo na določene anomalije. Tako, da če malo rečem v prispodobi bi se danes moralo energetikom zdeti zelo pomembno prisluhniti današnji razpravi in če imamo v prispodobi, si na nek način tudi sam predstavljam, da je ta agencija za energijo krovna inštitucija za nadzor nad stanjem v energetiki, ki seveda na dolgi rok kaže smernice kam naj ta energetika v Sloveniji gre, kje se je znašla in kaj smo ravnali narobe v preteklosti in kaj bi se iz tega lahko seveda naučili. Tako da, jaz bi rekel, da dokument, ki je pred nami je tudi dokaj obsežen in tudi to kaže, da gre za eno obsežno materijo, ki pa seveda sem jo tudi na nek način pogledal in seveda imam tudi nekaj konkretnih vprašanj. Zdaj kar se tiče agencije kot ugotavljamo, je nastala že leta 2000 in v bistvu je po evropskih direktivah in zakonodaji so se tudi morale ustanoviti, da to funkcijo na nek način tudi opravlja. Mogoče pa tipično za Slovenijo, da imamo tukaj precej različnih, ne bom rekel inštitucij ali ustanov, ki se na nek način ukvarjajo z energetiko in tukaj mislim, da ima agencija kar precej dela, da te zadeve nekako spravi na isti imenovalec ali pa v bodoče mogli tudi mogoče razmišljati tudi k neki poenostavitvi organiziranosti teh inštitucij, služb in raznih agencij, ki se pa z energetiko ukvarjajo. Ker navsezadnje to tudi na nek način tudi povečuje stroške električne energije, ki jo potem na nek način tudi uporabniki plačujemo. Če par takih inštitucij naštejem, to je Direktorat za energetiko, ki ima seveda potem v okviru direktorata dva sektorja, potem je tu Borzen, potem kot motivator neke energetsko upravičene proizvodnje električne energije Eko sklad. In ko gledam vsa ta poročila je to v bistvu, sem jih naštel kar šest poročil o stanju v energetiki, ki je zelo pomembna dejavnost in seveda tudi zasluži določeno pozornost in obravnavo. Razmišljam pa v tej smeri, da bi morali mogoče tudi v okviru teh številnih inštitucij in organizacijskih, ne bom rekel tvorb, poiskati kakšno racionalizacijo. Jaz tu vidim eno osrednjo vlogo agencije, ki, po moji presoji, tudi je to v pristojnosti na nek način vzela z obširno pripravo dokumentacije. Mogoče bi pa kazalo razmisliti kako vse te neke ugotovitve, ki so tu tudi nanizane, kvalitetni podatki, kvaliteten zbir podatkov, kako iz tega potegniti nek zaključke, mogoče narediti neko reorganizacijo v naši slovenski energetiki, ker je nekje, po moji presoji, dokaj bohotno organizirana, kar na nek način tudi povečuje stroške več inštitucijam. Mislim, da se tudi nekatere zadeve podvajajo.

Če bi šel skozi, kje sem se najbolj ustavil, ko govorimo našem sistemskem operaterju Eles, konkretno, ki je v zadnjih letih postal neke vrste koncern, ki v sklopu svoje dejavnosti seveda tudi z dokapitalizacijami, ki niso nič kaj drugega, kot pa nek denar nas kupcev, dokapitalizira dejavnost v Talum Kidričevo. Tu smo že, jaz večkrat, opozarjali že na prejšnjih sejah. Mislim, da je tu vloga agencije, da na to anomalijo odgovori, pripravi ustrezno zakonodajo na ministrstvu in da to, bom rekel, nenormalno tvorbo ali sistem enostavno spremenimo. To pomeni, da Talum nikakor ne spada v elektro distribucijsko podjetje, ki je na nek način distributer, niti ni proizvajalec električne energije.

Potem podobno tudi ocenjujem še vedno, da recimo stanje na področju plina še ni urejeno tako, kot evropska zakonodaja določa. Da smo pripeljali zadevo samo do točke, ki je nekako omogočala pridobitev soglasja o ločitvi regulirane tržne dejavnosti, v resnici pa nekako spretno z nekimi povezavami še zmeraj te zadeve, ne bom rekel, vodi ali nadzira Geo plin.

