Članice in člani odbora, vabljeni. Prav lepo pozdravljam in pričenjam s 53. sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo.

Obveščam vas, da je zadržan in se seje ne more udeležiti naslednji član odbora, Franc Laj. Na seji, kot nadomestni član in članice s pooblastili pa sodelujejo: poslanec Peter Vilfan je pooblastila poslanca Ivana Hršaka, poslanka mag. Bojana Muršič je pooblastila Marijo Bačič.

Dne 16. 5. 2017 - a lahko malce? -, ste prejeli predlog za razširitev dnevnega reda za novo 2. točko, in sicer, zahtevo Upravnega sodišča Republike Slovenije za oceno ustavnosti 2. in 3. alineje prvega odstavka 49. člena Zakona o mednarodni zaščiti. Ustavno sodišče je omenjeno pobudo za oceno ustavnosti posredovalo 30. 3. 2017 in pozvalo Državni zbor, da se o navedbah v pobudi izjavi v roku 60 dni. Po sklicu današnje seje našega odbora sta mnenje k pobudi posredovali Vlada, dne 4. 5. 2017, in Zakonodajno-pravna služba, dne 15. 5. 2017. S tem so izpolnjeni poslovniški pogoji za obravnavo pobude na matičnem delovnem telesu. Ker se rok za mnenje, ki nam ga je določilo Ustavno sodišče, ravno izteka, sem predlagal širitev dnevnega reda s to točko.

Najprej bomo odločali o navedenem predlogu za razširitev. Želijo svoje stališča o predlogih za razširitev podati predstavniki poslanskih skupin? Ugotavljam, da ne.

Prehajamo na odločanje o predlogu za razširitev dnevnega reda z obravnavo zahteve Upravnega sodišča Republike Slovenije za oceno ustavnosti 2. in 3. alineje prvega odstavka 49. člena Zakona o mednarodni zaščiti. Pričenjamo z glasovanjem. Glasujemo.

Kdo je za? (9 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Sprejeto razširitev bomo obravnavali kot novo, 2. točko dnevnega reda.

Še prej je pa naslednje. Nekatera gradiva za današnjo sejo ste prejeli v varovani predal v sistemu UDIS, saj vsebuje osebne podatke, ki so varovani na podlagi zakona. V kolikor jih nameravate navajati oziroma v zvezi z njimi sprožati vprašanja, vas prosim za predhodno opozorilo, saj moram v takšnem primeru skladno s 101. členom Poslovnika sejo zapreti za javnost.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, IN SICER NA OBRAVNAVO ZAHTEVE VARUHA ČLOVEKOVIH PRAVIC ZA OCENO USTAVNOSTI 10.B ČLENA ZAKONA O TUJCIH, ki jo bomo obravnavali na podlagi drugega odstavka 265. člena Poslovnika Državnega zbora.

Na voljo imamo naslednje gradivo: Zahtevo z dne 21. 4. 2017, mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 4. 5. 2017 in mnenje Vlade z dne 4. 5. 2017. Na sejo odbora so bili vabljeni Zakonodajno-pravna služba in Vlada. Zahtevo za oceno ustavnosti je Državnemu zboru, kot nasprotnemu udeležencu v postopku, dne 21. 4. 2017 poslalo Ustavno sodišče, in za odgovor na zahtevo določilo 60 dnevni rok, o predlogu za začasno zadržanje izpodbijanih določb pa 14 dni.

Odbor kot matično delovno telo v skladu z drugim odstavkom 265. člena Poslovnika Državnega zbora, zahtevo obravnava po tem, ko je prejel mnenje Zakonodajno-pravne službe in Vlade. S pridobitvijo obeh mnenj so bili izpolnjeni poslovniški pogoji za obravnavo zadeve na seji odbora.

Postopkovno, dr. Gorenak. Prosim, beseda je vaša.

Hvala lepa.

V bistvu imam bolj vprašanje, zakaj ni varuhinje, odnosno, zakaj varuhinja ni bila vabljena? Ona je vendarle predlagatelj.

Prosim.

Če lahko dam samo kratek odgovor. S strani strokovne podpore ni bilo izraženo, da je potrebno, da se jo vabi, in do sedaj se pač ni vabilo v takem primeru. To je bilo meni dano v obrazložitev.

