Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Dobro jutro!

Pričenjam 51. nujno sejo Odbora Državnega zbora Republike Slovenije za obrambo. Pozdravljam vse prisotne, posebej še generalnega sekretarja na Ministrstvu za obrambo mag. Miloša Bizjaka in pa direktorja DOP-a gospoda Aleša Mišmaša.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti, zaenkrat sta se opravičila gospod Peter Vilfan in gospod Franc Breznik. Kot nadomestna poslanca pa sodelujeta namesto gospoda Marjana Dolinška mag. Tanja Cink in pa namesto gospoda Dušana Radiča gospa Anita Koleša. Svojo odsotnost na seji je prav tako opravičil predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Miro Cerar.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red, dve točki, 1. točka Neupravičeno povečanje izdatkov za izpolnjevanje zavez do Nata in 2. točka Onemogočanje državljanskih pravic s strani Ministrstva za obrambo.

Ker nisem prejel predlogov za razširitev dnevnega reda oziroma za umik katere od predlaganih točk z dnevnega reda je določen dnevni red seje kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NEUPRAVIČENO POVEČEVANJE IZDATKOV ZA IZPOLNJEVANJE ZAVEZ DO NATA. Poslanska skupina Združena levica je 29. maja 2017 vložila zahtevo za sklic nujne seje Odbora za obrambo že omenjeno točko dnevnega reda.

Besedo dajem predstavniku Združene levice kolegu Mihu Kordišu.

Hvala za besedo, predsedujoči. Vlada je v zadnjem času sprejela dva sklepa, s katerimi je napovedala povečanje izdatkov za izpolnitev zavez do Nata, kot temu sama pravi dejansko za izpolnjevanje in poglabljanje Natovih interesov. V Združeni levici temu nasprotujemo iz treh razlogov. Prvi problem je, da povečanje teh izdatkov ne bo povečalo k izboljšanju obrambne sposobnosti države, ampak izključno k povečanju uporabnosti Slovenske vojske za Nato. Ker zakaj Nato zahteva, da opremimo dve bataljonski skupini z 1,2 milijardi evrov? Zato, ker Slovenska vojska trenutno ni opremljena za sodelovanje na operacijah Nata velike intenzivnosti v tujini.

Drugi problem je seveda v tem, da če nameniš več denarja za interese Nata ostane manj denarja za zdravstvo in socialne ukrepe, torej za to kar potrebujejo državljani doma.

Če samo za ponazoritev povem naslednje. Ravnokar je bil odprt novi sedež Nata v Bruslju, ki je stal 1,1 milijardo evrov. Menda je bil stari sedež Nata v neki stari bolnišnici, ampak dajmo se vprašati kaj je slabše in kaj je hujše. To, da Natova birokracija dela v neki stari, ampak še vseeno solidni in izpravni zgradbi ali to, da se invalidna mladina v Staro Gori pri Gorici zdravi v paviljonih iz salonitk?! Namerno omenjam ta primer, zato ker smo državljani za novi sedež Nata plačali več kot bo stala obnova oddelka na Stari Gori.

Tretji problem, ki ga imamo je pa ta, da vojaška birokracija ni sposobna racionalno uporabiti sredstev. Praktično vsi nakupi orožja večji so bili negospodarni. Drago orožje, ki ga je nabavila je bilo ali neprimerno ali neizkoriščeno. In za to oboroževanje Slovenske vojske smo plačali vsaj 1,5 milijarde evrov, pa imamo kljub temu vojsko z negativno oceno. Se pravi, večina enot ni sposobna za oboroženi boj.

V podkrepitev tega si lahko preberete pismo Simona Koreza, tiskovnega predstavnika vojske v predzadnjem Objektivu, kjer je napisal, da za negativno oceno vojske niso krivi vojaki, ampak, ga bom kar citiral, "napačne odločitve o različnih nakupih vojaške opreme in tehnike", konec citata. In najbolj zaskrbljujoč primer neizkoriščenosti tehnike je v helikopterski enoti. 55 % pilotov nima pooblastila za izvajanje operativnih nalog. Se pravi, ne smejo prevažati bolnikov, ne morejo reševati v gorah, ne morejo gasiti in tako naprej. Preprosto zato, ker vojaška birokracija ni zagotovila usposabljanja. Pa je to najkoristnejša enota, ki se prevaža z drago tehniko, ampak 55 % njenih pilotov ne leti. In ni čudno, da vam v takih razmerah ljudje iz vojske bežijo.

To so torej trije ključni krovni razlogi, zakaj socialisti nasprotujemo povečanju izdatkov za izpolnjevanje interesov Nata.

Nekaj primerov za ponazoritev sem že dal. V nadaljevanju bom to še dodatno utemeljil.

Za začetek, Vlada niti ne skriva, da to povečanje izdatkov ni namenjeno obrambi Slovenije, ampak zavezam do Natovih interesov. General Geder je lani odkrito povedal v čem je poanta, pa bom spet to podkrepil z njegovim lastnim citatom: "Zamera Nata je, da Slovenija noče prevzemati tveganja pri gradnji enot za bojevanje. Redki cilji sil, ki jih uresničimo, so nišne kapacitete. To so podporne zmogljivosti. Vojska z zastarelo opremo in nižjo usposobljenostjo predstavlja preveliko nevarnost za zaveznike." Konec citata. Skratka, Nato pakta tukaj niti najmanj ne zanimajo naše potrebe, potrebe Slovenije. Nato zanima samo koliko orožja nam lahko proda za interese vojaško industrijskih kompleksov velikih držav Nata in koliko lahko izvozi Slovenske vojske, kot žive sile, za dosego svojih ciljev v tujini.

