Prav lepo vse pozdravljam in se hkrati opravičujem za zamudo, ker smo se zadržali v glavni dvorani, kjer nas je nagovoril generalni sekretar OECD, zato se še enkrat opravičujem za malo kasnejši začetek te seje.

Pričenjam z 28. sejo Odbora za gospodarstvo in vas še enkrat prav vse lepo pozdravljam.

Zaenkrat nimam nobenih pooblastil, zato nadaljujemo s sklicem seje. Ste prejeli dnevni red seje odbora. Naknadno ste dobili še z dne 4. 9. 2017 širitev dnevnega reda z naslednjima točkama, in sicer 4. točka - Predlog stališča Republike Slovenije do predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pogojev in postopka za zahteve po podatkih na področju notranjega trga, kmetijstva in ribištva, razen ohranjanja morskih bioloških virov, prometa, okolja in energetike, ki jih Komisija pošlje podjetjem in združenju podjetij. Ter 5. točko - Stališče Republike Slovenije do osnutka skupnega stališča EU za odprtje poglavja 6 - pravo gospodarskih družb za Srbijo.

Ker v poslovniško določenem roku nisem prejela predlogov za spremembo, je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem, vključno z razširitvijo.

PREHAJAMO TOREJ NA OBRAVNAVO 1. TOČKE DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O POSLOVNEM REGISTRU SLOVENIJE, SKRAJŠANI POSTOPEK EPA 2038-VII.

Predlagatelj zakona je Vlada. Kolegij predsednika je na 99. seji 16. 6. 2017 sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku. K obravnavi te točke so vabljeni Vlada, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Zakonodajno-pravna služba, Državni svet.

Kot gradivo ste poleg predloga zakona prejeli mnenje Zakonodajno-pravne službe ter mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance. Rok za vložitev amandmajev se je iztekel 30. 8. 2017. V poslovniškem roku so amandmaje k predlogu zakona vložile poslanske skupine SMC, Desus, SD, in sicer k 8., 14., 17. in 20. členu.

Pričenjamo drugo obravnavo predloga zakona. Besedo dajem predstavniku Vlade za dopolnilno obrazložitev k členom predloga zakona, državnemu sekretarju, mag. Alešu Cantaruttiju.

Izvolite.

Hvala lepa, predsednica.

Spoštovane poslanke, dragi poslanci.

Dovolite mi torej, da vam predstavim cilje, rešitve novele Zakona o poslovnem registru Slovenije, ki jo je Vlada potrdila 8. junija. Najprej nekaj osnovnih informacij.

Torej Zakon o poslovnem registru zagotavlja podlago za vzpostavitev in delovanje poslovnega registra, ki je register vseh slovenskih registrov. Vanj se vpisujejo vse pravne in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost v Republiki Sloveniji. Upravljavec registra je AJPES, ki preko svoje spletne strani zagotavlja javnost podatkov o poslovnih subjektih, ob tem seveda njihovih lastnikih, tudi zastopnikih, kontaktne podatke ter na način, ta način prispeva k večji varnosti pravnega prometa in njegovih udeležencev.

Najprej, kakšne koristi prinaša novela. Novela zakona predstavlja, skupaj z novelo Zakona o sodnem registru, ki je prav tako v zakonodajnem postopku, in letos sprejeto novelo Zakona o gospodarskih družbah, tako imenovani paket, s katerim prvenstveno pristopamo k drugemu delu implementacije direktive o povezovanju poslovnih registrov. Ta direktiva vzpostavlja evropski sistem povezovanja poslovnih registrov, ki ga bodo sestavljali poslovni registri držav članic Evropske unije in evropskega gospodarskega prostora, pa evropski portal za dostop do podatkov o družbah in podružnicah ter osrednja informacijska platforma, ki bo podpirala omenjene procese.

Sistem povezovanja poslovnih registrov oziroma krajše tako imenovani BRIS, bo, najprej, omogočal enostavno in enotno elektronsko komunikacijo med poslovnimi registri in zagotavljal javne podatke in dokumente o vseh kapitalskih družbah in podružnicah teh družb na enem mestu, to je na evropskem spletnem portalu ePravosodje. Komunikacija med poslovnimi registri bo v tem trenutku obsegala dve funkcionalnosti. Najprej izmenjavo informacij o začetku ali končanju likvidacijskih postopkov, ali drugih postopkov zaradi insolventnosti družb, ter izbrisu družb, ki imajo v drugi državi članici podružnico. In drugič, izmenjavo informacij o vpisu čezmejne združitve v register.