Lahko nadaljujem?

Hvala lepa.

Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe? Mira Palhartinger, prosim, beseda je vaša.

Dobro jutro, hvala za besedo.

Kot je bilo že najavljeno, je pred nami v bistvu odločanje o predlogu za začasno zadržanje izvrševanja 10.b člena Zakona o tujcih oziroma odločanje o odgovoru Državnega zbora o tem predlogu. Mi smo v svojem mnenju opozorili na 39. člena Zakona o Ustavnem sodišču, ki daje podlago za odločanje v takšnih primerih, in opozorili tudi na ustaljeno prakso Ustavnega sodišča, po kateri je podlaga za odločitev o začasnem zadržanju vedno tehtanje med škodljivimi posledicami, ki bi nastale zaradi neizvrševanja izpodbijanega predpisa in škodljivimi posledicami, ki bi jih povzročilo njegovo izvrševanje.

Opozorili smo tudi, da je Ustavno sodišče pooblaščeno zadržati izvrševanje predpisa samo takrat, kadar je to izrecno zahtevno in kadar je predlog ustrezno obrazložen. V ta namen morajo biti zato v njem navedene konkretne škodljive posledice in vsebovan prikaz škodljivih posledic, ki bi nastale zaradi neizvrševanja predpisa. Izkazana mora biti tudi težka popravljivost teh posledic.

Ugotovili smo, da je v utemeljitvi predloga za začasno zadržanje Varuh človekovih pravic zgolj zatrjeval njihov nastanek, se pravi nepopravljivih škodljivih posledic, in sicer z vidika 18. člena Ustave, hkrati pa ni navedel in konkretiziral škodljivih posledic, niti podal primerjave. Zaradi tega menimo, da navedb predlagatelja ni mogoče upoštevati kot razlog, ki ga določa 39. člen Zakona o Ustavnem sodišču, sicer kot razlog za začasno zadržanje.

Hvala.

Hvala tudi vam.

Preden nadaljujemo. Poslanec Simon Zajc pooblašča poslanca Ivana Preloga.

Želi besedo predstavnik Vlade, Ministrstva za notranje zadeve, državni sekretar Boštjan Šefic.

Beseda je vaša, prosim.

Hvala lepa, gospod predsednik, spoštovane članice in člani odbora.

Vlada Republike Slovenije je oblikovala stališče v zvezi z začasnim zadržanjem, in ste ga tudi dobili v pisni obliki, zato bom morda se navezal na mnenje Zakonodajno-pravne službe in samo izpostavil še dva ključna vidika Vlade v zvezi s tem predlogom.

Vlada Republike Slovenije namreč poudarja, da določbe 10.b člena Zakona o tujcih, oziroma v njem predpisanega postopka, ne moremo obravnavati in obravnavati ločeno od 10.a člena istega zakona, pri čemer je v kontekstu predloga za zadržanja izvršitve po mnenju Vlade Republike Slovenije bistveno, da se postopek iz 10.b člena lahko izvrši šele po tem, ko je sprejeta odločitev Državnega zbora Republike Slovenije iz 10. a člena. Gre torej za člen, ki se še ne uporablja, ki sam po sebi ne more povzročiti nikakršnih posledic, saj se v njem predpisani postopki aktivirajo šele po izvedbi predhodno določenih postopkov, katerih končna posledica je odločitev Državnega zbora Republike Slovenije o uporabi 10.b člena.

Določba 6. člena Zakona o tujcih določa, da se 10.b člen zakona začne uporabljati z dnem, ko Državni zbor Republike Slovenije sprejme odločitev iz drugega odstavka 10.a člena zakona. V danem primeru gre torej za predlog za zadržanje člena, ki se še ne uporablja, kar pomeni, da iz njega tudi ne morejo nastati škodljive posledice.

