Dober dan in lepo pozdravljeni!

Pričenjam 18. sejo Komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti.

Lepo pozdravljam članice in člane komisije! Lepo pozdravljam tudi vabljene na današnjo sejo!

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani komisije: gospa Ksenija Korenjak Kramar. Na seji kot nadomestni člani komisije s pooblastili sodelujejo: Namesto dr. Vinka Gorenaka je z nami gospod Marijan Pojbič, ki ga lepo pozdravljam na naši komisiji, namesto gospe Marinke Levičar je z nami gospa Marija Antonija Kovačič, ki jo tudi prav lepo pozdravljam na naši komisiji, na mesto mag. Tanje Cink pa je z nami gospod Ivan Škodnik, tudi lepo pozdravljen.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje. S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red:

1. Dvaindvajseto Redno letno poročilo o delu varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto 2016;

2. Posebno poročilo Varuha človekovih pravic o kršitvah človekovih pravic oseb z duševno motnjo pri njihovem neprostovoljnem nastanjevanju in obravnavi o varovanih oddelkih socialno-varstvenih zavodov.

Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik katere od predlaganih točk, je določen dnevni red seje kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo torej na obravnavo 1. TOČKE DNEVNEGA REDA - DVAINDVAJSETO REDNO LETNO POROČILO O DELU VARUHA ČLOVEKOVIH PRAVIC REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2016, ki ga je v obravnavo predložil varuh človekovih pravic in ga bomo kot že rečeno obravnavali kot matično delovno telo.

Na sejo sem vabila varuhinjo človekovih pravic, gospo Vlasto Nusdorfer. Lepo pozdravljeni! Državni svet Republike Slovenije, Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide predsednika gospoda Uroša Prikla, potem pa Vlado Republike Slovenije. Mislim, da bo v imenu Vlade spregovoril državni sekretar na ministrstvu za pravosodje, gospod Stare. Potem vabili smo posebej Ministrstvo za notranje zadeve, Ministrstvo za pravosodje, Ministrstvo za pravosodje in sicer Upravo Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij. Z nami je gospod Podržaj, lepo pozdravljeni. Ministrstvo za javno upravo, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za finance, Ministrstvo za infrastrukturo, Ministrstvo za okolje in prostor, Urad Vlade Republike Slovenije za narodnosti, Vrhovno sodišče Republike Slovenije, Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije, Zagovornika načela enakosti, Pravno-informacijski center ter Amnesty international Slovenije. Potem pa smo dodatno vabili še predsednico Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino, ker so kot zainteresirano delovno telo obravnavali varuhovo poročilo in vabili smo podpredsednico odbora za kulturo, gospo Antonijo Kovačič, ki kultura je tudi obravnavala kot zainteresirano delovno telo.

Prejeli ste naslednje gradivo: Poročilo varuha za leto 2016, poročilo o izvajanju nalog državnega preventivnega mehanizma v letu 2016, informacijo o realizaciji priporočil Državnega zbora in odzivni poročili Vlade ter delovno gradivo, to je osnutek predloga priporočila z dne 19. 9. 2017, objavljen je bil v sistemu UDIS in ste ga članice in člani komisije tudi prejeli. Kot dodatno gradivo, to pomeni, da je bilo prejeto po sklicu seje in je objavljeno na spletni strani Državnega zbora, pri seji delovnega telesa v rubriki e-klop, pa ste prejeli še naslednje gradivo: Poročilo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, skupno poročilo Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino ter Odbora za kulturo, skupno mnenje Komisije Državnega sveta za državno ureditev in Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide. Danes pa smo na klop prejeli še predloge priporočil Poslanske skupine Levica.

Pričenjam torej z obravnavo te točke in najprej dajem besedo varuhinji človekovih pravic, gospe Vlasti Nusdorfer, ki nam bo dodatno obrazložila letno poročilo za leto 2016.

Izvolite.

Hvala lepa.

Spoštovane in spoštovani, najprej predsednica naše matične komisije gospa Irgl, spoštovane poslanke in poslanci kot članice in člani komisije in seveda vsi vabljeni gostje, pri čemer izražam že takoj svoje veliko zadovoljstvo, da je gostov toliko, kar pomeni, da je naše poročilo res zanimivo za vse sektorje v tej državi.

Dovolite, da najprej predstavim našo ekipo, namreč nisem sama, tako je tudi prav. Tu so štirje člani mojega kolegija ožjega in sicer namestnica dr. Mrzelova, namestnik Horvat, namestnik Šelih in direktorica strokovne službe Ocepkova. Odsoten je torej samo en namestnik, Tone Dolčič, ki pokriva področje otrok, družine in seveda tistih tem, ki so za naše družine zelo pomembne, tudi zdravstvenega zavarovanja, pokojninskega zavarovanja, vendar nedvomno bomo tudi ta področja mi lahko predstavili.

Torej pred nami, pred vami so kar tri poročila. Običajno varuh vsako leto izda dve poročili. Glavno, ki ga še nismo uspeli v tem mandatu znižati po številkah strani. Torej je še vedno okoli 400 strani, verjemite, da bi jih lahko bilo celo več, manj pa je priporočil, kar pa je navsezadnje pohvalno. Drugo poročilo, ki izide istočasno je poročilo državnega preventivnega mehanizma, to je seveda o kršitvah v ustanovah, kjer je ljudem tako ali drugače odvzeta svoboda gibanja ali omejena, to področje pokriva namestnik Ivan Šelih in letos izjemoma in vesela sem tega, da boste danes obravnavali, je tu pred vami tudi posebno poročilo, to je deseto po vrsti v 22 letih, prvo v mojem mandatu in če vas samo spomnim, zadnje je bilo leta 2013, ko smo govorili o zagovorniku glasu otroka in je Varuh izdal tudi posebno poročilo.

