Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci! Spoštovani vabljeni!

Vse skupaj vas lepo pozdravljam na naši 36. seji Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide.

Uvodoma vas želim obvestiti, da je s pooblastilom namesto kolega Mihe Kordiša prisoten kolega Matej T. Vatovec, namesto kolegice Jelke Godec je prisoten kolega gospod Franc Breznik, namesto kolega Marijana Pojbiča je prisotna kolegica gospa Nada Brinovšek in namesto kolegice gospe Suzane Lep Šimenko je prisoten kolega gospod Andrej Šircelj. Drugih obvestil o zadržanosti oziroma pooblastil v zvezi z nadomeščanjem nisem prejel. Prav tako v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, zato ugotavljam, da je dnevni red takšen kot ste ga prejeli s samim sklicem seje. To je, 1. točka – Predlog družinskega zakonika ter 2. točka - Razno.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – OBRAVNAVA PREDLOGA DRUŽINSKEGA ZAKONIKA. Kot gradivo ste prejeli Predlog družinskega zakonika, mnenje Zakonodajno-pravna službe, mnenje Državnega sveta prav tako ste prejeli predloge in pripombe strokovne in zainteresirane javnosti, ki so bile objavljene oziroma so še objavljene na spletni strani Državnega zbora. Mnenje in pripombe posameznikov ste prejeli članice in člani odbora v sistem Udis. Predlog za amandmaje odbora Glas za otroke in družine in gibanja za otroke in družine. Vložene amandmaje kvalificiranih predlagateljev ter pregled vloženih amandmajev. Prav tako pojasnila k Predlog družinskega zakonika na podlagi mnenja Zakonodajno-pravne službe. Prejeli ste tudi predlog amandmajev Poslanske skupine SDS, predlog amandmajev koalicijskih poslanskih skupin ter predlog amandmajev Poslanske skupine Združene levice in prav tako ste prejeli Predlog za javno predstavitev mnenj. Na sejo odbora smo vabili Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstvo za notranje zadeve, Ministrstvo za pravosodje, dr. Andreja Črnak Meglič državno sekretarko v Kabinetu predsednika Vlade, Državni svet Republike Slovenije, Varuhinjo oziroma Varuha človekovih pravic, Zakonodajno-pravno službo, predsednika Odbora za pravosodje, ki je kot zainteresirano delovno telo obravnaval predlog družinskega zakonika kolega Jana Škoberneta, Skupnost centrov za socialno delo Slovenije, Skupnost občine Slovenije, Sodni svet Republike Slovenije in UNICEF. Dodatno na željo zainteresirane javnosti pa smo seveda vabili Zvezo prijateljev mladine Slovenije, Pravno informacijsko center nevladnih organizacij, Glas starih staršev, Združenje starih staršev Slovenije, Gibanje starih staršev, Družinsko pobudo, Glas za otroke in družine, Gibanje za otroke in družine, DOOR – Društvo za otroke, očetovstvo in resnico, Notarsko zbornico Slovenije, Svet katoliških laikov Slovenije, Fakulteto za družbene vede Univerze v Ljubljani, Zavod za kulturo, raznolikosti Open, Društvo katoliških pedagogov Slovenije, Zavod Živi na polno in Društvo družina in življenje.

Odbor bo Predlog družinskega zakonika obravnaval na podlagi 126. člena našega poslovnika. Uvodoma sprašujem ministrico za delo kot predstavnico predlagatelja, če želi uvodno besedo, Anja Kopač Mrak. Postopkovno, kolega Žan Mahnič. Izvoli.

Hvala za besedo, gospod predsednik. Ministrica. Državni sekretarji. Poslanke in poslanci.

