24. nujna seja

Komisija za nadzor javnih financ

22. 3. 2017

Besede, ki so zaznamovale sejo

Brez zadetkov.

Transkript seje

Spoštovane gospe in gospodje, spoštovani vabljeni na sejo Komisije za nadzor javnih financ, spoštovani kolegi in kolegice.

Začenjam 24. nujno sejo Komisije za nadzor javnih financ.

Nimam opravičil članov in članic za to sejo, obveščam pa vas, da gospa Anita Koleša nadomešča gospo Urško Ban s polnimi pooblastili.

Prehajam na določitev dnevnega reda seje, prejeli ste ga s sklicem, in sicer z eno točko dnevnega reda, to je poslovanje skupine Pošta Slovenije. Po sklicu seje sem 16. marca 2017 prejel predlog Poslanske Skupine Nove Slovenije-krščanskih demokratov za širitev dnevnega reda s točko Problematika uveljavljanja hipotek proti neplačanim podizvajalcem družbe VEGRAD-AM d.o.o. s strani DUTB. O predlogu za širitev sem vas obvestil z dopisom z dne 17. marca 2017 in o tem predlogu bomo odločali v skladu s poslovnikom Državnega zbora.

Najprej prosim predstavnika predlagatelja za dodatno pojasnitev oziroma za razloge za širitev dnevnega reda. Gospod Jernej Vrtovec, nekaj minut na kratko.

Najlepša hvala, najlepša hvala tudi vsem ostalim že zdaj prisotnim. Lepo pozdravljeni.

V Novi Sloveniji smo predlagali širitev današnje seje, sicer s točko Problematika uveljavljanja hipotek proti neplačanim podizvajalcem družbe VEGRAD s strani DUTB. S strani medijskega poročanja, s strani ustnega poslanskega vprašanja v ponedeljek smo lahko ugotovili, da se je, kot je znano pri gradnji Celovških dvorov za družbo VEGRAD, celo delo opravljali podizvajalci, in ker številni med njimi niso bili poplačani, so namesto denarnega plačila kot kompenzacijo prejeli pač stanovanje. Ta so bila obremenjena s hipotekami v korist Nove ljubljanske banke, vendar so v Novi ljubljanski banki podizvajalcem zagotovili, da bodo za hipoteke izdali izbrisne pobotnice, kar pa seveda se potem ni zgodilo in da je Nova ljubljanska banka s takšno kompenzacijo soglašala, je razvidno iz več dokumentov, nenazadnje tudi iz medijskega poročanja iz 13. 3., 14. 3., to je bilo razkrito torej v oddaji 24ur zvečer, terjatve Nove Ljubljanske banke do Vegrada, ki so bile zavarovane s temi hipotekami, pa so bile seveda, kar je vidim, da največji problem, prenesene na DUTB. Kaj je ključ? Država je lastnica vsaj za enkrat tako Nove Ljubljanske banke kot tudi DUTB in če kdo, je finančna ministrica, finančno ministrstvo tisti, ki mora tukaj povleči te ključne poteze, kajti ne morejo biti podizvajalci dvakrat opeharjeni v isti zgodbi in pač Nova Slovenija kot lastnik podjetništva in gospodarstva tem Državnem zboru s tem namenom smo predlagali razširitev te točke oziroma današnjega dnevnega reda, in da zagotovimo podizvajalcem, da pridejo do tega denarja, da se zagotovi poštenost in pravičnost.

Hvala lepa kolega Vrtovec. Ali želi predstavnik ali predstavnica katerekoli druge poslanske skupine besedo v zvezi s tem predlogom poslanske skupine Nove Slovenije? Izvolite.

Jan Škoberne, izvolite.

Najlepša hvala. Spoštovani!

Več kot očitno gre za urgentno zadevo, čeprav vidim ključnih deležnikov za to, da o tem razpravljamo, še vedno ni tukaj, glede na to, da začenjamo s točko, ki je vezana na Pošto Slovenije, kjer korektne sogovornike za enkrat še imamo, predlagam, da se v umestnem času naredi še en urgenten poziv, zato da tisti, ki so za to, o tem kako bi to poimenovali, bomo kasneje razpravljali, ampak nezaslišano dejanje oziroma proces odgovorni tudi postavi tukaj pred to komisijo zato, da bomo lahko sklepali, sicer bomo pač sklepali v njihovi odsotnosti, nobenega zavlačevanja pri tem vprašanju ne sme biti.