Kar že veste, se varuh ukvarja tako s pobudami kot tudi širšimi vprašanji. Moram reči, da v mojem obdobju, sedaj že teče kar krepko peto leto mojega 6-letnega mandata, veliko pozornosti posvečamo tudi širšim vprašanjem, torej tistim, ki zajemajo večjo število ljudi in kjer ugotavljamo kršitve, seveda pa so ta vprašanja torej lahko obdelana s strani varuha kot širša, med tem, ko kadar gre za posameznike, katerih pravice so kršene, pa ne moremo odpreti pobude brez njihovega soglasja. Pogosto smo na terenu, to ste lahko opazili tudi v novi obliki poročila, ki je morda še bolj plastično prikazuje našo dejavnost v prvem delu, in sicer poskušamo tako z obiski občin, s pogovori z župani, z različnimi dogodki, ugotoviti kako je v naši državi, udeležujemo se številnih dogodkov, pa ne le doma, tudi v tujini, kjer je zelo močna mednarodna dejavnost varuha, seveda dobimo več sto medijskih vprašanj, novo, kot sem rekla, pa je prav prvo poglavje, ki je bilo prej tretje poglavje našega vsakoletnega poročila. V njem smo poskušali na en sodoben način prikazati institucijo varuha, tudi posamezne namestnike, njihova področja dela, število zaposlenih, potrudili smo se, da je za vsakega bralca, kajti mi svoja poročila dajemo tudi mnogim na terenu kadar jih obiskujemo in takrat je seveda za njih taka predstavitev še kako pomembna.

Morda varuh v številkah ni pravi pokazatelj, a vendar ne morem mimo nekaterih številk. Tako varuh na brezplačno številko prejme vsako leto okoli 10 tisoč klicev. Z novim načinom dela pa jih sprejmemo skoraj še tisoč, torej skupno kar 11 tisoč, nov način dela pa je tak, da strokovni sodelavci, potem, ko nekdo želi več in podrobnejše informacije, sprejmejo pobudnika in mu po telefonu ponudijo vse možne informacije, tako da smo ugotovili, da smo s tem prihranili tudi ljudem marsikatero pobudo, ki bi jo vložili prezgodaj ali prepozno, tako da jim v daljših pogovorih strokovni sodelavci z izjemno predanim delom tudi to posredujejo. Približno 16 tisoč, da si lahko predstavljate, je dokumentov, ki letno prispejo k varuhu. Seveda bolj modernih, sodobnih poteh, elektronske komunikacije, ne glede na uro prejema. Na terenu smo torej vsak mesec enkrat. Tako jutri odhajamo v občino, ki ni blizu – Kobarid. Tudi tam se bomo, kot sem uvodoma povedala, srečali z županom. Vedno je namen spoznati občino, vse tegobe, ki jo tarejo in tudi se srečati s pobudniki.

Kar trideset približno je letnih srečanj z nevladnimi organizacijami. Delo na področju nevladnih organizacij je za varuha zelo pomembno, kajti na ta način izvemo na enkrat ob srečanju s takimi predstavniki tudi za marsikatero kršitev človekovih pravic ali pa na ta način odpremo kakšno pobudo kot širše vprašanje. Tako se zelo intenzivno posvečamo področju okolja in se skoraj vsak mesec pri varuhu srečamo z »nevladniki« s področja okolja. Uvedla sem celo novo prakso, da odhajamo tudi na teren in na terenu ugotavljamo kako so kršene pravice prav na področju okolja.

Morda je zanimivo, če povem, da imamo letno kar 430, toliko jih je bilo lani, različnih dogodkov, ki se jih udeležimo ali organiziramo. Še enkrat toliko jih je zagotovo internih pri varuhu, tako da lahko letno govorimo kar o približno tisoč različnih dogodkih.

Kar je novega in česar smo veseli je razširitev naše institucije. Torej zakon je bil ravno v Državnem zboru sprejet. Hvala vam za vaše glasove. To za nas pomeni seveda še več dela, vendar veliko prepoznavnost varuha doma in v tujini, širimo tudi na področje izobraževanja, na področje človekovih pravic v okviru sveta varuha za človekove pravice in tudi centra, ki bo zaživel, zelo nas pa seveda veseli, da bo takoj začel veljati tudi zagovornik Glas otroka, ne več kot projekt, ki je bil kar deset let pri varuhu in smo se vsako leto pogovarjali o novih dodelitvah sredstev varuhu, da smo lahko ta projekt vsa ta leta peljali. Kar je pravzaprav pohvale vredno in to z veseljem poudarjam, so odzivna poročila Vlade. Tokrat v tem letu dve. To je izjemnega pomena, kajti ko sem nastopila funkcijo varuhinje, sem si zadala za nalogo, da vsako leto ne gledam samo leto, ki teče in kršitve, ki so prisotne in v bodočnost, ampak tudi v preteklost. Torej tudi priporočila, ki so bila že sprejeta, pa morda ne realizirana, tudi nanje je potrebno pogledati in zato sem vesela, da lahko sedaj redno spremljamo tako s srečanjem z generalno sekretarko Vlade, ki je bila mimogrede tudi včeraj pri nas s predsednikom Vlade, predvsem pa v stalnih opozorilih Vladi, da mora določena področja posebej urediti in jim posvetiti tudi več pozornosti.

Neka generalna ugotovitev v državi je zagotovo vprašanje ali dobro upravljamo. Odgovore je zagotovo negativen, kajti lahko bi še bolje upravljali in varuh ima možnost v vsaki instituciji nasloviti tudi priporočilo glede načela dobrega upravljanja in tudi seveda pravičnosti, pravičnost je morda bolj težak pojem, da bi ga lahko temeljito obdelali, zato, ker vemo, da so tudi sodne odločitve za nekoga pravične, za drugega ne in celo po več stopnjah iskanja pravice celo na Ustavnem in evropskem sodišču vsaj ena stranka običajno ni zadovoljna.