Glede navedb Varuha človekovih pravic, da bi zaradi izvrševanja omenjene določbe lahko nastale težko popravljive posledice z vidika 18. člena Ustave Republike Slovenije, Vlada poudarja, da ukrep, ki ga določba predmetnega člena predvideva, po njenem mnenju v nobenem primeru ne krši z ustavo zagotovljenih pravic. Prav tako rešitev izpodbijanega člena glede na evropski azilni sistem ne pomeni kršitev človekovih pravic oziroma načela prepovedi mučenja, saj člen določa, da ne glede na določbe zakona, ki ureja mednarodno zaščito, Policija namero vložitve prošnje za mednarodno zaščito zavrže kot nedopustno le v primeru, če v sosednji državi članici Evropske unije, iz katere je tujec vstopil, ni sistemskih pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev, ki bi lahko povzročile nevarnost mučenja in nečloveškega ali poniževalnega ravnanja, in tujca napoti v to državo. Posebej nujno je poudariti, da se ukrep uporablja oziroma osebo lahko napoti izključno na ozemlje varne države članice Evropske unije.

V zvezi z ostalimi vprašanji pa se je že opredelila Zakonodajno-pravno službo, s katero se tudi Vlada v celoti strinja.

Hvala lepa, gospod predsednik.

Hvala tudi vam.

Želi kdo od poslancev in poslank razpravljati o mnenju Zakonodajno-pravne službe o navedeni zahtevi? K besedi se je javil dr. Tašner Vatovec.

Prosim, beseda je vaša.

Hvala, gospod predsednik.

Lahko bi rekli, da je ta trenutek nek trenutek, v katerem se pač vzdihne »končno, da je prišlo do tega, da je varuhinja sploh to naredila« in da smo pravzaprav po dolgem čakanju na to njeno potezo, glede na to, kakšne so bile ostale okoliščine, ki bi omogočile, da gre Zakon o tujcih na Ustavno sodišče, bilo praktično na nek način edino ona oziroma edino ta institucija tista, ki lahko to stori. Zdaj, seveda, boljše bi bilo, če bi dala oba člena v presojo, tudi 10.a, ker, kot smo slišali, na nek način delujeta skupaj oziroma sta povezana, ampak nič ne de, vemo tudi, da Ustavno sodišče lahko širi svojo presojo tudi na druge člene in seveda upamo, da bo tudi to naredilo.

Kar se tiče same vsebine zakona, mislim, da ni na tej točki potrebno izgubljati besed. Glede tega svoje smo povedali v Združeni levici, pa tudi različni pravni strokovnjaki, človekoljubne organizacije, nevladne organizacije, tuji strokovnjaki in tako naprej. In takrat smo vsi opozarjali na to, da je ta zakon, če ne drugo, vsaj zelo nesprejemljiv, seveda pa potencialno neustaven, ampak to bomo videli, kako bo odločilo Ustavno sodišče.

Kar se pa tiče predloga za začasno zadržanje, ki ga obravnavamo danes, tu je nekaj težav. Mi imamo nekaj težav s tem mnenjem, ki ga potrjujemo. Jaz mislim, da ne moremo kar tako reči, da ta predlog za začasno zadržanje ni utemeljen. Res je, da v zahtevi varuha ni bilo neke posebne obrazložitve, ampak mislim, da se ne sme tako ozko gledati na to situacijo. Po eni strani je v bistvu predlog, ki ga je varuh podal na teh 12 straneh, v popolnosti oriše, zakaj ta zakon je nevaren, škodljiv, seveda potencialno protiustaven. In tu moramo imeti v mislih, da izvajanje tega zakona, če bi do njega prišlo, ima neposredne vplive na ljudi, ki bodo, če se aktivira ta člen, če ga ne zadržimo, ob razsodbi oziroma odločitvi Ustavnega sodišča, verjetno že nekje daleč in bo zelo težko, če bo odločitev Ustavnega sodišča pozitivna, torej, da ugotovi protiustavnost, te napake oziroma te posledice popravljati. Tako da je zadržanje seveda nujno v tej točki, ker ni to nek običajen zakon, katerega posledice bi lahko odpravljali, ampak je nekaj, kar gre bistveno dlje.

Je pa tu na mestu še neka cinična pohvala Vladi, ker je končno priznala, da je ves čas sprejemanja Zakona o tujcih lagala. Iz zakona zdaj jasno izhaja, da gre za individualizirane postopke registracije, so zapisali v odgovoru na očitke ZPS in Združene levice takrat. Zapisali so tudi, člen torej predvideva individualne postopke, to je bilo takrat v zagovor Zakona o tujcih, ko smo praktično opozarjali da so te določbe protiustavne oziroma vsaj proti mednarodnim sporazumom. In danes pravzaprav s tem mnenjem Vlade, v katerem Vlada praktično soglaša z mnenjem, da zadržanje ni potrebno, napiše Vlada, citiram: »Z vodenjem takšnih individualnih postopkov, kot jih navaja varuh, se v predmetnih, drastičnih razmerah ne da doseči cilja zakona.« Tako da je končno prišlo tudi priznanje s strani Vlade, da Zakon o tujcih ne predvideva individualnih postopkov in da je s tega vidika tudi zelo sporen.