Vojaški izdatki se lahko povečajo samo na račun slabše kakovosti zdravstvenega sistema in socialnega varstva. Ker vem da bom tukaj obtožen demagogije bom navedel zelo konkretne podatke. Slovenija ni vojaško ogrožena država, pa vendar imamo vedno več prebivalcev, ki ne morejo pravočasno priti do zdravljenja. Ampak smo soočeni s situacijo v kateri Vlada namenja 24,3 milijona evrov za vojaške izdatke dodatnih. Za skrajšanje čakalnih dob pa samo 18 milijonov evrov iz iste proračunske rezerve. Vlada je v program stabilnosti napisala, da bi izdatke javnega sektorja zmanjšala na manj kot 42 % BDP. Vi istem dahu pa dvignila vojaške izdatke na 1,2 % BDP. Tu je matematika jasna in je neusmiljena. Če bo Vlada hkrati povečala izdatke bo morala omejiti izdatke za zdravstvo, izobraževanje in socialo.

Upam si staviti, da bi bila večina naših ljudi proti povečanju vojaških izdatkov, če bi vedeli, da bo to prizadelo družbeni standard. Že tako vemo, da je Nato precej slabo zapisan pri slovenskih državljankah in državljanih in to iz popolnoma upravičenih razlogov.

Tretji razlog proti povečanju izdatkov je neracionalna poraba sredstev v preteklosti skozi katere se je izkazalo, da vojaška birokracija ni zmožna racionalnega trošenja svojih proračunov. Za oborožitev smo uporabili vsaj 1,5 milijarde evrov. Samo leta 2010 je bilo za obrambo porabljenih 583 milijonov evrov. In kaj imamo sedaj od vseh teh milijonov. Imamo vojsko, ki večinoma ni sposobna za oboroženi boj. Prejle sem citiral piarovca Slovenske vojske, ki je lepo povedal, da je vse to posledica zgrešenih nakupov. Se pravi, ne smemo, ne moremo niti pomisliti na nove nabave dokler ne odpravimo vzrokov za današnje porazno stanje.

Vojska je v preteklosti delal dve napaki. Prvič, investirala je v opremo, ki je že v osnovi neuporabna. In drugič, investirala je v opremo, ki jo vojska potem ni izkoristila. Prvi problem so investicije v staro železo in to dobesedno. Če se spomnimo samo 52 milijonov evrov za modernizacijo 30 tankov T55, ki so bili potem po petih letih že konzervirani in se zato nove posadke sploh niso usposabljale. In 80 milijonov takratnih nemških mark za rabljene protiletalske rakete Roland so bile tudi predčasno odpisane, skupaj z njimi pa se je vrglo stran tudi vse znanje. Drugi problem so bile investicije v drago opremo, ki se potem uporablja. Računsko sodišče je leta 2015 razkrilo, da je bilo oziroma ne uporablja, razkrilo, da je bilo 5,2 milijona evrov porabljenih za informacijski sistem "IS LOCK"(?), ki ga vojska do sredine 2016 ni uporabljala, vprašanje če ga sedaj. Najbrž ne. Najhujši primer pa je lansko leto razkril bivši direktor Direktorata za obrambno politiko Primož Švab, ga bom citiral, "Za zadnjo transformacijo je bila narejene nepopravljiva škoda bataljonu JRKBO, v katerega je bilo vloženih več kot 100 milijonov evrov." Ministrica pravi, da je to Švabovo osebno mnenje, ampak v začetku maja iz ostankov tega bataljona v Kranju ni bilo mogoče napraskati niti enega voda, da bi ga lahko poslali v Latvijo. Se pravi, pride do večje naravne nesreče, je ta dragocena tehnika neuporabna. Seznam zgrešenih investicij Slovenske vojske je dolg, ampak na koncu njega je poanta precej preprosta. Niti pomisliti ne smemo na nove investicije, dokler ne odpravimo vzrokov za zgrešene investicije v preteklosti.

In za zaključek, spet če posežem po citatu Korezovega pisma iz objektiva, zakaj je število vojakov vsak dan manjše. Verjamem, da tudi zaradi tega, ker se razpravljavci ne znajo odgovoriti na vprašanje, kakšno vojsko naj Slovenija ima in kako naj bo opremljena. In to je bistvo problema. Tisto kar mora razumeti vsek državljan, Slovenske vojska je zasnovana kot ekspedicijska vojska za Nato, ne pa vojska za obrambo svoje lastne domovine. Ker če bi bila to vojska za obrambo države, potem ne bi bilo nikakršne pogrebe po zviševanju obrambnih izdatkov, preprosto zato ker nismo vojaško ogroženi. In zato je treba državljankam in državljanom zelo odkrito povedati. Dodatni izdatki, ki jih je Cerar obljubil na zasedanju Nata v Bruslju, ne bodo povečali obrambne sposobnosti Slovenije. Povečali bodo samo in izključno uporabnost Slovenske vojske za Nato in zaslužke trgovcev z orožjem.