Druga generalna ugotovitev, ki jo opažamo in velja za vsa področja je, da manjka sodelovanje. Tam, kjer je pristojno eno ministrstvo, en odbor, takrat še gre. Nasloviš priporočilo, se obrneš, povabiš nekoga, ko pa gre za področje, ki zajema več ministrstev, takrat pa nastopijo težave, celo izgovarjanje enega na drugega. Pričakovanja do varuha so izjemno velika. Ljudje pričakujejo tudi nemogoče. Tudi, da bi posegli v odprte postopke, da bi reševali stvar, ki so že zaključene. Tako da verjemite, da tako kot pri delu ostalih, tudi na varuha ljudje naslavljajo bodisi kritike, nezadovoljstvo, skratka, če bi imeli ušesa in oči torej odprte noč in dan, pa bi najbrž za ljudi zaznali še premalo problemov, vendar moja ekipa, ki smo jo tudi v poročilu predstavili dejansko dela na tem, da sproti spremlja vsa področja v naši državi in naše poročilo ne smete gledati zgolj skozi napisana priporočila ob koncu, kajti celotno poročilo varuha je eno samo priporočilo. Če ga človek bere lahko na vsaki strani ugotovi kaj bi lahko bolje naredili, kje tudi koga pohvalimo, tudi to je novost, ni več prvo leto, ko tudi koga hvalimo, a ugotavljam, da so se nekatere institucije na tem področju celo izboljšale, da so se pripravljeni ljudje, zlasti birokrati, ki včasih kršijo pravice ljudi, celo opravičiti in povrniti kakšno škodo in včasih ljudje pravijo ne gre mi za tožbe, ne gre mi za nek uspeh po dolgotrajnih pravdah, verjemite, že opravičilo za tako ravnanje je zame dovolj.