Malo nekorektno je bilo, ko ste našteval kaj vse ste v zvezi s to točko prejeli, katera gradiva ste prejeli, da niste omenil tudi gradiva, ki smo vam ga posredovale Poslanske in poslanci SDS in to je Predlog za javno predstavitev mnenj o Predlogu družinskega zakonika. Na podlagi 46. člena Poslovnika Državnega zbora pač predlagamo odboru, da o tem glasuje, da se opravi javna predstavitev mnenj. Ne bi šlo prvič, da je kakšen od odborov Državnega zbora pri pomembnih vprašanjih izglasoval, da se preden se obravnava tak zakon opravi tudi javna predstavitev mnenj. Mislim, da bi bil nazadnje to za primer Zakona o visokem šolstvu, ko se je izglasovalo na Odboru za izobraževanje, da je bila obravnavana ta predstavitev. Še vedno se postavljajo številna vprašanja in rešitve o tem družinskem zakoniku, ki delijo javnost. Menimo tudi, zaradi tega, ker vidimo, da je tukaj kar precejšnje število v tej dvorani zainteresirane javnosti, za katere menimo, da je najboljši in najbolj primeren način, da svoje mnenje in pa svoja stališča ter poglede izrazijo glede tega družinskega zakonika v okviru javne predstavitve mnenj. Naš predlog je dobronameren. Opravimo čim več razprave, poiščimo možne rešitve, več razprave, ko jo bomo naredili v tem procesu, manj razprave bo potrebno, potem v okviru referendumske kampanje.

Hvala lepa za vaš postopkovni predlog. Jaz sem skoraj, da prepričan, da sem Predlog za javno predstavitev mnenj prebral kot gradivo, ki ste ga dobili. V kolikor tega kot gradivo, ki je bilo kolegicam in kolegom poslankam in poslancem predloženo in tega nisem prebral se vam za to iskreno opravičujem. Navedeno je in ste ga tudi vsi kolegice in kolegi člani odbora dobili. Če sem pravilno razumel tvoje postopkovno vprašanje glasujemo o predlogu za javno predstavitev mnenj. Želi kdo razpravljati o tem? (Ne.) Dajem predlog, ki sem ga navedel na glasovanje. Glasujemo.

Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (10 članov.)

Predlog ni bil sprejet.

Nadaljujemo z delom.

Besedo ima ministrica za delo, dr. Anja Kopač Mrak. Izvolite.

Hvala, spoštovani predsednik odbora! Drage poslanke in poslanci! Vsi vabljeni!

Z Družinskim zakonikom želimo v ospredje postaviti družino. Družina je temeljna družbena skupnost, lahko ji rečemo tudi osnovni gradnik družbe. Osnovni cilj novega Družinskega zakonika je izboljšanje položaja otrok v družinskih razmerjih in zagotavljanje učinkovitejšega izvajanja načela varovanja koristi otroka, izboljšanje pravne varnosti državljanov na področju odločanja v zakonskih in družinskih sporih ter poenotenje postopkov glede odločanja o ukrepih za varstvo v koristi otrok in hitrejše reševanje zadev na družinskem področju, kar je posebej pri odločanju o ukrepih za varstvo v koristi otroka izrednega pomena, saj imajo predolgi postopki za otroka nepopravljive negativne posledice na njegov nadaljnji razvoj.

Definicija družine glede na veljavno zakonodajo je v družinskem zakoniku nova, razumevanja družine širše. Družina je definirana kot življenjska skupnost otroka z obema ali enim od staršev ali z drugo odraslo osebo, če ta skrbi za otroka in ima do otroka obveznosti in pravice. Otrok je torej tisti, ki ustvarja družino. Definicija družine je v okviru javne razprave ena bolj izpostavljenih tem. Na ta člen imam vložena tudi dva amandmaja. Na tej točki ne želimo brezglavo vztrajati pri predlagani definiciji, ampak želim predvsem, da skupaj pridemo do definicije družine, ki bo široko sprejemljiva in dovolj vključujoča. Verjamem, da lahko strpno razpravo danes s takšno definicijo tudi oblikujemo. V uvodnih določbah je podana definicija pojma otrok. V skladu s 1. členom Konvencije o otrokovih pravicah je otrok človeško bitje, mlajše od 18 let, razen če zakon, ki se uporablja za otroka, določa, da se polnoletnost doseže že prej. Z zakonikom se ohranijo osnovna usmeritev družinskih razmerij i konvencij o otrokovih pravicah, in sicer korist otroka, ki je opredeljena kot načelo, ki ga morajo upoštevati tako starši kot tudi vsi drugi subjekti. Izraz roditeljska pravica je v Družinskem zakoniku zamenjan z izrazom starševska skrb. Izraz skrb bolje označuje celoto pravic in obveznosti v razmerju staršev do otrok. Starši imajo do otrok namreč tudi obveznosti in ne le pravice. Hkrati je izraz starš bolj vključujoč, saj imajo do otroka enake pravice in obveznosti tudi posvojitelji, ki sicer niso roditelji, so pa v razmerju do otroka vsekakor v vlogi staršev. Ena temeljnih novosti glede na današnjo ureditev je, da se v predlogu zakonika pristojnost za odločanje o ukrepih za varstvo v koristi otroka prenašajo iz centrov za socialno delo na okrožna sodišča. Sodišča bodo tako odločala o začasnih odredbah in ukrepih trajnejšega značaja. Sodišče bo odločalo o rejništvu in skrbništvu. V predlogu zakonika je sicer določena, da bodo o nujnih ukrepih, kjer je otrok tako ogrožen, da ne more niti trenutka ostati v matični družini, še vedno odločali centri za socialno delo, vendar pa smo po dodatnih usklajevanjih in zlasti argumentih sodišč pripravili predloge za amandmaje odbora, s katerim dosledno izpeljemo prenos pristojnosti odločanja o ukrepih za varstvo otrokovih koristi na sodišča, torej tudi v primeru nujnih ukrepih.