Slovenska vojska ima katastrofalno kartoteko popolnoma zgrešenih investicij in državljani se morajo zavedati, da bi povečanje vojaških izdatkov povzročilo osiromašenje socialne politike, izobraževanja in zdravstva. In prepričan sem, da večina ljudi na to nikakor ne bi pristala nikoli, in da Vlada v tej točki deluje v nasprotju s prisego, da bo delala za blaginjo Slovenije. V Združeni levici predlagamo dva sklepa. In sicer se prvi sklep glasi, da tale naš Odbor za obrambo predlaga Vladi, da mu v treh mesecih predloži analizo smotrnosti nakupov, najemov ali modernizacijo oborožitve realiziranih po letu 2000, katerih vrednost je presegla 10 milijonov evrov. Kot sem dejal v tej svoji uvodni obrazložitvi, preden se gre v kakršnekoli nove večje investicije, moramo pogledati pa razumeti kaj je šlo narobe v preteklosti, da je bil praktično vsak večji nakup vojaške opreme faliran.

In druga točka se glasi, da Odbor za obrambo predlaga Vladi odpoved napovedanega povečanja proračunskih izdatkov za izpolnjevanje zavez do Nata, kot temu reče slovenski politični razred. Te zaveze so v nasprotju s koristjo Republike Slovenije, so v nasprotju z večinsko koristjo slovenskih državljank in državljanov in ne verjamem, da ima slovenski politični razred mandat, da nadaljuje, podpira in zasleduje hujskaško vojno krokarsko politiko Zveze Nato.

Hvala.

Hvala lepa gospod Kordiš.

Zdaj pa dajemo besedo državnemu sekretarju Ministrstva za obrambo, gospodu Milošu Bizjaku. Izvolite.

Hvala lepa za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci!

Moram povedati, da sem kar malce zmeden, namreč na tem odboru jih večinoma poslušam kako premalo damo za vojsko, kako ne razvijamo Slovenske vojske danes, poslušam obratno, ampak bom poskušal kljub vsemu odgovoriti na poslančeve trditve.

Slovenija velja za varno državo, vendar absolutne varnosti ni in seveda pomena varnosti se zavemo šele takrat, ko jo začne primanjkovati. Varnostne razmere se lahko zelo hitro spremenijo. To na žalost dokazujejo tudi dogodki tako v evropskem kot v širšem prostoru. Prav tako se nahajamo na robu Zahodnega Balkana, kjer se v zadnjem času ponovno soočamo z rastjo nestabilnosti oziroma z naraščanjem napetosti. Pomemben vidik zagotavljanja varnosti v sodobnem in varnostnem okolju predstavlja tudi povečanje odpornosti družbe kot celote na vedno in bolj inovativne načine, ki jih uporabljajo potencialni nasprotniki. Med ključne štejemo tudi hibridne in kibernetske grožnje, ki lahko resno ogrozijo delovanje ključnih področij države in družbe in jim moramo posvečati vedno večjo pozornost. Kot sem v svojih predstavitvah do sedaj v različnih priložnosti že večkrat poudaril, tudi na tem odboru je obrambni resor v obdobju od 2010 do 2015 nosil eno največjih bremen gospodarske krize, saj so se obrambni izdatki znižali kar za 40 %. Vlada Republike Slovenije je v letu 2016 po več kot let trajajočem padanju obrambnih izdatkov uspevala ustaviti trend padanja obrambnih izdatkov glede na delež bruto domačega proizvoda, ki so se v letu 2016 po šestih letih prvič spet povečali. Ne glede na vse napore, ki sta jih aktualna Vlada in ministrstvo za obrambo tudi ob nenehni podpori večine članov tega odbora vložila v to, da po letih padanja in stagnacije zaznamo pozitivne premike razvoja Slovenske vojske, pa obrambni izdatki še veno niso na predkrizni ravni. Slovenija prav tako še vedno ni sposobna v celoti izpolniti tretjega in četrtega kriterija Nata o obrambnih izdatkih s postopnim povečevanjem obrambnega proračuna k približevanju do 2 % v naslednjih desetih letih in s poudarkom na deležu investicij v obsegu 20 % obrambnega proračuna v istem obdobju in s katerim bi prav tako izboljšali notranjo strukturo obrambnih izdatkov v razmerju 50:30:20. Tukaj pa moramo izpostaviti, da je skladno s sklepi evropskega sveta, decembra 2016, zaveza povečevanju obrambnih izdatkov na raven 2 % BDP postala tudi naša zaveza v okviru Evropske unije in ne samo Nata. Vlada je v obravnavi zaključkov strateškega pregleda obrambe 2016 naložila ministrstvu za finance, da ob pripravi proračunov v naslednjem srednjeročnem obdobju upošteva možnost postopne nominalne rasti obrambnega proračuna na ravni od 20 do 30 milijonov letno, s ciljem postopnega približevanja prilagojene vrednosti dane zaveze Natu o višini obrambnih izdatkov, pri čemer je umestni cilj 1,2 % BDP v naslednjem desetletnem obdobju. Z zadnjim sklepom Vlade z 11. 5. 2017 in načrtovanim povečanjem finančnih sredstev za 24,3 milijonov evrov v letu 2017 in nato za najmanj 30 milijonov evrov v obdobju od leta 2018 do 2025, smo se premaknili v spodnji okvir zahtevane projekcije, ugotovljene ob strateškem pregledu obrambne lansko leto. S tem omogočamo tudi, da bo Slovenska vojska lahko vzpostavila prednosti, zmogljivosti naprej, tudi za nacionalne potrebe kot tudi zmogljivosti dogovorjene v okviru zavezništva. To nominalno rast ocenjujemo kot dober kompromis med dovolj ambiciozno in še vedno skladno z javnofinančnimi zmožnosti Republike Slovenije. Povečanje finančnih sredstev v letu 2017 za dodatnih 24,3 milijone bo neposredno namenjeno področjem kjer je bil v zadnji oceni pripravljenosti Slovenske vojske prikazan razkorak. Sredstva bomo investirali za nakup streliva, zagotovitev najnujnejšega vzdrževanja tehnike, nakup uniform in zaščitne opreme za vojaka, zamenjavo iztrošenih terenskih vozil, nabavo radijskih naprav ter opreme, komunikacijskega-informacijskega sistema. To nedvomno kaže, da je povečanje v letu 2017 in tudi v prihodnje, najprej namenjeno nacionalnim potrebam, predvsem na področju investicij in operativnih stroškov. Višji izdatki za obrambo zlasti v delu namenjeni investicijam so nujni predvsem zaradi nacionalnih potreb ugotovljenih v strateškem pregledu obrambe, ki so med drugim kazali tudi v dveh zaporednih negativnih ocenah Slovenske vojske. Hkrati s tem se z uresničevanjem mednarodno sprejetih zavez tudi utrjuje ugled Republike Slovenije kot verodostojne članice Nata in Evropske unije s prevzemanjem pravočasnega in pravičnega deleža bremen. Gre za vzporedna in komplementarna procesa. Z zadnjim sklepom Vlade predvideno finančno projekcijo bomo v naslednjem srednjeročnem obdobju do leta 2023 in naprej lahko dosegli naslednji pomembni mejnik, to je ponovno omogočiti Slovenski vojski in celotnemu obrambnemu sistemu vzpostavitev ključnih zmogljivosti, ki jih na prvem mestu potrebujemo za zagotavljanje lastne varnosti in obrambe. Postavljanje sektorjev po pomembnosti in doprinosu k družbi se mi zdi nepravično in nepošteno, kajti vsak izmed njih ima svojo vlogo in sestavlja svoj košček v mozaiku. Za družbo so pomembni tako zdravstveni sistem, tako kot šolstvo, kultura, sociala in druga področja. Povsem znana in jasna pa je vloga državotvornih resorjev, vlaganje v obrambo, varnost države se običajno ne opazi, dokler le ta ni ogrožena. Predlaganih sklepov ne podpiramo, saj je bilo v zvezi z nakupi vojaške opreme v tem Državnem zboru ustanovljeno kar nekaj preiskovalnih komisij, kot na primer za nakup vojaške opreme za obdobje 1994-2007 pa za nakup osem kolesnikov in zadnja preiskovalna komisija, tudi za nakup šest kolesnikov. Priprava novih poročil ne bi v ničemer prispevala k ugotovitvam glede smotrnosti izvedenih nakupov. Prav tako pa tudi ne podpiramo drugega sklepa, saj sem pomen članstva Slovenije v Natu že večkrat povedal in ne mislim tudi več ponavljati.