Začela bi s pozitivnimi zadevami, kajti v naši državi ugotavljamo je vse črno, slabo. Vendar verjemite, da se je tudi s posredovanjem Varuha tudi seveda s pomočjo vseh drugih služb v državi, nekje pa le premaknilo. Lani smo vložili oziroma dobili celo odločitev za zahtevo za oceno ustavnosti 25. člena Zakona o ukrepih za uravnoteženje javnih financ občin. Naj vas spomnim, šlo je za ukinitev subvencij, ustavno sodišče se je odločilo za najem tržnih stanovanj, da to ni dopustno, mi smo bili te odločitve veseli, kajti mnogi, ki so na robu socialnega dna teh subvencij oziroma teh plačil ne zmorejo in so subvencij občin veseli. Naslednja zahteva za oceno ustavnosti Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev se je nanašala na samozaposlene, tudi v kulturi in drugod, kjer se jim je, ne glede na njihov dohodek, štel kar fiktivni dohodek. To je seveda onemogočalo, da bi nekateri ljudje dobili določena, torej, ali otroške dodatke, subvencijo za otroško prehrano in podobno in zagotovo to ni bila pravična odločitev, čeprav je temu pritrdilo tudi Ustavno sodišče. Ukvarjali smo se tudi z odvzemom dela pokojnin v preteklosti in tudi te so bile vrnjene, varuh pa seveda obžaluje, da ne z obrestmi, kajti pogosti, kadar so državljani karkoli dolžni, takrat morajo vrniti, verjemite, tudi vse obresti, do zadnjega centa. Država je tu bolj mačehovska. Na ustavno sodišče smo odšli tudi z Zakonom o obrambi. Tu sicer nismo uspeli, vendar si štejemo kot pozitivno ravno to, da smo kasneje, ne samo dve ločeni mnenji ustavnih sodnic, ampak da se je kasneje zakon, prav glede na naša priporočila in navedbe o zahtevi za oceno ustavnosti, spreminjal in da bo zagotovo prišlo do sprememb, ki jih je terjal tudi varuh. Naslednja zadeva, tudi zahteva za oceno ustavnosti, tudi to je naše delo in smo ponosni, da jih lahko vlagamo … Dokup pokojninske dobe za čas študija ali vojaškega roka. Kot veste, smo pred kratkim dobili odločitev, ki je sicer negativna, a mi si štejemo v plus, da smo odšli na Ustavno sodišče, kajti ne glede na to, kako odloči, to mi spoštujemo, vendar naša odločitev je bila zagotovo pravilna. Zagotovo si štejemo tudi kot napredek, da smo končno dobili zagovornika načela enakosti, vendar smo tu opozorili, da ni dovolj imeti zagovornika, mu določiti mesto v družbi, pozneje pa pozabiti nanj, bodisi z materialnimi ali kadrovskimi pogoji za delo. Naslednja zadeva, na katero je varuh čakal kar trinajst let, je tudi nacionalna institucija za človekove pravice, ki jo prinaša sprememba našega zakona. Tako bomo lahko primerljivi drugim evropskim državam, ki imajo tako institucijo, celo naše sosede, tudi Hrvaška. Varuh si je res dolgo prizadeval. V zadnjem času pohvala ministrstvu, ki je pravzaprav preko Vlade in seveda v Državni zbor vložilo spremembe našega zakona, tako da ga sedaj imamo. Tu seveda ne moremo mimo zagovornika kot glasu otroka, tudi seveda novele Zakona o preprečevanju nasilja v družini. Kot veste, si je tu varuh že veliko let prizadeval za prepoved telesnega kaznovanja in zlasti ob zadnjih dogodkih smrti deklice, ki je seveda burila vse časopise, vse medije. Pri tej zgodbi smo se spet lahko upravičeno spraševali, do kod, kaj je pravzaprav nasilje, ali je res potrebno, da je tako hudo, ali se vse začne pri klofuti. Seveda smo veseli tudi Družinskega zakonika. Tudi ta prenaša odločitve na sodišča, kar je prav, centri za socialno delo pa naj z bodočo reorganizacijo dobijo več časa za ljudi, nenazadnje so namenjeni prav temu, da pomagajo in svetujejo ljudem v stiski, papirologija in seveda še vse druge odločitve, ki so za centre, verjamem, zelo težke, pa naj preidejo na sodišča, ki bodo lahko seveda preko pravnih sredstev tudi odločala, kdo ima prav in kdo ne. Ne morem mimo dveh kršitev dveh načel hkrati, kršitve dobrega upravljanja in pravičnosti. Prav varuh je na enem izmed zunanjih poslovanj izvedel za eno nerazglašeno oporoko. Kasneje se je ugotovilo, da je tega pri nas več. Vesela sem, da se je to področje sedaj uredilo in da v bodoče, upam, do tega ne bo več prihajalo. Potem smo opozorili tudi, če berete naše poročilo, na nekakšne nesmisle, na res birokratska odločanja, tudi na centrih za socialno delo, ko nekdo ali zaradi zamude pri predložitvi računa, zakaj je porabil socialno pomoč, jo izgubi za naslednjih šest mesecev, mu točno zaradi izgube njegovega dostojanstva predpišejo, ali so v redu limone, ali je bolje kisla smetana in to z dolgim rokom trajanja. Končno se je zgradila tudi Osnovna šola Ljudevita Pivka na Ptuju, tu je bil varuh vsa leta izjemno dejaven. Spominjam se, da je bila to ena mojih prvih obljub v marcu 2013 in lansko leto smo to šolo dobili, ampak področje otrok s posebnimi potrebami še ni urejeno tako, kot bi moralo biti. Veseli nas prihajajoča zakonodaja, ki je nujno potrebna. Torej, zgodnja obravnava teh otrok in seveda pomoč tudi njihovim staršem. Mesečna srečanja, ki okrepijo glas nevladnih organizacij, sem že omenila. Letos smo zaradi težav na področju okolja, pa ne zadnjih, ne mislim požarov, že pred tem, pripravili izjemno mednarodno konferenco, ki je bila posvečena okolju, vendar verjemite, da to ni delo le tega leta, ampak tudi prejšnjega. Pravosodju vsako leto v širšem in ožjem smislu posvetimo veliko pozornosti. Seveda, v zadnjih letih res dobivamo tudi manj pobud. Čas razsoje se je skrajšal, prihaja nova reorganizacija sodišč. Seveda nas ob vsaki reorganizaciji lahko skrbi, ali bodo sodišča kos temu, ali ne bo nekaj časa to celo terjalo večje zaostanke, vendar prepričana sem, da je potrebno posvetiti ne le času, ki ga rabi sodišče do razsoje in da je ta pravnomočna, ampak tudi kakovosti sojenja, tako da opozarjamo, da je kakovost sojenja izjemnega pomena. Potem smo seveda kritizirali, da ni specializirane enote za obravnavo oseb z najtežjimi oblikami motenj v duševnem razvoju. Osebam z motnjami v duševnem razvoju smo tako odraslim, v lanskem letu so bili prvi Dnevi duševnega zdravja, letos že drugi, letos smo jih posvetili mlajšm, torej, vedno posvečamo zelo veliko pozornosti. Ministrica za notranje zadeve je izdala Pravilnik o normativih za izgradnjo in opremljenost policijskih prostorov za pridržanje. V postopku priprave in tudi drugih zakonov s področja pravosodja, nekateri so ravno zdaj v preizkusu, ali bodo torej prestali že drugo obravnavo v Državnem zboru, mislim novelo ZKP-ja, so se tudi upoštevala mnenja varuha. Seveda, tudi strokovnost obravnave prekrškov je terjala marsikatero našo obravnavo, primerno delo policistov z osebami, ki jih imajo bodisi v pridržanju, ali pa se srečajo z njimi, tako je bilo v preteklosti v zvezi s tujci, begunci. Posvetili smo se tudi muzejski zbirki na blejskem otoku. Tu si štejemo v veselje, da smo pravzaprav načeli spet načelo dobrega upravljanja, kajti menili smo, da mora iti za pospešitev dialoga tako med pobudnikom kot Ministrstvom za kulturo. Nekaj sprememb v snovanju Ministrstva za kulturo je zagotovo prinesel tudi nov, torej dialog o verski svobodi. Varuh ocenjuje, da je ustanovitev sveta dobra odločitev, samo upa, da bo prihajalo tudi do rednih sestankov in da bomo na to temo lahko rekli, da je sama vzpostavitev vodila tudi v neko boljše delo. Zagotovo smo se posvečali tudi vpisu vode v Ustavo, tudi to smo doživeli, vendar na področju vode še vedno beležimo ljudi, ki je nimajo, pa ne gre samo za romska naselja, tudi drugod, ljudi, ki jim odklapljajo vodo kot osnovno dobrino, tudi temu pri varuhu posvečamo… Torej, recimo, ena mati samohranilka jo je k sreči zaradi dobrega upravljanja podjetja celo dobila in to smo pohvalili. Rešili smo zanimiv primer na področju enakih možnosti, in sicer šlo je za spričevalo, ki je glasilo na en spol, medtem ko je spol ta oseba zamenjala in je imela nemalo težav, ko bi se kasneje lahko izkazovala z dvema spričevaloma. Pozornost posvečamo mladoletnim beguncem brez spremstva. Tu smo tudi veseli novega urada, srečujemo se z njim. Namestnik in direktorica strokovne službe sta večkrat obiskala prostore, kjer se nahajajo mladoletni tujci brez spremstva, tako da je tudi to področje našega dela zelo pokrito. Na področju stanovanjske zakonodaje seveda vedno terjamo bivalne enote, ureditev tega področja, govorimo o deložacijah za manjše vsote. Žal smo jim bili priče v preteklosti in se je primer Vaskrsić razpletel pred evropskim sodiščem, pa očitno so tudi novi primeri manjših rubežev v Sloveniji. Žal se to še vedno dogaja. Veseli smo bili tudi spremembe stališča Vlade po mnogih priporočilih, torej kar več let smo ponavljali, da je bilo sprejeto stališče, in sicer, da se razteza stanovanjska inšpekcija, da ima pristojnost ne glede na lastništvo stavb. Nekako nam to ni bilo razumljivo, zato smo bili veseli spremembe.