Predlog zakonika pri vsakem ukrepu posebej določa, koliko časa lahko traja, določa stalno preverjanje utemeljenosti nadaljnjega izvajanja ukrepa in zavezuje center za socialno delo, da predlaga prenehanja izvajanja ukrepa, nadomestitev ukrepa z drugim ali predlaga podaljšanje že izrečenega ukrepa, kadar meni, da je to otroku v korist. Enako lahko odloči sodišče po uradni dolžnosti.

Zakonik uvaja tudi tako imenovano načelo najmilejšega ukrepa, ki pomeni, da je potrebno pri odločanju o ukrepih za varstvo v koristi otroka uporabiti ukrep, ki bo otroka še zaščitil in hkrati čim manj posegel v pravico staršev. Odvzem otroka staršem je tako predviden kot skrajnji ukrep. Ravno prenos pristojnosti odločanja o ukrepih za zaščito koristi otrok iz centrov za socialno delo na sodišča je glavni razlog, da se uporaba večjega dela zakonika zamika v leto 2019. Da do prenosa lahko pride, je potreben namreč določen čas za pripravo tako sodišč kot centrov za socialno delo, pripraviti pa je potrebno tudi ustrezne spremembe postopkovnih predpisov, na primer Zakon o pravdnem postopku in Zakon o nepravdnem postopku in druge. Za pripravo sodišč in centrov za socialno delo pa je potrebno zagotoviti zadosti kadra bodisi s prerazporeditvami ali z novimi zaposlitvami in ves kader tudi ustrezno usposobiti.

V zadnjih dneh dobivamo največ opozoril v zvezi z Družinskih zakonikom ravno glede njegove implementacije, kjer se opozorila pojavljajo tudi na področju izvedeništva. Vlada se s potencialnim tveganj pri implementaciji zaveda, zato smo že pred posredovanje predloga Družinskega zakonika na Vlado s ključnimi deležniki, torej drugimi resorji, sodišči, centri za socialno delo, dogovorili za oblikovanje posebne implementacijske delovne skupine, ki bo že v času pred začetkom uporabe zakonika poskušali detektirati vsa odprta vprašanja in tveganja v zvezi z implementacijo ter pripraviti ustrezne ukrepe, da bo začetek uporabe zakonika potekel brez zapletov. Ta delovna skupina je bila včeraj tudi imenovana.

V predlogu Družinskega zakonika spreminjamo tudi določilo glede skupne vzgoje in varstva otrok. Po veljavni ureditvi sodišče ne more odločiti, da se otrok dodeli obema staršema v varstvo in vzgojo, če starša, eden od staršev takemu predlogu sporazuma nasprotuje. V predlogu zakonika tudi na podlagi argumentov iz javne razprave predlagamo, da se sodišču omogoči, da odloči o skupni vzgoji in varstvu otrok, če oceni, da je to v korist otroka, tudi če starša o tem ne dosežeta soglasja oziroma sporazuma. Novost je tudi v naprej izražena volja staršev, kar daje staršem možnost, da za primer smrti ali trajnejše nezmožnosti izvajanja starševske skrbi v naprej izrazijo voljo kdo naj za otroka poskrbi, če sami ne bi mogli več skrbeti zanj. Sodišče voljo staršev upošteva, če to seveda ni v nasprotju s koristjo otroka.