Mogoče bi pa samo še za konec povedal, da citiranje nekaterih pripadnikov Slovenske vojske, vendarle je treba povedati, da to so njihova osebna mnenja in ne uradna stališča Slovenske vojske in ne Ministrstva za obrambo.

Hvala lepa.

Hvala mag. Bizjak.

Želi še kdo od vabljenih? Če ne, potem prehajamo na razpravo poslancev.

Prvi se je javil k besedi kolega Miha Kordiš. Izvolite.

Najlepša hvala za besedo, predsedujoči.

Se bom uvodoma odzval na izvajanja predstavnika Ministrstva za obrambo. Za začetek je svoje izvajanje vpeljal z neko retorično operacijo, kako na tem odboru posluša dve popolnoma skregani zgodbi med seboj na eni strani, da dajemo premalo denarja za vojsko, da vojske ne razvijamo, in tako naprej. In na drugi strani, da za vojsko dajemo preveč. Rešitev tega je zelo preprosto, mislim te retorične dileme je zelo preprosta. Za tako vojsko kot jo imamo v tem trenutku, ki požira milijone oziroma je za falirane investicije požrla celo milijarde, namenjamo preveč, veliko preveč denarja. Za obrambo domovine namenjamo premalo denarja, ker ga ne namenjamo nič. V resnici, ker je Slovenska vojska samo izvoznica žive sile za Nato in po priznanju lastne doktrine sploh ni zmožna obrambe nacionalnega teritorija. In tudi te investicije, ki se zdaj obetajo, tukaj ne gre za prispevek k socialnim razmeram vojakov, o katerem pogosto lahko slišimo na temu odboru, ampak za nabavo Natovega starega železa. In to niso investicije v razvijanje vojske, pač nabava neke nove, po možnosti zgrešene opreme ne pomeni razvoja vojske. To je metanje denarja za ne razvoj vojske in za subvencioniranje vojaško-industrijskega kapitala velikih jedrnih držav članic Nata.

Kar se tiče izvajanj o varnosti, da se zavemo varnosti kot dobrine šele takrat, ko jo izgubimo, bom dajal samo tole, gospod sekretar, govorite isto kot govori Branko Grims iz SDS, pa ste vi iz SD. Zamislite se nad tem.

