Spoštovani poslanki, spoštovani poslanci, cenjeni gostje!

Pričenjam 48. nujno sejo Odbora Državnega zbora Republike Slovenije za obrambo, ki je bila sklicana na podlagi 47. in drugega odstavka 48. člena Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije. Pozdravljam vse prisotne, posebej še ministrico za obrambo, gospo Andrejo Katič in pa načelnika Generalštaba, generalmajorja dr. Andreja Ostermana.

Obveščam vas, da se je za današnjo sejo opravičil gospod Miha Kordiš, na seji pa kot nadomestni poslanci sodelujejo: namesto poslanca Matjaža Nemca, poslanka Marija Bačič, namesto poslanca Marjana Dolinška poslanec Saša Tabaković in pa namesto poslanca Marka Ferluge, poslanec dr. Mitja Horvat. S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red, dve točki dnevnega reda. Prva je Informacija o izvedeni reorganizaciji in nadaljnji razvoj Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Druga točka pa je netransparentno financiranje veteranskih in domoljubnih organizacij.

Ker nisem prejel predlogov za razširitev dnevnega reda oziroma za umik katere od predlaganih točk z dnevnega reda, je določen dnevni red seje tak kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – INFORMACIJA O IZVEDENI REORGANIZACIJI IN NADALJNJI RAZVOJ UPRAVE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAŠČITO IN REŠEVANJE. V zvezi s tem dajem besedo najprej ministrici za obrambo, gospe Andreji Katič. Namen te točke dnevnega reda pa je kot je napisano že v naslovu, da se seznanimo s tem, veliko smo slišali, veliko smo brali, odbor pa konkretno o tej tematiki še ni razpravljal tako, da bi želeli za informacije kako je s to zadevo in kaj je še odprto. Tako, da gospa ministrica, imate besedo.

Najlepša hvala, spoštovani predsednik! Članica, člani odbora, vsi ostali prisotni!

Reorganizacija uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje je bila uveljavljena s 1. 1. 2017. Razlogov, ki so narekovali reorganizacijo uprave je bilo pravzaprav več. Kot ključne razloge, na podlagi katerih sem tudi sprejela predlog generalnega direktorja uprave glede reorganizacije bi navedla samo nekatere najpomembnejše. Izkušnje številnih naravnih nesreč v zadnjih letih doma, poplave, žled, neurja s točo, pozebe in v tujini, veliko sodelujemo z drugimi organizacijami. Udejanjanje novega mehanizma civilne zaščite Evropske unije, udejanjanje ciljev Sendajskega okvira za zmanjšanje tveganja nesreč 2015-2030, izvajanje številnih notranjih projektov, na primer Ekol(?), izgradnja DMR radijskega omrežja, organizacija množične dekontaminacije, organizacija reševanja daljših železniških predorih, prevzem enotne EU številke za pogrešane otroke in podobno. Vključenost uprave v številne mednarodne projekte, trenutno jih poteka okoli 19 ter intenziviranje sodelovanja uprave v Evropski uniji, v makro regijah, pa tudi na Zahodnem Balkanu in še mnoge druge.

Organiziranost uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje pred 1. 1. 2017 je povzročala težave pri vodenju zaradi prevelikega števila organizacijskih enot na prvi ravni. Z njimi je moral generalni direktor uprave neposredno komunicirati, nakazovale pa so se tudi težnje po osamosvajanju in samozadostnosti organizacijskih enot ter s tem tudi slabša povezanost pri izvajanju skupnih nalog, kar je posledično vse vplivalo na kvaliteto dela.

Ukinitev ravni uradov v zadnji reorganizaciji upravnega dela ministrstva in drobljenje smiselno zaokroženih delovnih področij v sektorje se je pri upravi za zaščito in reševanje pokazala kot neustrezna rešitev predvsem z vidika učinkovitosti vodenja, koordinacije, usmerjanja, nadzora in nudenja strokovne pomoči reševalnim sestavom, kot tudi ministrstvom in občinam. Na podlagi teh ugotovitev je od 1. 1. 2017 uveljavljena nova organizacijska struktura uprave. Vzpostavljena je tristebrna struktura, preventiva, operativa, podpora, po načelu večinskega upravljanja nalog v treh uradih. Na ta način se je združila sedanja razpršenost delovnih področij v tri vsebinsko zaokrožene celote in s tem zagotovila tudi večjo preglednost, lažje vodenje, predvsem pa tudi jasnejšo razmejitev pristojnosti. S tem se je uprava dejansko organizirala na način, ki je uporabljen ob nesrečah in temelji na standardiziranem konceptu vodenja, ukrepanja ob nesrečah ICS.