Potem kar se tiče področja obnovljivih virov energije. Tu je tudi predstavnik Državnega sveta precej razpravljal. Tu mislim, da trčimo pod eno, bi rekel, zelo veliko, jaz sem včasih rekel, ne bom rekel neumnost ali ceno, ki jo sedaj plačujemo davkoplačevalci. Mi smo z nekim slepim sledenjem evropskim direktivam, da moramo proizvesti toliko in toliko procentov energije iz obnovljivih virov šli v tista financiranja obnovljivih virov, ki so najdražja, najmanj ekonomična in po svoje tudi za naše državljane, državljanke najmanj primerna. Če se ustavim pri fotovoltaiki, tud sem že večkrat razpravljal o tem, da smo s to zgrešeno politiko prišli do točke, da smo subvencionirali kitajska delovna mesta, namesto, da bi ta denar, če se ne motim je to sedaj številka skupnih subvencij, na leto je okoli 140 milijonov. Sedaj ne bom sedaj točno koliko je tega, gre v fotovoltaiko velik delež. Mislim, da bi v tem trenutku agencija prva poklicana, da to, ne bom rekel, napako ustavi, ne glede na to, kakšni so zakoni in da v bistvu dobesedno zmanjšamo te ali pa spravimo dobesedno to zadevo na nek minimum in namesto tega ta denar ali subvencijo usmerimo v obnovljive vire na osnovi hidroenergije ali pa druge, manj prijazne vire energije, ki bi lahko na nek način prinesla kakšno delovno mesto v Sloveniji v svoji gradbeni ali v elektro industriji. Tukaj bi opozoril na to.

Tako da, v bistvu, če grem naprej, kar se tiče naloge kot takšne, to sem že omenil, kar se tiče te organiziranosti elektroenergetike v Sloveniji, da imamo določene sisteme organizirane v različnih stebrih, kot bi kazalo na nek način zadeve poenotiti in na nek način znižati stroške teh posameznih stebrov. Tukaj bi lahko razmišljali, da bi določene družbe prenesli mogoče direktno neposredno pod SDH ali pa seveda na takšen način bi potem tudi stimulirali neko ločeno dejavnost in specializacijo teh poslovnih sistemov.

Kar se tiče Geoplina sem tudi že rekel, da mislim da zadeva ni tako, da nekako ne sledi evropski zakonodaji in da na nek način zadeve še zmeraj, kljub temu da gre za neki dve organizacijski, da ne bom rekel, formi še vseeno zadeva ni postavljena tako, kot bi morala.

Potem, kar se tiče tudi same organiziranosti energetike, proizvodnje električne energije in pa distribucije. mislim, da bi tukaj morali razmišljati kako resorsko vključiti ti dve dejavnosti v naše resorje ministrstva. Na vsak način mislim, da bi morali razmišljati, da je proizvodnja električne energije resorsko nekako bolj sodi na Ministrstvo za gospodarstvo, distribucija, kot Eles pa resorsko kot neka infrastruktura sodi na Ministrstvo za infrastrukturo.