Prav tako se zamislite oziroma lahko pač objasnite, svoje trditve o spremenjenih varnostnih razmerah, ker to je neka zvonka skovanka, po kateri posega slovenski politični razred, da z njo utemeljuje neracionalno trošenje denarja za vojaške investicije za interese Nata. Dajte mi konkretno povedati kje so zares vojaško ogroženi. Še predsednik države trdi, da nismo podvrženi neki vojaški grožnji. Omenili ste tudi hibridno vojskovanje. Kdo se pravzaprav gre tukaj hibridno vojskovanje? V zadnjih nekaj letih lahko v enem orkestru poslušamo slovenski pa še kakšen drug politični razred, skupaj z Natovimi birokrati in Natovo vojaško vrhuško, ki portretira Rusijo kot tistega velikega sovraga, ki menda želi pohrustati Evropsko unijo in svoje sosede, pa vsi vemo, da to sploh ne drži, da so ruske poteze motivirane izrazito iz samoobrambne pozicije in da je Nato tisti, ki je svoje vzhodne meje prestavil za tisoč kilometrov bližje Rusiji, proti svojim lastnim zavezam, danim dve desetletji nazaj.

Skratka, hibridno vojskovanje, kot ga vi pojmujete, raznorazni hekerski vdori, propaganda, financiranje NGO in tako naprej, to vse počne ravno Zahod, počnejo Natove države, počnejo politične in evropske elite zato, da stopnjujejo vojno hujskaštvo, prvič, proti Rusiji, in uveljavljanje Natovih interesov v Vzhodni Evropi, in drugič, za subvencioniranje vojaško-industrijskih kompleksov, ker s to fiktivno grožnjo utemeljujejo potrebo po nabavi novega Natovega starega železa.

In navsezadnje, lepo prosim, povejte mi, kako bo to staro železo, pa tudi Patrije, če želite, famozne Patrije, ustavilo kakršnekoli kibernetske grožnje. Mislim, nisem še videl havbice, ki bi ustavila kakršnegakoli hekerja.

Kar se tiče verodostojnosti Slovenije, lahko kar takoj povem, da imaš v Natu vedno pravico reči ne. To so besede predsednika Državnega zbora, Milana Brgleza, in na podlagi tega se vedno lahko izvzamemo iz faliranih Natovih operacij, kot je to ekspedicija v Latviji. In, ko govorite o prevzemanju bremen. Čigavih bremen, kakšnih bremen? Ta bremena, o katerih govorite, so bremena interesov zveze Nato, in slovenske državljanke in državljani nimajo niti najmanjše potrebe, da ta bremena subvencionirajo, ker gre za vojno hujskaštvo v preobleki. In navsezadnje o vzdrževanju Slovenske vojske brez faliranih nabav, brez faliranih epizod tipa Latvija, je denarja več kot dovolj za tekoče vzdrževanje.

Če grem zdaj naprej še enkrat na širši kontekst, zato, da se ne pustimo zavesti, v Sloveniji praktično ni mogoča racionalna razprava v vojski. Prvič, zaradi tega, ker je v igri Natov PR, ki se ga poslužujeta tako Vlada kot desna opozicija, in sodi v tisto hibridno vojskovanje, o katerem je prej govoril predstavnik Vlade. In socialisti na te argumente ne nasedamo in tudi državljani ne bi, po moje tudi ne no, vsaj ne nasedajo, saj niso neumni ljudje, če bi vedeli, kaj je v ozadju. In načeloma, kolikor spremljam, ljudje kar vedo, kaj je v ozadju.

Premier Cerar je v Bruslju izjavil, da Slovenija ni uspešna, ker premalo porabi za vojsko. Oprostite, to je prvovrstna neumnost. Uspešnost se ne meri po izdatkih, uspešnost se meri po rezultatih. Če gledamo po izdatkih, imajo recimo Združene države najbolj uspešen zdravstveni sistem, pa vsi vemo, da to ne drži. Če gledamo po rezultatih, ima Slovenija bistveno boljši sistem kot Združene države Amerike in bistveno nižje izdatke. Skratka, višina izdatkov, kot kriterij uspešnosti, je bedarija prve vrste. Dejstvo je tudi, da Slovenija ne porabi, primerjalno vzeto, premalo za obrambne izdatke. V zadnjih 10 letih smo porabili manj kot Avstrija, Češka ali Slovaška, pa smo, oziroma več, dobili pa smo bistveno manj obrambne sposobnosti kot te navedene države. Skratka, ni res, da porabimo premalo, problem je v tem, da se ta denar troši sila neracionalno.

Donald Trump je na zasedanju Nata v Bruslju izjavil, ga bom kar citiral: »23 članic ameriškim davkoplačevalcem dolguje veliko denarja.« To je groba žalitev za Slovenijo in za slovenske državljanke in državljane, ki bi terjala kakšen odziv tudi od slovenskega političnega vrha. Nato in Združene države nista tukaj zato, da bi branila Slovenijo, ampak, da branita interese zahodnega kapitala. Slovenija ne dolguje ameriškim državljanom ničesar. Ravno obratno, smo Nato neto plačniki. Sami plačamo za svoje birokrate v Natu in sami plačamo za orožje in vojake, ki jih pošiljamo v tujino.