Kje pa varuh opaža, bomo rekli, že kar rak rane, velikanske težave? To, kar pravzaprav ljudje tudi najbolj občutijo v svojem življenju, delovna razmerja. Zagotovo si ljudje, ki delajo zaslužijo plačilo, da niso izkoriščani in, da pravzaprav ne ostajajo brez plačila prispevkov kar se žal še dogaja. Zato pogosto opozarjamo na nujnost povezave, več torej inšpekcij, delovanja FURS-a, bolje preprečevati kot kasneje, da ti ljudje iščejo pravico na sodiščih kajti verjemite tudi na našem, torej na terenskih obiskih vidimo sodbe, ki jih ljudje prinašajo, uspeli so vendar nimajo česa iztožiti kajti teh podjetij ni, so že v rokah bodisi dobrih sorodnikov ali nekih znancev, slamnatih podjetij in tako je ljudem zelo težko povedati, da je sodba, ki jo imajo sicer pravnomočna, a le papir in jim ne bo prinesla rešitev. Vsa leta ponavljamo in tudi na inšpekcijskem svetu se zavzemam zato, da bi inšpekcije okrepili, žal prostora in časa za preventivno delovanje pri nekaterih ni več, ni dopustno, da se je število inšpektorjev v Sloveniji v zadnjih letih znižalo, moralo bi se zvišati in zato to ocenjujemo tudi kot veliko težavo, ki bi lahko sicer, če bi bilo inšpektorjev dovolj morda že samo po sebi vplivalo, da bi bilo manj kršitev, seveda pa tu ne moremo iti mimo organov odkrivanja, pregona in, če pride do pregona, tudi do sojenja, to področje si zasluži tudi vso pozornost teh organov. Ni leta, ko ne bi pred vas stopila in tudi naša ekipa opozarjala na težave na področju romske problematike. Tudi včeraj smo se z generalno sekretarko Vlade o tem pri varuhu pogovarjali, varuh obiskuje romska naselja, srečuje se s predstavniki vseh, ki so vpleteni v to področje, skrbi nas, da bo morda prej padla kakšna evropska sodba kot bo rešen problem, ki seveda je star z brado, vendar potrebno je ugrizniti v to jabolko, tudi na tej komisiji smo že obravnavali, ste obravnavali to vprašanje, komunalna urejenost, elektrika, voda, vpis otrok v vrtec terja poglobljeno razpravo in seveda tudi čimprejšnje ukrepe. Odpraviti je potrebno tudi sistemsko diskriminacijo študentov invalidov, moram reči, da mi je tu izredno težko, gre za področje več ministrstev, da praktično že od lani ponavljam in od predlanskega in resnično upam, da bo do tega končno prišlo. Zdravstvena reforma, zagotovo si jo še kako želimo in nas pravzaprav žalosti, da je do nje tako dolga pot kajti mnogi tako preko zastopnikov pacientovih pravic kot tudi neposredno varuhu sporočajo, da, če bi imeli denar bi dobili zdravstvene usluge, da se počutijo drugorazredni, da so čakalne dobe, skoraj ni dogodka, da mi kdo ne bi tega omenil, celo na festivalu za tretje življenjsko obdobje, da je izredno težko priti do vseh uslug in, da, ker je revež in, ker ima nizke dohodke seveda si ne more plačati. Problem je tudi pedo-psihiatrična, nadejala sem se, da bom lahko na tem dogodku danes že poročala o tem, da je odprta posebna enota za otroke, upam, da bo zelo kmalu kajti videla sem celo jo na televiziji kako zgleda in upam, da je zdravstveni svet pristojnega Ministrstva za zdravje to tudi potrdil in bo dana v uporabo z manj sobami, vendar vsekakor zelo dobrodošla. Ko govorimo o otrocih ni moč iti mimo psihoterapevtskih storitev, mnoge žrtve nasilja jih še kako rabijo in starši verjemite nimajo denarja, da bi jih lahko plačevali. Govorila sem že o izvršbah na nepremičnine, nekako ni moč iti mimo tega, da je potrebno poiskati neko sorazmernost pri tem, o tem govorilo tudi evropsko sodišče. Seveda upravniki večstanovanjskih hiš, sprejeli ste Zakon o dimnikarski, pokopališki dejavnosti vendar za enkrat še ne moremo poročati, ljudje še niso v polni meri zaživeli, da bi lahko poročali ali je čisto pravi ali je karkoli z njim še narobe, vendar veseli smo že tega napredka. Zakon o dolgotrajni oskrbi, bila sem na številnih posvetih in dogodkih kjer se o tem govori, nujno potreben za našo družbo, zastarujoče se prebivalce Slovenije. Zagotovo ne morem mimo tega, da imamo pri varuhu dve prijazni točki, ena je prva v Sloveniji, to je prva demenci prijazna točka in druga je UNICEF varna točka za otroke. V posebnem poročilu, težko mi je, ker se obravnavata skupaj kajti poročilo, ki je skoraj na 200 straneh državnega preventivnega mehanizma si zasluži vso pozornost. Tu lahko povem, da smo izredno veseli in sem tudi vesela spremembe, ki jo je uvedel namestnik, da sproti beležimo ali so zadeve rešene ali ne. In ravno pri znakih, ki jih uporabljamo za sprotno reševanje problemov, ki jih opazijo na obiskih pri terenu, lahko rečem, da so vselej napredka, da je zelo veliko naših priporočil uresničenih, nekatera še niso, vendar to niso tista najpomembnejša, podobne ugotovitve je ob obisku v Sloveniji izrazil tudi CPT, ki je pravzaprav opozoril na približno enake stvari kot varuh.

Seveda bo stvar posebnega poročila in tudi njegove obravnave danes stanje o posebnih socialno-varstvenih zavodih, o tem bomo govorili kasneje, vendar verjemite, da se varuh ne bi odločil za posebno poročilo, če stvar ne bi bila zelo resna. Stvar je alarmantna. Tukaj vidim tudi predstavnike institucij, ki jo doživljajo vsak dan in bodo lahko o tem govorili. Nikakor ni moč iti mimo teme, ki sem jo že omenila – okolje. Tukaj še vedno govorimo o smradu ali neprijetnih vonjavah, o sanaciji celjske kotline, otrocih, ki imajo bodisi radon ali strupe, o zemljini v celjskem vrtcu Hudinja. Slišali smo v teh dneh tudi o vrtcih drugod po Sloveniji. Skratka potrebno se bo posvetiti tudi tem temam.