Hvala lepa.

Hvala vam, gospod Škoberne.

Želi še kdo besedo? Ugotavljam, da ne, zato predlagam, da glasujemo o predlogu, da se dnevni red seje razširi s točko, Problematika uveljavljanja hipotek proti neplačanim podizvajalcem družbe Vegrad AM, d. o. o., / nerazumljivo/, DUTB. Predlagam, da članice in člani glasujemo.

Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je predlog sprejet.

Prehajam na obravnavo 1. TOČKE – POSLOVANJE SKUPINE POŠTE SLOVENIJE. Gradivo za to točko ste prejeli, bilo je objavljeno tudi na strani Državnega zbora, 16. marca 2017. Dodatno gradivo pa ste prisotni oziroma člani in članice dobili tudi danes na klop. Na sejo so bili s sklicem k tej točki vabljeni: gospod Zdravko Počivalšek - minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, gospod Damjan Belič – predsednik Nadzornega sveta SDH, d. d., gospa Lidija Glavina – predsednika uprave SDH, d. d., dr. Aleš Groznik - predsednik Nadzornega sveta Pošte Slovenije, mag. Boris Novak – predsednik uprave Pošte Slovenije, dr. Aleksandar Kešeljević – svetovalec predsednika Vlade, predstavniki Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Slovenskega državnega holdinga, pošte, itn.

Vse prisotne lepo pozdravljam! Glede same točke dnevnega reda in razloga, moram reči, da prva zadeva je samo poslovanje Pošte Slovenije za katerega velja vsekakor interes. Druga zadeva so bile seveda določene informacije v javnosti glede kadrovanja in v zvezi s tem je tudi to aktualna zadeva ali morda še ali ne. Tudi to bomo obravnavali.

Predlagam, da razpravo opravimo tako, da najprej dobijo besedo predstavniki Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, če želijo, potem predstavniki slovenskega oziroma predstavnica Slovenskega državnega holdinga, če želi, potem bom dal besedo predstavnikom pošte in ostalim vabljenim in potem bomo opravili razpravo članic in članov Komisije za nadzor javnih financ.

Z nami je gospod državni sekretar Cantarutti, želite besedo? Na kratko.

Aleš Cantarutti

Res na kratko. Najprej spoštovani predsednik, lepo pozdravljeni. Pozdravljeni ostali člani komisije in gostje.

Torej jaz bi samo poudaril, da Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo pravzaprav nima pristojnosti za vplivanje na poslovne odločitve Pošte Slovenije, nima niti vpogleda v samo poslovanje in poslovne odločitve, ki jih sprejema pošta. Niti se z njimi ne seznanja. Bi pa seveda povedal, da je ministrstvo pristojno za izvajanje nalog na podlagi Zakona o poštnih storitvah in ostalih podzakonskih aktov na področju poštnih storitev. Tukaj s tem nimamo težav. Mislimo, da pošta te zakonske naloge ustrezno izvaja in na ostalo pa kot rečeno mi težko komentiramo.

Hvala.

Hvala vem.

Gospa Nada Drobne Popovič, članica uprave iz SDH, želite besedo.

Nada Drobne Popovič

Jaz bi predlagala, da glede na točke, se pravi poslovanje družbe in kadrovski postopek, da to pojasnilo predstavi predsednik uprave in predsednik nadzornega sveta. Če bodo pa kakršnakoli druga vprašanja v povezavi z upravljanjem te družbe, bom pa na njih odgovorila.

Velja.

Potem dajemo še besedo gospodu Kešeljeviću. Ampak gospod Novak, želite vi besedo? Predsednik nadzornega sveta, kdorkoli? Izvolite gospod Novak, beseda je vaša.