In tudi nas Amerika in Nato zavezništvo ne varuje pred teroristi, ravno nasprotno. Ameriška vojna proti terorizmu povzroča terorizem v širši regiji okoli Evrope. In edini, ki iz tega potegne na koncu dneva korist, je ameriški vojaško-industrijski kompleks. 110 milijonov evrov novega orožja Savdski Arabiji in podobne zgodbe. Mogoče se bo kakšen izmed poslancev našel, ker zmerom se v teh debatah na tem odboru kdo najde, ki reče: »Ja, saj v Združeni levici imate prav, ampak mi v Sloveniji smo v resnici premajhni, da bi kaj naredili.« To ni res. Najmanj, kar lahko naredimo je, da niti moralno, kaj šele materialno, ne podpiramo takih akcij, kot je recimo agresivna operacija Nata v Latviji. In v to nas nihče ne more prisiliti, tukaj ne gre za nikakršne zaveze do Nata, kot sem že prej dejal. Tu znotraj Nata se lahko izvzameš. In tudi državljani tovrstnega delovanja niso odobrili ali mu prižgali zelene luči.

Če s tem preidem do imenovanih absurdnih zavez do Nata. Glejte, naše vlade se niti pretvarjajo ne več, da delajo za blaginjo Slovenije, ampak neposredno izpolnjujejo nekakšne zaveze do tujih centrov moči. Zaradi zavez do Evropske unije razprodajajo banke, zaradi zavez do Nata dajejo prednost vojaškim operacijam pred potrebami naših ljudi, in zaradi zavez do bog si ga vedi koga, razprodajajo slovenska podjetja, čeprav se to dosledno izkazuje kot zgrešena poteza, ki naše ljudi spravlja ob kruh, zapira delovna mesta in seli razvojne oddelke kam v tujino.

Hvala.

Hvala, kolega Kordiš.

Glede na to, da se nam je sedaj pridružil načelnik Generalštaba Slovenske vojske, želite besedo?

Izvolite …

Spoštovani predsednik, ne želim besede, sam pa imel utemeljene razloge za odsotnost, ker je izvedena, poteka izredna inšpekcija na področju pripravljenosti Slovenske vojske, in seveda smo morali v roku podati tudi ugovor na zapisnik. Zato sem tudi opravičil svojo odsotnost.

Hvala za pojasnila.

Besedo ima mag. Matej Tonin.

Izvolite.

Dober dan, dobro jutro.

Očitno se volitve vsekakor bližajo in zato ni zanemarljivo, da Združena levica odpira temo našega članstva v Natu. Mislim, da tukaj oni spretno izkoriščajo del volilnega telesa, ki je temu članstvu nenaklonjeno. Vsaj po anketah, ki obstajajo, je tam nekje 60:40, in oni poskušajo s temi svojimi temami, ko odpirajo tovrstne stvari, nagovarjati ta del volilnega bazena. Ampak zdi se mi pa skrajno neodgovorno, da naš obrambni sistem, pa tudi naše zavezništvo v Natu, izkoriščajo za poceni nabiranje političnih točk. Zdi se mi, da je naša obramba, pa tudi obrambni sistem, preveč resna tema, da bi jo smeli na takšen način zlorabljati. In morda bi bilo dobro, da bi v Združeni levici popolnoma enostavno povedali, kaj si oni pravzaprav želijo. Ali si želijo razpustiti Slovensko vojsko? Razumem, da želijo zapustiti Nato, ampak prav bi bilo, da bi tudi povedali, da tudi nevtralnost, če imaš vojsko, stane. Da to ni zastonj. Da tudi te stvari je potrebno plačati.

Zato bi jaz morda na tem mestu dal pobudo Ministrstvu za obrambo, da po zgledu nekaterih drugih ministrstev, da je čas, da pripravi belo knjigo o obrambi. V tej beli knjigi o obrambi bi lahko zapisali, kaj Slovenija potrebuje. Drugič, kaj si lahko sploh privoščimo, in tretjič, kaj si ljudje želijo. Jaz mislim, da bi se moralo o teh stvareh odprto pogovarjati, jih dati tudi na papir, ker potem bi bile marsikatere diskusije, ki jih tudi v Združeni levici odpirajo, popolnoma nepotrebne.

Na vprašanje, ali res za obrambo namenjamo preveč. Jaz imam tukaj nekaj grafov. Ne vem, če jih boste uspeli videti, ampak recimo, kar se tiče obrambnih izdatkov v odnosu do BDP, po zadnjih podatkih naj bi Slovenija namenjala 1,02 % BDP, ena vejica nič cela dva odstotka BDP za obrambo. Za nami so zgolj še ena, dva, tri, štiri, pet držav. Vse ostale države so po obrambnih izdatkih pred nami, kar se tiče relativne primerjave v odnosu do BDP. Tako, da recimo zelo jasno postavimo v kontekst zahtevo Združene levice, da za obrambo namenjamo preveč.

Še bolj zanimiv je pa podatek, koliko pa mi namenjamo za razvoj, za investicije v tem našem obrambnem sistemu. Tam smo pa najslabši. 1 % od celotnega obrambnega proračuna, kar pomeni, da je razvoj v Slovenski vojski praktično zaustavljen. In zdaj, da si bodo ljudje še bolj plastično predstavljali, kaj konkretno pomeni nevtralnost. Jaz ves čas trdim, da naše članstvo v zvezi Nato se Sloveniji splača, ker je naša obramba zaradi tega cenejša. Države, ki so nevtralne, namenjajo mnogo več denarja za obrambo kot pa Slovenija. Pa bom postregel s konkretnimi podatki. Poglejte, podatki evropskih institucij.