Ena izmed izpostavljenih tematik v javni razpravi je bila možnost posvojitve vnukov, ki nimajo več živečih staršev. Pri tem so številni izpostavili vrsto možnih negativnih posledic takšne posvojitve za otroka. Navajali so zlasti vpliv na možnost dedovanja in na druge pravice po pokojnih starših ter vprašanje otrokove identitete, saj bi otroka s posvojitvijo s strani enih starih staršev iztrgali iz rodbine po drugem staršu. Našli smo rešitev, ki ohranja prednost posvojitve v smislu zagotavljanja trajne skrbi za otroka in se izogne negativnim posledicam. Za otroka, ki nima živih staršev lahko sodišče sorodniku, ki izpolnjuje pogoje za posvojitev in je pripravljen celovito prevzeti skrb za otroka, podeli starševsko skrb. Tako podeljena starševska skrb bi se sorodniku lahko odvzela le na način in na enaki podlagi kot se lahko starševska skrb odvzame staršu.

Predlog Družinskega zakonika na področju sklepanja zakonske zveze prinaša nekatere novosti, v precejšnji meri pa ohranja veljavno ureditev. Predlog družinskega zakonika tako ohranja načelo enakopravnosti zakoncev, pravice in dolžnosti zakoncem in tudi pomen zakonske zveze, ki je v zasnovanju družine. Bodočima zakoncema se daje na voljo več možnih načinov sklenitve zakonske zveze. Na primer, sklenitev zakonske zveze samo pred matičarjem brez prisotnosti prič in pooblaščenca. Županom, kot osebam, ki uživajo poseben ugled v družbi, predlog zakonika podeljuje zakonsko pooblastilo za sklepanje zakonskih zvez, s čimer se sledi pogostim željam zakoncev. Obvezna ostaja prisotnost matičarja, s čimer se zagotavlja ustavno določilo, da se zakonska zveza sklene pred pristojnim državnim organom. Novost je, da se zakonca lahko prosto dogovorita o dogovorita njun pogodbeni premoženjski režim, lahko pa ostaneta pasivna in se s tem njun premoženjski režim presoja po določbah tako imenovanega zakonitega premoženjskega režima kot doslej. Država bolj fleksibilna pri upoštevanju želja zakoncev glede sklepanja zakonskih zvez izven uradnih prostorov. Ohranja se določbe glede sporazumne zaveze zakonske zveze in razveze na tožbo zakoncev ter razmerja med razvezanima zakoncema, dolžnost preživljanja razvezanega zakonca. Novost pa je predvidena v primeru, ko zakonca nimata skupnih mladoletnih otrok in če se dogovorita o najpomembnejših medsebojnih razmerjih premoženja, stanovanja, zakonska zveza se lahko samo v teh primerih razveže pred notarjem v obliki notarske listine. Če povzamemo predlog Družinskega zakonika uvaja možnost poenostavljene oblike sklenitve zakonske zveze in pod določenimi pogoji poenostavlja postopke razveze. Hkrati se razširja možnost poročnega obreda, ki bolj ustreza željam bodočih zakoncev, tako v smislu kraja sklenitve kot prisotnosti župana.

Med novosti Družinskega zakonika je tudi mediacija v družinskih zadevah. Ta se lahko opravi pred, med in po koncu sodnega postopka in to glede vseh družinsko-pravno spornih vprašanj. Mediacijo naj bi izvajali centri za socialno delo in sodišča, lahko pa se dovoljenje podeli tudi drugi fizični pravni osebi. V predlogu Družinskega zakonika uvajamo tudi programe v podporo družini in status društev na področju družinske politike. Programi v podporo družine so namenjeni pripravam na starševstvo, spodbujanju pozitivnega starševstva in krepitvi starševskih kompetenc in izboljšanju komunikacije in odnosov v družini, ustvarjalnemu in aktivnemu preživljanju prostega časa otrok in družin, lažjemu usklajevanju poklicnega in družinskega življenja. Programi o podpori družini se delno ali v celoti financirajo na podlagi javnih razpisov za obdobje največ 5 let. Gre za pomembno novost, ki sledi praksi, ki se je na tem področju začela razvijati v zadnjih letih in ki pomembno vpliva na vzpostavljanje okolja, ki bo bodočim ali obstoječim staršem olajšalo odločitev za otroka.