Iz tega seveda sledi, da se ne moremo strinjati s tem mnenjem, da je predlog za začasno zadržanje neutemeljen, in seveda bomo tudi glasovali proti takšnemu mnenju, še več, mislimo, da je nujno, da se ta člen zadrži in s tem zaščiti tiste, ki bi jih izvajanje tega člena lahko potencialno ogrozilo.

Hvala.

Hvala tudi vam.

Naslednji k besedi se je javila Anita Koleša, prosim.

Ja, lepo pozdravljeni. Gospod sekretar, drage kolegice in kolegi.

Verjetno res ni zdaj čas, da bi pretirano veliko govorili o sami vsebini zakona, vendarle je treba povedati še enkrat, da zakon temelji na predpostavki, da ne gre za razveljavitev človekovih pravic in za uvedbo nekega izrednega stanja, ampak za omejitev človekove pravice do pribežališča v mejah 15., 32. in 48. člena Ustave, ker bo Republika Slovenija še vedno sprejemala določene ranljive skupine in pa hkrati zagotavljala pravice vsem tistim osebam, ki imajo v Republiki Sloveniji že priznano mednarodno zaščito ali pa so pred uvedbo ukrepa zanjo tudi zaprosili.

Gre pač za ukrep, ki bi bil uveden v primeru, da bi bila ogrožena javni red in varnost, kar bi lahko otežilo delovanje osrednjih institucij države in zagotavljanje njenih vitalnih funkcij. Vendar, preden bi nastopile razmere, ki bi zahtevale neko razglasitev izrednega stanja. Z ukrepi pač ne gre čakati tako dolgo, da bi že bil ogrožen obstoj države, saj v tem primeru ne moremo zagotavljati človekovih pravic, vključno tiste pravice do pribežališča, tako ne migrantom, kot tudi ne državljanom. Ne gre za razveljavitev človekovih pravic, kot rečeno, ampak za omejitev pravice do pribežališča v mejah Ustave in mednarodnih pravnih aktov.

Samo sprejetje zakona, kot je bilo že rečeno, ni imelo nobenih posledic. Tudi ukrep, ki ga predvideva in omogoča ta 10.b člen, se bo aktiviral šele, če bo Državni zbor na predlog Vlade ocenil, da je zaradi spremenjeni razmer potreba dodatna aktivacija. Vendar, kljub vsemu, kar sem zdaj povedala, je pač potrebno jasno in glasno povedati, ker je bilo stališče naše poslanske skupine že izraženo, da se v poslanski skupini ne bojimo in ne branimo ustavno-pravne presoje. Naklonjeni smo ji bili že v času sprejemanja oziroma obravnave same novele, ker lahko pač resnično samo Ustavno sodišče odgovori na vprašanje, kateri od pravnih argumentov, ki smo jih tako v razpravi kot potem ob sprejemanju zakona navajali in ki so jih navajali tudi zagovorniki, pa tudi nasprotniki, seveda, torej ta ustavnopravna presoja je zelo dobrodošla. Tako že tudi sedaj ponovno poudarjamo, da spoštujemo odločitev Ustavnega sodišča, kakršnakoli pač že bo, nikakor pa se ne strinjamo s predlogom varuhinje, da začasno zadrži novelo, torej se nam zdi, to stališče Zakonodajno-pravne službe podpiramo in ocenjujemo, pa seveda tudi same Vlade, in ocenjujemo, da ni nekih utemeljenih razlogov za tovrsten predlog in da v tem trenutku ne prihaja in tudi ni prišlo do konkretnih škodljivih posledic, ki jih izvrševanje zakona povzroča in da bo lahko Ustavno sodišče tudi brez tega ukrepa, brez kakršnihkoli posledic za prosilce za mednarodno zaščito opravilo presojo zakona.

Hvala lepa.