Na primer naša sosednja, za primerjavo, najprej Slovenija za obrambne izdatke ali pa za obrambni proračun namenja 367 milijonov evrov, 367 milijonov evrov. Zdaj nam sosednja Avstrija, ki je nevtralna, ki ni zveza članica Nata, namenja 2 tisoč 288 milijonov evrov. 2 tisoč 288 milijonov evrov. Mnogo več, mnogo več kot Slovenija. Dobro, če je za Združeno levico Avstrija prevelika, si poglejmo primer Finske. Finska za obrambo, ki tudi ni članica Nata, namenja 2 tisoč 712 milijonov evrov. Dobro, če je tudi Finska prevelika za primerjavo s Slovenijo, si poglejmo še primer Irske, ki je celo otok, ki je morda varnostno nekoliko manj ogrožena. Finska namenja 893 milijonov evrov za obrambo, Slovenija 367. Recimo Švedska namenja 4 tisoč 720 milijonov evrov.

Kaj vam želim s tem podatki povedati? Da to, kar govori Združena levica, je eno navadno veliko zavajanje, ker oni želijo sporočiti, češ, naš problem je zveza Nato. Če bomo izšli iz zveze Nato ven, bodo vsi naši problemi rešeni. To je takšno poenostavljeno, nepošteno poenostavljeno, ki ne drži in je celo nasprotno tistemu, kar konkretni podatki kažejo. Države, ki so nevtralne, za obrambo namenjajo mnogo več kot Slovenija, in zato pravim, da v prvi vrsti naj se Združena levica odloči. Če vojsko želi imeti, potem naj to pove, ker to stane. Če je ne želi imeti, potem se morda vračamo v tiste čase v 90., ko so se podpisovale resolucije o demilitariziranem območju v Sloveniji, ali pa recimo Kostarika, mislim, da je tudi ena izmed držav, popravite me, če ne vem, ki je brez vojske in tako naprej. Ampak to so recimo stvari, ki jih je treba razdelati v beli knjigi obrambe, kjer se mora slovenska družba o tem pogovarjati.

Jaz nimam problema, če Združena levica reče, da je njihova politična pozicija ta, da Slovenija vojske ne potrebuje in da jo dajmo ukiniti. V redu, to je lahko njihova pozicija. Se mi pa zdi nepošteno, da trdijo, da s tem, ko bo Slovenija izstopila iz Nata, da bo privarčevala in da bodo stroški za obrambo manjši. In to je pa treba ljudem zelo jasno povedati, da to ne drži.

Glede situacije v Slovenski vojski. Jaz bom rekel, da Slovenska vojska životari. Pa to ni pregrob izraz. Ne more drugače biti, če od začetka krize pa v tem obdobju, ko je bilo najbolj kritično, izgubila približno 50 % sredstev, da podatki, koliko namenjamo za razvoj, kažejo, da praktično nič, kar pomeni, da stvari stagnirajo, da se ne razvijajo. Mislim pa, da je najbolj zgovoren podatek to, da kadri iz Slovenske vojske odhajajo, zlasti vojaki, in da že tako nimamo dobro strukture častniki, podčastniki, vojaki, in ta struktura se še poslabšuje in s potencialno gospodarsko rastjo se bodo te stvari še dodatno poslabševale in zaostrovale. Ko bodo imeli fantje, zlasti s severovzhodnega konca Slovenije ali pa iz kjerkoli drugje boljše priložnosti v privatnem ali pa v realnem sektorju, boljše možnosti za bolje plačano službo, bodo najverjetneje te stvari izkoristili, ker je treba razumeti, da določen del Slovenske vojske funkcionira na domoljuben pogon. Za te niti ni tako bistvena plača, ampak jim je ključno služenje domovini. Pomemben del je pa v vojski tudi zaradi socialne varnosti in te je treba tudi razumeti, ker od zraka se ne da živeti. In ko bodo imeli za preživetje družine boljše možnosti, bodo to tudi izkoristili.

Seveda to ni spet neka opozicijska kaprica, ampak tudi predsednik republike, ki je vrhovni poveljnik, mislim, da v svojih ocenah tudi podobne stvari ugotavlja.

Kje jaz mislim, da so problemi, ki bi jih bilo potrebno tudi na nek način nagovoriti v beli knjigi? Da ni neke stabilnosti pri zagotavljanju financ, da se pojavljajo velike razlike med sprejetimi načrti in dejansko zagotovljenimi financami. To je tudi stvar tega odbora pa tega parlamenta, ker ko se na tem Odboru za obrambo ali pa v parlamentu sprejemajo razni strateški akti pa načrti. Ta parlament sprejme marsikaj, potem, ko je pa potrebno sprejeti pa, da temu sledijo tudi finance, tam se pa stvari ustavljajo. In to je pa naš problem, tukaj, parlamentarni problem, koalicijski problem, ki ga je treba rešiti. Ali že stvari ustaviti pri samem načrtovanju ali pa potem v nadaljevanju tudi zagotoviti sredstva?