Nekaterih področij nisem omenila. Tre za bodisi tožilstvo, notariat, odvetništvo. Temu vsako leto posvečamo dovolj pozornosti. Teme so podobne. Želimo si kvalitetno delo. Pri notariatu in odvetništvu hitrejše delo disciplinskih organov, zato, ker ni časa in ker verjemite, da pričakujem tudi vašo razpravo in se bomo lahko odzvali nanjo. Saj vseh tem našega zelo obširnega poročila niti ne morem dotakniti.

Zaključila bi s tem, da si kot varuhinja vsako leto želim, da se pravice ne bi zmanjševale. Veselim se zadnje napovedi Vlade, da bo poskušala urediti zadeve v stanje pred ZUJF na nekaterih področjih. Tu ne morem mimo petih dni dopusta, ki so bili odvzeti staršem otrok s posebnimi potrebami. Paziti je potrebno na posebej ranljive, otroke, starejše invalide, manjšine, dosledno enakost ne glede na razlike, ki nas bogatijo. Pa naj si gre za razlike po spolu, spolni usmerjenosti, seveda tudi viri, ki je svobodna odločitev in enakopravnosti vir, to obravnavamo tudi v našem letnem poročilu, pa tudi glede na materialno stanje in ravno tu bi morda zaključila, da je revščine še vedno preveč, da nanjo opozarjajo ljudje, da mimo tega pojava v družbi nikakor ni moč iti. In čisto moja zadnja misel bi bila namenjena začetku poročila, kjer govorimo o etiki javne besede. Besedo, ki jo izgovoriš, postane pravzaprav tvoj gospoda in beseda, ki jo zasužnjiš je pač, ki je ne izgovoriš tvoj suženj in pogosto, celo v hramu demokracije, žal slišimo besede, ki tja ne sodijo, zato je zagotovo etika javne besede tista, ki jo moramo ljudje na odgovornih položajih pokazati mladim, ki so žal pa v današnjem času vse preprosto prepuščeni tudi spletu, njegovim pastem in tudi od tam izhaja veliko, veliko nestrpnosti do drugačnih, do vseh, ki k nam prihajajo, ki so že pri nas.

Toliko za enkrat. Jaz bi lahko še zelo dolgo govorila, vendar se prepuščam tudi vaši razpravi in seveda tudi sodelujočih gostov. Zahvaljujem se za obravnavo obeh poročil.

Najlepša hvala tudi vam gospa varuhinja za to dodatno obrazložitev. Seveda se lahko kasneje tudi prijavite še dodatno k besedi, v kolikor bi se odprle dodatne teme ali pa vprašanja na katere bi mogoče poslanci ali pa kdo od vabljenih potreboval odgovor.

Preden pa dam besedo naprej, naj povem, da gospoda Saša Tabakovića nadomešča gospa Irena Grošelj Košnik, ki jo tudi lepo pozdravljam na naši komisiji. In sedaj dajem besedo predstavniku Državnega sveta mag. Petru Požunu, da nam predstavi mnenje Državnega sveta.

Izvolite.

Hvala gospa predsednica za besedo.

Spoštovane poslanke, poslanci, gospa varuhinja, vaši sodelavci, spoštovani predstavniki Vlade in ostali gostje!

Komisiji Državnega sveta za državno ureditev ter Komisija Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide smo na skupni seji obravnavali 22 redno letno poročilo varuha človekovih pravic. Pri tem smo seveda ugotovili, da je poročilo še vedno zajetno, kar nakazuje na še vedno veliko težav in problemov na področju človekovih pravic, vendar smo tako kot je omenila gospa varuhinja, pohvalili in izrazili zadovoljstvo med nekaj uspešnimi premiki na področju, kar gre predvsem predpisati vztrajnosti varuhovih opozoril. Pohvalili bi radi tudi to, da je bilo po dolgih letih odzivno poročilo Vlade pripravljeno dovolj zgodaj, tako da smo ga lahko se z njim seznanili in ga obravnavali že na isti seji.

Seveda v poročilu je še kar nekaj odprtih zadev, ki smo jih pravzaprav v našem obsežnem poročilu posebej izpostavili, morda nekaj poudarkov samo. Gre za dolgotrajnost postopkov na področju pravosodja, predvsem glede izvršb in nujnosti ukrepanja v zvezi s težavami izvajanja Zakona o varstvu pravic do sojenja brez nepotrebnega odlašanja v praksi. Problem na katerega opozarjajo lokalne skupnosti in sicer neurejeno lastništvo javnih cest, ki še vedno ostaja na mrtvi točki, so pravzaprav to kar težave na katere opozarjajo predvsem župani, zaskrbljujoče bivanjske razmere romske skupnosti in pa težave pri spodbujanju zaposlovanja v romski skupnosti in seveda še vedno vse preveč prisotno nasilje tako fizično in psihično v slovenskem prostoru. Opozorili smo tudi na problem čedalje večje prenormiranosti zakonodaje, na kar nas opozarjajo tudi naši državljani in seveda tudi na pogosto nerazumljive odločbe, ki jih izdajo različni organi. Včasih so velike težave razumeti odločbo tudi pravnim strokovnjakom ali ekspertom, kaj šele posameznikom, ki tako odločbo na petih, šestih straneh prejme.