Ustvarjamo tudi podlago za sprejetje Resolucijo o družinski politiki, ki bo temeljni strateški predpis na področju družine in ga bo Vlada morala pripraviti vsakih deset let. Kot vemo, je bila zadnja resolucija s tega področja sprejeta leta 1993. Država ima obdobno sprejete programske dokumente na skoraj vseh področjih in ocenjujemo, da je tudi področje družine takšno, da si tovrstni dokument ne le zasluži, ampak ga dejansko potrebuje. Da se okrepi pomen področja družine in izboljša medresorsko sodelovanje, predlagamo tudi ustanovitev Sveta za otroke in družino na ravni Vlade, ki bo sproti spremljal ukrepe na področju družinske politike in Vladi dajal ustrezna priporočila za ukrepanja na tem področju. Tudi na tem področju so otroci in družine bili do sedaj zapostavljeni. Zlasti se pa o njih ni nikoli razpravljalo celovito. Vlada bo to zdaj morala početi najmanj enkrat letno in se tudi konkretno opredeliti do opredeljenih ukrepov, ki bi izboljšali položaj otrok in družin.

Ob koncu naj jasno in nedvoumno poudarim, da v nasprotju s tem, kar trdijo nekateri, družinski zakonik ne prinaša nobenih dodatnih pravic istospolnim parom. Pred približno desetimi dnevi, natančno 24. 2. 2017 se je začel uporabljati lani sprejeti Zakon o partnerski zvezi, ki je položaj istospolnih partnerjev v celoti izenačil s položajem zakoncev oziroma partnerjev v zunajzakonski skupnosti. Zakon o partnerski zvezi je izrecno prepovedal, da bi se lahko partnerja v istospolni partnerski skupnosti skupaj posvojila otroka, prav tako ne moreta v postopek oploditve z biomedicinsko pomočjo. Že danes pa lahko partnerja v partnerski zvezi pod enakimi pogoji kot zakonec v zakonski zvezi posvoji otroka svojega partnerja. Ta ureditev bo tudi po sprejemu družinskega zakonika ostala enaka. Vsakršna razprava o tem vprašanju, postopku sprejemanja družinskega zakonika, je torej razprava o nečem, česar ni. Je razprava, ki je namenjena sami sebi in ne vem čemu drugemu. Zato naj ponovno ponovim, da si o predlogu Družinskega zakonika želimo razprave, ki bo strokovna, ki bo strpna, ki bo dojemljiva za argumente. Večinoma smo takšno razpravo do sedaj imeli. Naše ministrstvo je veliko napora vložilo tudi v usklajevanju predloga besedila z drugimi resorji ter strokovno in drugo zainteresirano javnostjo. Tudi glede amandmajev, ki so bili predloženi za razpravo smo jih skrbno preučili in številne med njimi tudi upoštevali. Veliko dobrih predlogov smo skozi razpravo upoštevali, nismo pa mogli in tega ne bomo mogli, niti ne želimo, tudi v bodoče upoštevati predlogov, ki pomenijo oženje pravic določenih skupin glede na danes veljavno ureditev, ki pod pogoj oziroma vprašaj postavlja družbeni konsenz glede človekovih pravic, ki smo ga od osamosvojitve zapisali v Ustavo ali ki želijo posegati na področje druge zakonodaje. Vlada bo iz tega izhajala tudi pri oblikovanju stališč do morebitnih predlaganih amandmajev danes na odboru.

Čas je, da Slovenija na področju družinskih razmerij dobi nov, sodoben zakon. Verjamem, da je predlog, ki ga je Vlada posredovala Državnemu zboru, takšen in bo še izboljšan po današnji razpravi in sprejetju vloženih amandmajev.

Hvala.