Na drugi strani se bodo na evropskem spletnem portalu ePravosodje zagotavljali podatki in dokumenti kapitalskih družb in njihovih tujih podružnic. V zvezi s prenosom omenjene direktive v noveli zakona, dajemo AJPES pooblastilo za opravljanje povezovanja poslovnega registra Slovenije s sistemom povezovanja poslovnih registrov.

V tej noveli iz Zakona o sodnem registru prenašamo določbe o sistemu, vse na enem mestu, in jih prenavljamo v skladu z zagonskim elaboratom vladnega strateškega razvojnega projekta VEM za poslovne subjekte. Z novelo zakona in novelo Zakona o sodnem registru zaokrožujemo zakonodajni del naših prizadevanj, da bi vzpostavili še učinkovitejši podporni sistem za podjetnike in delujoče družbe v vseh fazah njihovega razvoja. Konkretno, vzpostavljamo podporni sistem, ki bo sestavljen iz štirih ravni. Prvo, najvišjo raven, bo predstavljala centralna točka, katere aktivnosti bo izvajala javna agencija SPIRIT. Drugo raven bodo sestavljale regionalne oziroma regionalno razporejene svetovalne točke. Tretjo raven bo predstavljala obstoječa struktura registrskih točk, ki jih bomo po novem urejali v Zakonu o poslovnem registru Slovenije. Medtem ko je razvoj četrte, to je enotne poslovne točke, vsebina razvojnega projekta Ministrstva za javno upravo.

Tukaj bi dodal, da vsi postopki za to, da bomo ta sistem VEM točk res zagnali s 1. 1. naslednje leto, potekajo, tako je v zaključni fazi priprava razpisa za ta tretji nivo, o katerem sem govoril, in pa tudi neposredne potrditve operacije za četrti nivo, torej tiste vrhnje točke, ki jo bo vodila agencija SPIRIT. Torej, 1. 1. je presečni datum naslednje leto.

Z novelo zakona odpravljamo tudi nekatere druge manjše pomanjkljivosti obstoječe ureditve. Kar se tiče amandmajev. K predlogu zakona so bili na podlagi mnenja Zakonodajno-pravne službe vloženi amandmaji k štirim členom, ki jih v celoti podpiramo. Poleg tega bi na tem mestu v zvezi z mnenjem Zakonodajno-pravne službe podali še kratko pojasnilo, katere tako imenovane druge zbornice lahko poleg Gospodarske in Obrtne zbornice postavijo registracijske točke. Določba je bila v takšni obliki sprejeta z novelo Zakona o sodnem registru leta 2008. Na podlagi omenjene določbe oziroma novele je položaj točke VEM pridobilo več tako imenovanih drugih zbornic. V tem času nismo zaznali, da bi zaradi tega prišlo do povečanja števila registracij zbornic ali celo kakšnih zlorab. Te druge zbornice lahko odigrajo izjemno pomembno vlogo pri registraciji tam, kjer je dostopnost do upravnih zadev za poslovne subjekte manjša. Ob upoštevanju, da gre pri predmetni spremembi zgolj za prenos določb iz Zakona o sodnem registru, predlagamo, da določbo ohranimo v predlagani obliki.

Še ob koncu, spoštovani, mi dovolite, da sklenem predstavitev. Prepričan sem, da novela zakona prinaša dobre, utemeljene rešitve, ki bodo prispevale k boljšemu, preglednejšemu poslovnemu okolju ter višji stopnji pravnega prometa. Predlagamo, da novelo zakona podprete. Bi se pa ob tej priložnosti tudi rad zahvalil Zakonodajno-pravni službi za izjemno strokovno podporo in konstruktivno sodelovanje.

Najlepša hvala.

Hvala tudi vam za to uvodno obrazložitev.

Besedo pa predajam predstavnici Zakonodajno-pravne službe za tudi dodatno obrazložitev pisnega mnenja, gospe Heleni Rus.

Izvolite.

Hvala za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je podala pisno mnenje na predlog zakona. Naše pripombe so se nanašale predvsem na postopek pridobivanja položaja točk za podporo poslovnim subjektom. Prav tako smo opozorili, da je potrebno paziti na usklajenost s predlogom Zakona o sodnem registru, ki nadgrajuje določbe, ki omogočajo iskanje po posamezniku.

Ugotavljamo, da amandmaji koalicijskih poslanskih skupin v celoti naslavljajo naše pripombe.

Hvala.

Hvala tudi vam za to obrazložitev.

In prehajamo na razpravo o členih predloga zakona ter na razpravo in glasovanje o vloženih amandmajih.