Edina stvar, ki se strinjam z Združeno levico je, da v preteklosti smo imeli kar precej zgrešenih nakupov tehnike. V tem delu se pa z njimi strinjam. Morda tudi zaradi tega, ker nismo imeli zelo jasne vizije, kaj si s Slovensko vojsko pravzaprav želimo, kaj naj bo njeno osnovno poslanstvo. In še ena zadeva, ki je pa treba tukaj pri tehniki dodati. Da tukaj Združena levica zelo posplošuje, ko govori, češ, kako zdaj mi to vse nabavljamo pri Američanih, ampak, če pogledate, kje se je naša tehnika kupovala, so to predvsem evropske države: Finska, Belgija. Veliko se je tudi kupovalo v Izraelu in pa ne nazadnje nekaj je tudi še jugoslovanske, sovjetske tehnike. Tako da bom rekel, če bi primerjali deleže ameriške tehnike, ki jo ima Slovenska vojska, pa evropske, mislim, da je velik, velik, velik delež na strani evropskih, izraelskih nabav.

Še en problem, ki ga jaz tudi vidim, je, da mi, ko začnemo neke transformacije, je nikoli ne dokončamo. Tista transformacija, ki sta jo začela minister Hojs pa načelnik Generalštaba general Božič, je bila pač nekje na sredi ustavljena in smo šli potem spet v nekoliko drugačen koncept in nočem biti nesramen, da bi kakšne takšne neprimerne izraze uporabljal, ampak težko se je iti neko resno zadevo, če imamo nek načrt, da bomo naredili neko transformacijo, potem pa sredi te stvari ustavimo.

Zaključil bi pa samo še s temi zadevami, kako kredibilna je lahko Slovenija v mednarodnem prostoru. Glejte, septembra leta 2014 so v Walesu voditelji držav, vrhovi držav članic Nata, med njimi tudi slovenski vrh, obljubili, da bodo v 10 letih obrambne proračune povečali na 2 %. Torej, cilj je bil, da do leta 2024 spraviti obrambne proračune na 2 %. Kar nekaj držav, ali pa velika večina držav, bo to dosegla. Premier Cerar zdaj govori, da mi bomo do 2025 morda dosegli 1,2 %. To je pač naša realnost.

In če popolnoma zaključim pa res s tem glede delitev bremen. Če si v nekem zavezništvu, potem si bremena zagotovo deliš. In, ko v Združeni levici prodajajo, kako je vsa ta Nato falanga brezzvezna, jaz mislim, da tudi oni veliko breme odigravajo na Balkanu, zlasti na Kosovu, če na Balkan, pa v Bosni tudi. Če ne bi stvari tam na takšen način odigravali, kot jih, bi bil Balkan še toliko bolj nemiren, kar bi se pa posledično poznalo tudi v Sloveniji – ali preko migracij ali preko druge ekonomske in politične nestabilnosti. In tukaj zagotovo prevzemajo tudi del našega bremena.

In potem, če se pa obrnemo na drugo stran, na Baltik. Spoštovani poslanec Kordiš je član tudi tega Odbora za obrambo. Jaz mislim, da se z drugimi poslanci kar redno udeležujem obiskov, brigad, institucij znotraj Slovenske vojske ali pa tudi obiskov v tujino. Ma jaz poslanca Kordiša še na enem obisku nisem videl in se mi zdi nenavadno, da poslanec vse zna pa vse ve, medtem ko pa si na terenu ali pa v praksi praktično teh stvareh ni ogledal. In morda bi bilo njegovo stališče tudi nekoliko drugačno, če bi se usedel na vlak, se odpeljal gor v Talin ali pa v Rigo, Vilnius, pa se pogovoril ne s politiki, ne, ne s politiki, on naj se pogovori z ljudmi, s konkretnimi prebivalci na ulici, na cesti, kjer bo lahko začutil, kakšni so njihovi občutki in želje. In to, da je NATO prisoten na Baltiku, ni kaprica politične elite, ni kaprica NATO, ampak je to želja ljudi, ker tam se ljudje zgodovinsko počutijo izjemno ogroženi s strani Rusije, in s tem, da je NATO tam prisoten, jim daje vsaj občutek večje varnosti, ker ko se pogovarjaš z navadnimi ljudmi, v njihovi podzavesti je, če bodo NATO vojaki prisotni v naši državi, si Rusija nikoli ne bo upala narediti tisto, kar je recimo, na primer, naredila na Krimu ali pa v Gruziji. In to je glavna poanta, okrog katere se vrti. Seveda je pa tudi to stvar možno izkoristiti za nabiranje točk, češ kako gre za nepotreben križarski pohod na Baltik in da to je neko izzivanje Rusije in podobne zgodbe. Ampak pač treba se je včasih pogovoriti pa stvari konkretno na terenu pogledati.

Torej jaz ne podpiram tega sklepa, ki ga je predlagala Združena levica. Jaz celo kontra, predlagam dva dodatna sklepa. Prvi sklep je, da bi Odbor za obrambo dal pobudo Ministrstvu za obrambo, da začne pripravljati Belo knjigo o obrambi, kjer bi napisali, spisali, kaj potrebujemo, kaj si lahko privoščimo in kaj ljudje od obrambe pa Slovenske vojske tudi pričakujejo, to je en sklep, ki ga predlagam. In drugi sklep, ki ga predlagam, je, da priporočamo Vladi, da spoštuje zaveze iz Walesa, dane leta 2014, in da se do leta 2024 obrambni proračun dvigne na 2 % BDP. To sta dva moja zelo konkretna predloga sklepov, ki jih v fazi razprave še dam, ker vidim, da je nekoliko nervoze v koalicijskih vrstah, ampak po poslovniku in po proceduri v času razprave še lahko dajemo predloge sklepe in to sta moja predloga sklepov.