Hvala lepa.

Sprašujem še oba predstavnika Ministrstva za pravosodje in notranje zadeve, če želita še dopolniti to uvodno stališče ali ni potrebno? Izvolite.

Hvala, gospod predsednik.

Lep pozdrav vsem poslankam in poslancem, gostom. Z vidika pravosodnih organov, s tem mislim vključno sodstvo in pa Sodni svet, bi rad posebej poudaril, da pozdravljamo oziroma predlagane rešitve pomenijo pomemben napredek po oceni vseh teh pravosodnih organov, predvsem zaradi dejstva, da se celovito prenaša odločanje o pravicah, obveznostih in pravnih koristih, bodisi staršev, primarno pa seveda otrok v pristojnost pravosodnih organov. To z drugimi besedami pomeni, da je po tem predlaganem konceptu dejansko vloga centrov za socialno delo izključno svetovalna, socialna, predlagana in izvedbena. Ko pa se odloča o pravicah, obveznostih in koristih otrok oziroma staršev, pa je po predlagani rešitvi to v pristojnosti sodišča in s tega vidika se nam zdi ta rešitve izjemen napredek, sploh z vidika varstva in pa pravnega položaja otrok in pa staršev.

Ocenjujemo, vključno z uvodoma omenjenimi pravosodnimi organi, da finančne posledice so ustrezno vrednotene, enako tudi predviden čas za začetek uporabe, ki bo, kot je že spoštovana ministrica omenila, terjal pripravo dveh postopkovnih zakonov, omenil bi pa še Zakon o sodnih taksah in pa Zakon o izvršbi, da ne naštevam podzakonskih predpisov, ki bodo omogočali učinkovito in kakovostno implementacijo tega zakona. Dobra popotnica predlaganim rešitvam je tudi v bistvu predvsem soglasje sodstva oziroma pravosodnih organov v smislu, da tudi oni podpirajo to rešitev, da se o vseh pravicah, obveznostih in koristih, torej pravnem položaju otrok in staršev, odloča izključno v sodni veji oblasti in seveda s tega vidika verjamemo, da bo to dobra popotnica v smislu kakovostne in učinkovite implementacije tega zakona.

Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam gospod Stare.

Gospod Špenga, želite še vi besedo?

Hvala predsednik za besedo.

Lep pozdrav poslankam in poslancem ter vsem ostalim navzočih.

Lahko povem, da na bistvene pripombe, ki smo jih podali v medresorskem usklajevanju in je bilo obsežno z Ministrstvom za družino in socialne zadeve, so bistvene naše pripombe bile upoštevane, predvsem tiste, ki se nanašajo na možnost prijave sklenitve zakonske zveze pooblaščencev, ki odpira nove možnosti tudi glede sklepanja fiktivnih zakonskih zvez, torej da bi bilo možno sklepati zakonsko zvezo izključno in predvsem z namenom pridobitve dovoljenja za prebivanje tujcev. In te bistvene pripombe so bile upoštevane. Vsekakor bo pa poleg prilagoditve obstoječe zakonodaje v pristojnosti Ministrstva za notranje zadeve, tukaj mislim predvsem na Zakon o matičnem registru, na kar smo opozorili na medresorskem usklajevanju in na kar je opozorila tudi Zakonodajno-pravna služba, bo potrebno prilagoditi matični register z novima transakcijama, ki se nanašajo na podelitev starševske skrbi sorodniku in prenehanje podeljene starševske skrbi. Gre predvsem za popolnoma nov institut, ki ga Zakon o matičnem registru in posledično upravna evidenca ne vsebuje.

Potrebna bo nadgradnja tudi centralnega registra prebivalstva kot centralne baze zaradi novega podatka, ki se nanaša na skrb, hkrati pa bo potrebno zagotoviti podatek o starševski skrbi in prenehanju le-te morebitnim uporabnikom. Uporabniki bodo tako imeli morali zaradi novosti prilagoditi tudi svoje informacijske sisteme, istočasno pa bo potrebno prilagoditi tudi servise za posredovanje podatkov. Moram pa povedati, da ta finančna sredstva smo opredelili in tukaj ne vidimo večjih težav.

Hvala.

Hvala lepa tudi vam.