Odboru predlagam, da po končani razpravi v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika glasuje o vseh členih predloga zakona skupaj. Kdo nasprotuje temu predlogu? Ugotavljam, da ne. Zato v razpravo najprej dajem člene od 1 do 7, h katerim ni vloženih amandmajev.

Želi kdo razpravljati? Gospod Franc Breznik, izvolite, imate besedo.

Ja, torej, jaz bom zelo kratek. Poskušal bom narediti neko splošno razpravo. V Slovenski demokratski stranki, kot ste mogoče ugotovili, tudi, ker imamo zraven predstavnike Vlade, marsikatero novelo zakona, ki pelje k večji preglednosti, k ustvarjanju boljšega poslovnega okolja, predvsem pa k nadgraditvi točk VEM, ki smo jih vpeljali v reformni vladi leta 2004-2008, takozvani prvi Janševi vladi, menimo, da je nujno potrebna ta nadgradnja. Ne gre samo za klasično implementacijo direktive, s katero zamujamo, ampak zaradi tega, ker menim, da je poslovni register nujno potreben. Da evropski poslovni register pelje tisto največjo, lahko rečemo, tri največje vrednote. Eno je tisto, ki najbolj cenim, torej prost pretok predvsem blaga, storitev, ki je nujno potreben za večjo konkurenčnost evropskega poslovnega okolja. Mislim, da je to eden izmed boljših in lahko rečemo boljših projektov Evropske unije v zadnjem petletnem obdobju.

Nujno je potrebno, ne samo zaradi registra kot takšnega, ampak tudi zaradi pravne varnosti na tem področju, na gospodarskem kriminalu. Tudi na tem področju. Seveda pa tudi ob registraciji, nenazadnje bomo v tem poslovnem registru lahko tudi pregledali, katero firmo, kdo so te pravne osebe, kako so povezane in tako naprej. To je tisto, kar je nujno potrebno tudi za naša podjetja, predvsem za internacionalizacijo naših podjetij v tujini, torej tudi za njihovo boljše delovanje v državah, kjer mogoče tega funkcioniranja, tudi gospodarskega, statusnega prava, tega poznajo nekoliko manj, je mogoče, ni tako harmonizirano za akte Evropske unije. In ravno vsled tega smo se v Slovenski demokratski stranki odločili, da gremo Vladi (?) nasproti, kot marsikdaj v tem mandatu, predvsem na Odboru za gospodarstvo.

Mogoče so kakšni manjši pomisleki, mogoče tudi bo kolegica povedala, ampak tudi te amandmaje podpiramo, ker menim, da so nujno potrebni, predvsem tisti, ki govori, govorim na splošno o vseh amandmajih skupaj, predvsem tam, kjer moramo prenesti z Ministrstva za javno upravo del pristojnost na Ministrstvo za gospodarstvo. Mislim, da se tudi, vidim, da se predstavniki Vlade s tem tudi strinjate, tako da, kot vidite z naše strani ni metanja polen pod noge, ko gre za gospodarstvo, ker ga razumemo in lahko samo rečem, želel bi si več takšnih sodelovanj.

Hvala lepa.

Hvala.

Tudi jaz si v bodoče želim še več takšnih sodelovanj, sploh na področju gospodarstva, ki prinaša pozitivne učinke, predvsem na BDP. Želi še kdo razpravljati? Kot je v navadi pri 1. členu, lahko imate tudi splošno razpravo.

Gospa Suzana Lep Šimenko, izvolite.

Najlepša hvala za besedo.

Zdaj, pred mano je v bistvu Franci že povedal naše stališče in s tem se tudi jaz seveda v celoti strinjam. Bi pa imela zgolj eno vprašanje. Zdaj, na nek način vemo, kako poteka, kakšne so možnosti vpogleda v podatke posameznih družb danes. / nerazumljivo - preskok traku/ …plačno in možno dostopati brezplačno in za katere je potem potrebno tudi plačati, pa me zanima, kako bo to v prihodnje. Kaj to dejansko pomeni za potrošnika glede samega tega portala ePravosodje, ko se bodo na nek način vlagale te poizvedbe o raznih družbah, ali bo to brezplačno ali bo to potrebno, ne vem, posamezen znesek plačati? Ali bodo za to obstajala zgolj podjetja, ki bodo imela dostope in bodo to potem tržila na nek način, kot so že danes, in seveda tu potem na nek način nista bila AJPES in pa ostali ponudniki storitev, če smem tako reči, v isti vlogi glede podatkov, ki so bili na razpolago. Tako da mogoče s tega vidika zgolj dopolnitev.

Hvala.

Smem kar prositi Vlado za odgovor? Državni sekretar.

Bom prosil kolega Aleša Goriška, da poda malo bolj detajlen odgovor na to.