Boris Novak

Spoštovani predsednik in pa seveda člani Komisije za nadzor javnih financ, hvala za besedo in ob enem hvala za povabilo na današnjo sejo.

Zelo na kratko bi morda predstavil kako posluje Pošta Slovenije oziroma pravzaprav že skupina Pošta Slovenije, torej poleg matične družbe, ne vem če veste, imamo tudi sedem odvisnih družb. Družba je v 100 % državni lasti in predstavlja podjetje, ki kot veste, uspešno posluje že vrsto let, kar se izkazuje ne samo v relativno dobrih rezultatih poslovanja, tudi v višini ustvarjenih dobičkov in pa tudi glede na število zaposlenih v sami skupini, torej zaposlujemo skoraj 6 tisoč 100 zaposlenih, kar nas zagotovo uvršča med največje zaposlovalce v Republiki Sloveniji.

Te na nek način zavidljive ali pa vsaj relativno dobre rezultate dosegamo kljub obsežnim strukturnim spremembam. Še vedno namreč v javnosti velja, da smo monopolist v tej državi, kar že dolgo ne velja. Torej že vse od leta 2011 ne izvajamo več rezervirane poštne storitve ampak samo univerzalno poštno storitev in te rezultate dosegamo kljub temu, da Pošta Slovenije predstavlja na nek način dualni sistem. Eno je neke vrste javna storitev, ko državljani Republike Slovenije pričakujejo pet dnevno dostavo po najnižji ceni v najbolj odročne kraje, torej najvišjo kvaliteto. Mi dostavljamo skoraj vse pošiljke v D+1 torej v roku od oddaje do dostave v enem dnevu v višini skoraj 97 % in te rezultate dosegamo kljub padcu obsega univerzalne poštne storitve kot naše osnovne storitve v več kot 40-odstotnih točk v obdobju 2011 – 2016 in pa kar v padcu več kot 40 % finančnih storitev, ki se izvajajo na poštnih okencih in pa seveda tudi neposredno v omrežju Pošte Slovenije.

Ti trendi, torej ti padci, elektronska substitucija, konkurenca velikih igralcev na področju paketnih storitev v Republiki Sloveniji nakazuje, lahko rečem tako negotovo prihodnost Pošte Slovenije. Zaključili smo na nek način z vsemi tistimi najbolj nesmotrnimi dokapitalizacijami, kjer je država sodelovala, torej kjer je pošta v imenu države sodelovala pri dokapitalizaciji tako Nove kreditne banke Maribor kot Poštne banke Slovenije. Ampak danes je pravzaprav priložnost da apeliramo ali prosimo za pomoč zakonodajni, torej zakonodajno telo, da nam pomaga v tem smislu, da se zavedamo vsi skupaj, da v kolikor ne bo prišlo do čim hitrejše spremembe zakonodaje, kajti novela Zakona o poštnih storitvah se nakazuje že vse od leta 2012, pa ni prave volje ali prave hitrosti. Gre namreč za naš temeljni zakon, ki nam omogoča avtonomno vodenje oziroma upravljanje s poštnim omrežjem, bo to pomenilo precejšnje težave, precejšnje težave s poštnimi storitvami.

Torej imamo izjemno kakovost storitev, imamo skoraj da najnižjo ceno poštnih storitev v Evropi. Samo Malta in Romunija imata nižjo. Poslujemo z velikimi stroški – skoraj 67 % prihodkov Pošte Slovenije predstavljajo plače zaposlenih. Smo delovno zelo intenzivna panoga in imamo ne glede na to kaj ljudje mislijo, preobsežno omrežje in regulacijo. Torej ta razpon med tem, da država pričakuje da smo uspešno podjetje z dobrim dobičkom pa na drugi strani s pasivnostjo glede tega kako naj urejamo poštno omrežje in ali naj bo to prepuščeno v avtonomno upravljanje in odločanje poslovodstvo Pošte Slovenije je tisto kar odpira te škarje in razpira škarje med dobičkom in na drugi strani, kot lahko spremljate, pričakovanja zaposlenih glede tega, da jim zagotavljamo ustrezni socialni status.

Hvala lepa.