Besedo dajem Zakonodajno-pravni službi za predstavitev mnenja z vidika svoje pristojnosti. Gospa Kraljeva, izvolite.

Ja, hvala za besedo gospod predsednik.

Mi smo pripravili pisno mnenje 21. 2. Je dokaj obsežno. Ste ga lahko prebrali, ne bom ga tukaj podrobno predstavila. V mnenju smo podali nekaj ustavno-pravnih, sistemsko-pravnih pripomb, največ pa je bilo pripomb nomotehnične narave. Že uvodoma, kot so že predstavniki ministrstev poudarili, bo treba spremeniti tudi določene druge zakone, predvsem ZNP in ZPP. Poleg tega pa tudi Zakon o izvršbi in zavarovanju, matični register, Zakon o izvajanju rejniške dejavnosti in Zakon o izvršbi in zavarovanju. Te zakone bo treba sprejeti najkasneje do 1. januarja 2018, drugače bodo v pravnem sistemu nastala huda neskladja in pravne praznine. V mnenju smo imeli največ pripomb dvema institutoma, prva je tožba matere na ugotavljanje in izpodbijanje očetovstva. Na podlagi ustaljene judikature Ustavnega sodišča glede pravne narave rokov za take tožbe s strani očeta in otroka ter na podlagi stališč doktrine, smo izrazili mnenje, da bi bilo treba tudi rok za tožbe matere opredeliti subjektivno, torej, da vsi ti roki za vse te tožbe začnejo teči od trenutka, ko je mati izvedela za okoliščine, ki so odločilne za vložitev tožbe. Vse te naše pripombe so z amandmaji koalicije k 121. in 122. členu ustrezno upoštevane.

Potem drugi institut, kjer smo imeli največ pravno-sistemskih pomislekov, vprašanj, je pa ta podelitev starševske skrbi sorodniku. Gre za nov ukrep za varstvo koristih otroka, ki nima živih staršev. Zdaj, po osnovnem predlogu je šlo za neko kombinacijo, nek mešan institut z elementi posvojitve, rejništva in skrbništva, glede na predloge amandmajev je to zdaj bolj institut zelo primerljiv institutu posvojitve, s tem, da je bistvena razlika, da se sorodstvena razmerja ne spreminjamo. To smo pogrešali, ker gre za nov tako pomemben institut primerili s posvojitvijo, rejništvom, skrbništvom, bolj temeljito obrazložitev. Pa tudi mogoče primerjalno-pravne podatke, ker tega instituta očitno ne poznajo in je nekako naš unicum. Dobro bi bilo pridobiti tudi stališče doktrine. Ob tem institutu, kot sem že povedala, so se nam zastavila številna pravno-sistemska vprašanja. Predvsem glede razmerja tega instituta do posvojitve, pogoje za izrek ukrepov, vsebina ukrepa in preživninske obveznosti sorodnika do polnoletnega otroka in obratno. Je pa ministrstvo oziroma koalicija z amandmaji za novi peti del in nov 232. člen veliko večino teh naših pomislekov upoštevala. Tudi s predlogom za amandma odbor je zdaj odbora za en nov odstavek v 223.a členu je tudi urejeno razmerje med tem ukrepom in posvojitvijo. To se pravi, dokler bosta starša izvrševala, dokler bodo sorodniki izvrševali starševsko skrb, do takrat posvojitev ne bo mogoča. Tudi obrazložitev je nekoliko dopolnjena.

S pravno-sistemskega vidika je bila pomembna tudi pripomba k členom v katerih je center lahko posegal v pravnomočne odločbe sodišča glede imenovanja skrbnika in rejnika. Tudi ta pomislek je z amandmaji k 181. in 255. Členu odpravljen in nas zdaj veseli, da je zdaj strogo ločena sodna pristojnost na eni strani in pa pristojnost upravnih organov glede imenovanja in razrešitve skrbnika in rejnika na drugi strani.

Glede ostalih pripomb pa lahko rečemo, da so velika večina je ustrezno upoštevanih v amandmajih koalicije. Glede nekaj tistega manjšega števila pripomb, kjer se ministrstvo ni strinjalo z nami, pa so bila podana tudi pisna pojasnila.

Hvala.