Na regijski ravni je ohranjeno obstoječe število organizacijskih enot, izpostav z regijskimi centri za obveščanje in tako jih nismo zmanjševali, še vedno jih je 13. Z uveljavljeno novo organizacijsko strukturo pa so doseženi predvsem naslednji cilji. Boljša povezanost strateških srednjeročnih in kratkoročnih ciljev s proračunskimi dokumenti in letnimi načrti dela na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Optimiziranje procesa vodenja z zmanjšanjem števila organizacijskih enot prve ravni, z 20 na 5. Centralizacija podpornih funkcij URSZR na področju financ, upravnega poslovanja, logistike, informacijsko komunikacijske podpore ter ločitev podpornih funkcij od njenih primarnih funkcij. Uprava je organizirana, kot sem že rekla, na način, ki je uporabljen ob nesrečah, ko izvaja podporno funkcijo poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije in štabu Civilne zaščite Republike Slovenije in dosežena je enotnost delovanja centrov za obveščanje in logističnih centrov. V upravi je po novem sistemiziranih 409 delovnih mest, prej jih je bilo 395. Ključno težavo delovanja uprave še vedno prestavlja premajhna kadrovska popolnjenost, predvsem operativnih delovnih mest, saj je v upravi trenutno popolnjenih skupaj le 316 delovnih mest. Poleg postopkov zaposlovanja, ki so trenutno v teku, takšnih je 5, ter predvidenega razpisa, ki ga bomo izvedli do konca meseca še za 5 delovnih mest, je moja ključna usmeritev pri povečanju kadrovske popolnjenosti uprave, da se le to izvaja na račun nenadomeščanja kadrov, ki zapuščajo ožji upravi del ter s popolnjevanjem z vojaki po 45. letu.

Tako, to bi bilo zelo na kratko, smo pa pripravljeni po razpravi še dopolniti poročilo.

Hvala.

Hvala gospa ministrica.

Želi besedo načelnik Generalštaba? Izvolite, general Osterman.

Spoštovani predsednik, nimam ničesar za dodati.

Hvala.

Želi besedo direktor URSZR, gospod Darko But? Izvolite, imate besedo.

Spoštovani predsednik!

V kolikor bodo vprašanja, sem na seveda pripravljen na vsa vprašanja odgovoriti.

Hvala.

Potem pa odpiram razpravo za člane in članice odbora. Želi kdo besedo?

Mag. Matej Tonin. Izvolite.

Dober dan in lepo pozdravljeni vsi spoštovani gostje!

Jaz bi nadaljeval z mojo razpravo, ki sem jo že načel na eni izmed prejšnjih sej Odbora za obrambo, in sicer gre za dvojnost vodenja tega sistema zaščite in reševanja.