Tudi mi opozarjamo na prenizko stopnjo etike javne besede, še posebej v povezavi z različnim medijskem poročanju, izjavami različnih mnenjskih voditeljev s področja politike in širše družbene skupnosti in pa seveda kritično stanje glede varovanja okolja in možnosti sodelovanja javnosti pri urejanju okoljskih vprašanj. Nismo se izognili tudi področju zdravstva in opozorili na problem dolgih čakalnih dob, ob enem pa opozorili tudi na čedalje večjo proble3matiko na katero nas opozarjajo izvajalci zdravstvenih storitev, in sicer gre za to, da bo potrebno urediti tudi nujno zaščite in dostojanstva pacientov, ki se nahajajo v terminalni fazi bolezni in pa so na zahtevo svojcev pripeljani v bolnišnico in se nad njimi pravzaprav izvajajo agresivne metode zdravljenja, čeprav je vsem popolnoma jasno, da bi tak pacient potreboval nekaj popolnoma drugega, se pravi dostojanstveno slovo in zaključek življenja. Podprli smo napore varuha glede ureditve zamud pri izdaji odločb Zavoda o zdravstvenem zavarovanju, nezmožnosti za delo nazaj, kajti obravnavali smo tudi primer, ko je delavec izgubil zaposlitev zaradi tega, ker je odločba prišla po preteku časa, ki bi v osnovi že morala biti narejena. Prav tako smo izrekli podporo varuhu, se preuči možnost cenovne razčlenitve zdravstvenih storitev in pravzaprav omogočanje pravice pacientov do nadstandardnih storitev tudi v Republiki Sloveniji. V zvezi s pedopsihiatirčno obravnavo otrok smo tudi mi zadovoljni, da se bo to v Sloveniji končno rešilo, se pravi da bodo otroci, katerih stanje zahteva posebno obravnavo, ki so bili do sedaj nameščeni med odraslimi pacienti psihiatrične klinike dobili svoj oddelek in tudi svojo specifično obravnavo. Velika težava na katero je bilo opozorjeno tudi danes na posvetu Državnega sveta o dolgotrajni oskrbi, pa je namestitev dementnih oseb ali oseb v terminalni fazi zdravljenja v starosti do 65 let v socialno varstvene zavode. Pravzaprav gre za ljudi mlajše generacije, ki zaradi bolezni potrebujejo tako skrb.

Seveda tudi mi želimo poudariti pozitivne premike in sicer sprejem Zakona o probaciji. Premike na področju forenzične psihiatrije, pridobitev statusa A po pariških načelih, ki je bil varuhu dodeljen in pa formalizacijo sistema zagovorništva otrok. V Državnem svetu ves čas podpiramo delovanje varuha in upamo, da v prihodnjih letih ne bo treba leta in leta opozarjati na iste kršitve posameznih pravic, preden bodo sprejeti posamezni ukrepi na področju posameznega dela državni organov. Vsi skupaj pa si verjetno želimo mnogo tanjšo knjižico, kot je danes pred nami.

Hvala gospa predsednica.

Najlepša hvala tudi vam.

Sedaj pa dajem besedo predsedniku Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, da nam predstavi poročilo odbora. Gospod Uroš Prikl, vaš odbor je to obravnaval kot zainteresirano delovno telo.

Izvolite.

Hvala lepa, spoštovana predsednica!

Spoštovana varuhinja!

Spoštovani gostje, kolegice in kolegi!

Kot je že predsednica povedala je Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide kot zainteresirano delovno telo 14. 9. 2017 obravnaval letno poročilo Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto 2016 in sicer pretežno svojega delovnega področja ter predlaga matičnemu delovnemu telesu, to je, Komisiji za peticije ter človekove pravice in enake možnosti, da v predlog priporočila za sejo Državnega zbora predlaga upoštevanje priporočil Varuha človekovih pravic Republike Slovenije zapisanih v 22. rednem letnem poročilu varuha za leto 2016. Bom zelo kratek pa vendarle.

V razpravi v posameznih poglavjih poročila smo članice in člani Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide poudarili, da je poročilo tako kot vsako leto zelo korektno in dobro pripravljeno ter z vidika vsebine kot tudi z vidika preglednosti pohvalili delo varuhinje in njeno zavzemanje predvsem za ranljive ciljne skupine. Pri tem je bilo izpostavljenih nekaj konkretnih problemov oziroma področij, ki zajemajo domicil odbora, ki ga tukaj zastopam oziroma predstavljam. In sicer, urejanj položaja romske skupnosti se na področju zagotavljanja pravic romske skupnosti v zadnjih letih ni bilo posebnega ali pa če hočete zadovoljitve napredka.

Naslednje področje, ki je bilo izpostavljeno enake možnosti glede na spolno usmerjenost. Nadalje. Financiranje novega instituta zagovornika načela enakosti, ki mu je potrebno zagotoviti tiste finančne in ostale materialne pogoje, da bo lahko svoje poslanstvo upravljal konkretno, nemoteno in pri tem uspešno in podobno kot to opravlja upravljate gospa Nussdorferjeva tudi vi. Potem je bilo izpostavljeno osebno dostojanstvo ljudi v domovih za starejše in v socialno varstvenih zavodih. Nenazadnje pa nikakor ne najmanj pomembno, želim izpostaviti, kar je bilo izpostavljeno tudi na sami seji odbora, čimprejšnje sprejetje Zakona o dolgotrajni oskrbi in potrebno po večjem sodelovanju med ministrstvi oziroma predvsem, če se osredotočim na dolgotrajno oskrbo ministrstvoma, vemo med kateri dvema.

Poudarjam je bil, s tem pa tudi zaključujem, tudi pomen vladnih, odzivnih poročil na priporočila varuhinje, čeprav nekatera ostajajo neizpolnjena, to je problem, se ponavlja iz leta v leto. Vendarle je pomemben sprotni odziv, saj se tako tudi posamezna ministrstva zavedajo napredka in področji, ki jih je treba še izboljšati. Upam, da se bo ta trend nadaljeval za željo ali pa če hočete v prepričanju, da bodo vaša poročila še vedno tako korektno pripravljena. Tukaj pa z željo in upanjem, da bodo tanjša.

Hvala lepa tudi vam.

Sedaj pa vabim predstavnika Vlade, da spregovori in da svoje mnenje k poročilu Varuha za leto 2016. Z nami je gospod Darko Stare, državni sekretar.

Izvolite.

Hvala, gospa predsednica.

Lep pozdrav vsem poslankam in poslancem, drugim navzočim!