To kar se tiče teh subvencij sem že prej omenil, da bi morali razmišljati, da ta milijarda 200 v desetih letih, ne bom omenjal zdaj tukaj TEŠ, ker ga prevečkrat omenjam ampak mi smo prišli na številko milijarda 200 subvencij. Vprašajmo se ali so te subvencije bile usmerjene v pravo, da rečem proizvodnjo električne energije in kaj bi tukaj pomenilo seveda, ko govorimo o okoljsko prijazni proizvodnji električne energije ali pa okoljsko prijazne industrije, ki znižuje emisije CO2. Ker pod krinko zniževanja emisij CO2 se skrivajo te subvencije, ki bi naj na nek način znižale emisije CO2, v nasprotju pa ne bom rekel, da jih celo povišujejo. Izjema je tukaj seveda hidro energija ali pa vetrna energija. Predstavljamo si, kaj bi pomenilo za nek industrijski sektor, subvencija milijarda 200, koliko bi lahko bilo tukaj novih delovnih mest in tako naprej. Ne trdim, da je tukaj del tega treba narediti in izpolniti evropske direktive ampak, dajmo izkoristiti naš naravni vir, to hidro energija ker je seveda potem na daljši rok naložba bolj smotrna, navsezadnje da delovna mesta, ko se to gradi, na dolgi rok pa najbolj poceni električno energijo. Tako pa vidim iz teh shem, da preplačujemo to sončno energijo z zelo visokimi subvencijami in mislim, da tukaj predstavljajmo si kaj bo, ko bodo te fotovoltaične celice enkrat jim potekel rok, bomo imeli pa še dodatne stroške za uničenje tega.

Tako da, jaz bi tukaj na nek način izrazil pričakovanje in tudi ocenjujem, da je tu ogromno dela vloženega bilo v to gradivo. Tudi spremembe se dogajajo pri nadzoru teh subvencij in tako dalje. Ampak jaz bi tu ponovno spodbudil agencijo, če malo karikiram, je to po moji presoji "bog i batina" v energetiki, da si to pravico ali priložnost vzamete in razmišljate o reorganizaciji v energetiki. Poleg tega pa tudi glede teh subvencij, jaz bi pričakoval, da bi vsekakor s strokovnjaki, ki imate zaposlene, pridete do spoznanja, da je bila ta subvencija v fotovoltaiko ena velika napaka. Jaz bi pričakoval, da tega ne bo več, ampak vidim pa v letošnjem poročilu, da se to še kar pojavlja. Mi se v parlamentu o tem pogovarjamo, ampak po moje namesto da vi rečete stop, to je bila napaka, dajmo raje v hidro energijo vložiti. Zdaj boste rekli, vi ste zakone sprejeli, taki so, ampak vi ste zato, po moje, da nam prinesete zakonsko rešitev na tem področju, ki bo take anomalije na nek način odpravljala. Jaz bi tu rekel, da na vsak način ocenjujem pozitiven premik pri delu agencije, da pa bi – mogoče mi boste tudi odgovorili, da ste tako delovali, ampak jaz bi se tu na vašem mestu drastično lotil reorganizacije energetskega sektorja, še posebej pa usmeritev teh obnovljivih virov v tiste, ki so makroekonomsko za naše gospodarstvo in državo na dolgi rok bolj sprejemljivi, da ne bomo zopet čez 10 let ugotovili, da bomo še 10 milijard skozi neke subvencije, mi, kupci električne energije, vložili v neko fotovoltaiko, te elemente, ki se delajo na Kitajskem. Hvala lepa. / oglašanje v ozadju/

Postopkovno, kolega Trček.

Hvala, predsedujoči. Izkoriščam priložnost, ker sem opozicijski podpredsednik odbora in po poslovniku vam pomagam pri vodenju seje. Oglasil sem se postopkovno zato, ker je v bistvu poslanec največje koalicijske stranke dobesedno rekel "ne glede na to, kakšni so zakoni." Zato, predsedujoči, bi prosil, da nas navsezadnje – to je moj postopkovni predlog – opozorite, da smo mi – tu imamo dve veji oblasti, interpretatorja poltretje veje oblasti -, mi se moramo vesti po zakonih. Dobro, saj nas v debati včasih zapelje malo do roba, ampak čez ta rob, se mi pa zdi, se pa ne smemo spustiti. Jaz imam kar dober spomin, ampak se nekako ne spomnim, da bi v zadnjega četrt stoletja v Sloveniji vodilna koalicijska stranka, katerakoli je že bila, rohnela, "dajmo nekaj storiti, ne glede na to, kakšni so zakoni." Čeprav določeni bi lahko bili boljši, prepogosto smo v nekem stanju, ko imamo težave z ustavnostjo, ampak vseeno, poziv k razumu. Hvala za besedo.