Kot je bilo povedano in kot vemo, ta sistem še vedno ima direktorja urada in pa poveljnika civilne zaščite in tukaj se zdaj nam dogaja en zanimiv sistem, ko v navednicah, če uporabim vojaško izrazoslovje, da imamo mirnodobni čas, je direktor urada na nek način šef poveljnika civilne zaščite, ko se dogajajo intervencije oziroma, ko se zgodi kakršnakoli naravna nesreča, potem postane na nek način šef poveljnik civilne zaščite, direktor urada pa njemu podrejen. Zanima me, zakaj še vedno vztrajate na ministrstvu na takšnih informacijah oziroma na takšni organiziranosti tega urada? Ali se vam ne zdi, ravno zaradi tega, ker ni, spet uporabljal vojaški izraz, jasna linija poveljevanja lahko prehaja do določenih konfliktov in napetosti v sistemu in seveda tudi, če je stvar taka, potem lahko prihaja do težav pri tem kdo je za kaj odgovoren. Če govorimo o alternativnih možnostih, potem se jih tukaj veliko ponuja, zagotovo pa po moji oceni takšna dvojnost za nek trden in pa dobro delujoč sistem ni dobra. Jaz sem, ne vem, če vlečem s kakšnim drugim sistemom vzporednice, če imamo za primer vojne ali pa v smislu samega tega vojaškega sestava vrhovnega poveljnika v podobi predsednika republike, zakaj ne bi imeli, v navednicah, vrhovnega poveljnika v smislu te zaščite in reševanja v predsedniku Vlade. Govorim, pogovarjam, nizam morebitne kontra predloge, ampak da skrajšam, in da izpostavim mojo bistveno vprašanje. Ta sistem, ki ste ga zdaj nekoliko predelali, če hočete, tudi dodelali, je bil zgrajen ali pa vzpostavljen, bil vgrajen v 90. letih, ko smo imeli zelo specifičnega poveljnika civilne zaščite, gospoda Bogataja. Bom rekel, upam da nisem predrzen, da je bil ta sistem tudi takrat na to osebo grajen ali pa, koncept je bil zgrajen tudi v upoštevanje osebnosti gospoda Bogataja. Mislim, da je bil odličen poveljnik civilne zaščite, da je ogromno dobrega naredil, ampak zdaj žal takšnega poveljnika nimamo več in morda bi bilo pametno razmišljati, da bi tudi na neke nove čase prilagodili ta sistem.

Torej v tem smislu bi želel nek odgovor, neko pojasnilo.

Hvala gospod Tonin.

Kdo želi naprej? Če ne, potem mene zanima samo še kako je trenutno s kadrovskimi zadevami URSZR. Ali se predvideva kakršnokoli zaposlovanje? Koliko je zaposlenih? Kakšen je trenutno strošek dela? Kaj ste v preteklosti naredili za racionalizacijo in za optimizacijo? In pa, kakšen je kadrovski načrt za recimo temu prihodnje dve leti? Ali se že kakorkoli pogovarjate z Vlado, kako bo glede zaposlovanja seveda v kolikor so te stvari tudi potrebne?

Še kdo? Če ne, gospa ministrica, želite vi najprej? Izvolite.

Hvala.

Hvala za postavljena vprašanja. Res je, da smo o tem v preteklosti že debatirali in dvojnost vodenja na področju zaščite in reševanja je ohranjeno tako kot je bila postavljena že v času, ko je nalogo funkcije poveljnika civilne zaščite opravljal naš nekdanji sodelavec Bogataj. Direktor URSZR pa je pravzaprav namestnik poveljnica civilne zaščite. Ampak pri tem bi rada pravzaprav vzpostavila dvoje. Prvo je, da štab civilne zaščite opravlja bistveno širše naloge kot samo uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje v primeru naravnih ali drugih nesreč. Z vladnim projektom krizno upravljanje in vodenje smo mi pravzaprav predlagali določene spremembe, takrat ko bi Slovenija bila prizadeta s kompleksnejšo krizo, se pravi, kadarkoli bi se zahtevalo sodelovanje večjih resorjev, kar ne bi moglo reševati samo Ministrstvo za obrambo z našim štabom civilne zaščite. V takem primeru verjamem, da bodo pripravljavci, to so druga ministrstva, sledili našemu predlogu, prevzame vodenje na nek način predsednik Vlade Republike Slovenije kot tisti, ki mora koordinirati naloge večih ministrstev. To je eno.

Kar se tiče pa tega področja sedaj, pa je pravzaprav sprememba bila v tem, da poveljnik civilne zaščite ni več neposredno sistemiziran v Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje, ampak sedaj v kabinetu ministra. Na takšen način je neposredno podrejen ministru in v sklopu tega potem opravlja te naloge, ki so širše in ki presegajo Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje, ker v primeru kot je, lahko v bistvu on s sklepom naloži naloge tudi Slovenski vojski in vsem ostalim, ki so vključeni v sistem civilne zaščite. Tako na kratko. Verjamem pa, da z uveljavitvijo tega novega načina kriznega upravljanja in vodenja po določeni dobi verjetno leto ali dveh bodo možne potem, ko se bo videlo kako se to uporablja v praksi, spremembe tudi na tem področju bile smiselne.

Hvala za vprašanje poslancu Mahniču, pa jaz predlagam generalni direktor, da podrobneje pojasnite.