Spoštovanje varuhinji, njenim namestnikom in pa seveda ekipi, ki je očitno sodeč po tem poročilu opravila izjemno! Mislim, da je prav in vredno, da se to posebej vedno znova izpostavi. Namreč, to je rezultat očitno zelo kakovostnega strokovnega predvsem pa obsežnega dela, ki je za nas v izvršilni veji oblasti lahko ne samo dober smerokaz, ampak kot po navadi rad povem izjemno dobra, verodostojna, strokovna podlaga za vse rešitve, ki jih v bistvu Vlada poskuša uveljaviti tudi v kontekstu uresničevanja priporočil iz vaših letnih poročil. V tem kontekstu Vlada seveda zelo pozdravlja tovrstna poročila ne samo deklaratorno in jih ne vidimo kot del naše odgovornosti in dolžnosti zato, da aktivno delujemo ne samo pri ohranjanju uveljavljanja oziroma zagotavljanja že doseženega nivoja varstva človekovih pravic v Republiki Sloveniji, ampak tudi pri aktivnem prizadevanju, da se okrepi dosežen nivo in pa predvsem uveljavljanje človekovih pravica.

Da Vlada misli to resno mislim, da je vredno posebej izpostaviti, da je prav na sistemski ravni zato, da bi ta prizadevanja bila čim bolj konkretna in učinkovita, spremenila metodologijo, ne samo priprave odziva na letno poročilo ampak predvsem spremljanja. Namreč eden izmed namenov ali pa funkcije tega vmesnega poročila je tudi to, da se na transparenten način, tudi veste, da je to objavljeno na spletni strani Ministrstva za notranje zadeve, na nek način prikazuje javnosti kako učinkoviti smo posamezni resorji pri uresničevanju priporočil za katere smo se zavezali, da jih bomo poskušali v celoti ali pa v čim večji možni meri v posameznem letnem obdobju uresničiti. V ta namen smo v bistvu tudi s pomočjo oziroma na predlog Vlade cenjeni Državni zbor lansko leto spremenil Zakon o državni upravi, torej čisti sistemski ukrep, kjer smo mi zdaj kot pravosodje odgovorni za to sistemsko pripravo poročil, Vlada je tudi ustanovila posebno medresorsko delovno skupino, ki je odgovorna in zadolžena za aktivno spremljanje uresničevanja sodb Evropskega sodišča, ki vsebinsko seveda tudi pomenijo uresničevanje in zagotavljanje ustreznega varstva človekovih pravic, hkrati pa je ustanovila tudi projektno skupino, ki je zadolžena za aktivno spremljanje in sodelovanje ter usklajevanje aktivnosti posameznih resorjev pri uresničevanju človekovih pravic tako z vidika priporočil varuhinje, kot seveda tudi sodb Evropskega sodišča. Vse to kaže na tej sistemski ravni, da gre za pač po našem mnenju ustrezen odziv in veseli me, da je enakega mnenja tudi varuhinja, ki je na nek način pozdravila, v tem smislu, da je tovrstni pristop vmesno poročanje prikaz delnega uresničevanja oziroma vmesnega uresničevanja v letu lahko tudi pomagalo pri njenem delu, kar se tiče nadzora nad uresničevanjem in pa pripravi novih poročil. Hkrati nas je k temu spodbudila tudi pobuda Državnega sveta, ki so v teh dveh treh letih od kar imamo priložnost sodelovati v tem procesu opozorilo, da bi bilo tudi za njih bistveno lažje, če bi imeli neko vmesno poročilo ali pa končno poročilo že ob obravnavi na Državnem svetu, ker je potem zagotovljena boljša podlaga za kakovostno obravnavo poročil in pa predvsem odziva Vlade. Tako da s tega vidika se mi zdi, da je prav in tudi pričakovano, kar je seveda naša odgovornost, da se bo ta metodologija prijela in bo bistveno lahko prispevala k temu, da bodo v čim večji možni meri vsa ta priporočila kot rečeno, ki so substanciirana, strokovno, vsebinsko, predvsem pa verodostojnost prakse in so dobra podlaga za sistemske rešitve, tako normativne kadrovske, kot tudi institucionalne.

Zdaj glede na to, da mi zbirno poročilo pripravljamo, bom čim bolj strnjeno povzel samo, ko sem že pri besedi, s področja pravosodja. Imamo 19 priporočil, ki se nanašajo na naš resor in od tega pač lahko z zadovoljstvom ugotovim, da smo jih praktično 11 v celoti realizirali. Nekaj jih je Državni svet oziroma ta Državni zbor že v vmesnem času. Tako da, ta zapis o nameri in pa predvidevanju, da bo v letošnjem letu kakšen zakon sprejet je že pase, ker je že Državni zbor kot je bilo omenjeno, sprejel novelo Zakona o varuhu, ki zagotavlja ustrezen status tudi na normativni ravni našemu varuhu oziroma varuhinji, da izpolnjuje pogoje po tistih pariških načelih za status A in pa za ustrezen nivo, višji nivo varstva otrokovih pravic. Zelo lahko z veseljem in ponosom poudarim in je prav, da se to sliši, da smo tudi uspeli s pomočjo seveda Državni zbor je sprejel Zakon o probaciji, da je zdaj pred vami še odločanje o noveli ZKP k veliki meri in mnogo čem uresničuje tudi priporočila iz poročila tako 2016 kot 2015 varuhinje in skratka gre za cel sklop ukrepov, ki kažejo na to, da se teh stvari lotevamo resno in tudi v veliki meri tudi precej učinkovito.

Jaz upam, da bomo lahko tako uspešno nadaljevali, seveda ob upoštevanju materialne in finančne moči naše družbe, ampak mnogo ukrepov je takih, ki so odvisni predvsem od nas, ki smo trenutno na teh ali pa v bodoče, ki bodo na teh odgovornih funkcijah in gre samo, kot je rekla tudi varuhinja v kontekstu načela kakovosti opravljanja. Veliko se da narediti, ni vse odvisno samo od denarja in pa od kadrov oziroma od kadrov seveda, od volje in pa energije, predvsem od tega kako resno in aktivno in intenzivno se lotiš reševanja problemov. Mislim, da je v interesu vseh nas, da smo na tem področju učinkoviti in s tem bo kakovost bivanja in pa tudi blaginja v naši družbi bistveno višja.

Hvala lepa. Toliko za začetek, potem v nadaljevanju, če …

V kolikor bi bilo potrebno boste …

… posamezne resorje …