Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne prav lepo pozdravljam!

Pričenjam 55. nujno sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo.

Obveščam vas, da so zadržani in se ne smejo … In se seje ne morejo udeležiti, naslednja člana odbora, in sicer Franc Laj ter Tomaž Lisec. Na seji kot nadomestna članica in člani odbora s pooblastili pa sodelujejo, in sicer: Danijel Krivec, ki nadomešča poslanko… / oglašanje iz dvorane/ Se opravičujem. Ki nadomešča poslanko Evo Irgl. Vojka Šergan, ki nadomešča poslanca Marka Ferlugo ter poslanec Uroš Prikl nadomešča poslanca Peter Vilfana.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG PRIPOROČILA VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE V ZVEZI Z VZPOSTAVITVIJO POGOJEV ZA ZAGOTAVLJANJE ENAKOSTI POLOŽAJA V REFERENDUMSKI KAMPANJI PRI FINANCIRANJU REFERENDUMSKE KAMPANJE IN URAVNOTEŽENOST MOŽNOSTI PREDSTAVITVE STALIŠČ Z OZNAKO EPA 2159-VII, KI GA JE DRŽAVNEMU ZBORU V OBRAVNAVO PREDLOŽILA SKUPINA POSLANK IN POSLANCEV S PRVO PODPISANIM JOŽETOM TANKOM, Z DNE 28. 8. 2017.

Poslanska skupina SDS je dne 28. 8. 2017 vložila zahtevo za sklic izredne seje Državnega zbora s predlogom priporočila, 29. 8. 2017 pa zahtevo za splošno razpravo o predlogu priporočila.

Kot gradivo objavljeno na spletni strani Državnega zbora imamo na voljo še mnenje Zakonodajno-pravne službe, z dne 30. 8. 2017 in mnenje Vlade Republike Slovenije, z dne 31. 8. 2017.

K tej točki so bili vabljeni: mag. Branko Grims v imenu predlagatelja, Zakonodajno-pravna služba, predsednik Vlade dr. Miro Cerar, minister za javno upravo Boris Koprivnikar.

Pričenjam drugo obravnavo predloga priporočila, v kateri bomo na podlagi 171. člena v povezavi s 126. členom Poslovnika opravili razpravo in glasovanje posameznih točkah predloga priporočila.

Želi besedo predstavnik predlagatelja, poslanec mag. Branko Grims podati dodatno obrazložitev? Ugotavljam, da ga ni. To pomeni, da ni dodatne … Dodatna obrazložitev?

Dr. Vinko Gorenak prosim, beseda je vaša.

Hvala lepa.

No saj to je običajni postopek, ne verjetno, da je predlagatelj lahko kdorkoli iz poslanske skupine.

Zdaj jaz se bom javil k besedi tudi po Zakonodajno-pravni službi in zelo polemiziral, zlasti iz razloga, ker smo na tem istem odboru pred tremi meseci ali štirimi, sprejeli zavezujoče sklepe in naročali Vladi Republike Slovenije. Ja, vam bom te sklepe priskrbel in vam jih dal, če bo potrebno. Ampak to bomo potem, ko bo to na vrsti. Ker se pogosto pojavlja vprašanje, da Državni zbor ne more nalagati Vladi Republike Slovenije, s čimer se seveda strinjam. Lahko pa Vladi Republike Slovenije priporoča in se to tudi priporočilo, kot tako kakršno je pred nami.

Zdaj poglejte, zakaj gre. Gre preprosto za to, da smo mi 4. 7., torej Državni zbor 4. 7., brez glasov SDS seveda, sprejel odlok o tem, da bo referendum na temo drugi tir takrat kot je pač določeno, kljub temu, da smo predlagali, tako predlagatelj kot mnogi drugi, da bi to združili skupaj s predsedniškimi volitvami. Seveda smo slišali potem zelo bistroumno izjavo in predsednika Državnega zbora in še koga, ki je rekel, da je pač to prepomembno vprašanje, da bi bilo skupaj s predsedniškimi volitvami. Treba je javnosti povedati in tudi vam seveda, tistim, ki takrat niste bili v politiki, povedati, da smo se z referendumom srečevali tudi pri predsedniških volitvah 2007, ampak takrat je bila neka druga Vlada, Vlada Janeza Janše in smo gladko, gladko iz razloga ekonomičnosti pač pristali na to, da je referendum hkrati s predsedniškimi volitvami, ker to pač pomeni za državljane približno 4 milijone odnosno nekaj manj stroškov kot takih. Glasovnice so potrebne, to tisto je potrebno, je pa isti čas in so iste komisije in so iste dnevnice, zato lahko znižate stroške za okoli 3 in pol milijone/4 milijone. To se zdaj ni zgodilo. To se preprosto ni zgodilo, Vlada Republike Slovenije se je spremenila v buldožer, bager, karkoli želite, in je seveda povozila razumne odločitve s tega področja.

Bi pa prosil za vprašanje, da je nek državljan z imenom Vili Kovačič zbral 40 tisoč podpisov. Res je, da so ga pri zbiranju podpisov podprle tako SD, NSi, SLS, kot tudi GOT (?). Ampak 48 tisoč podpisov pravzaprav, je treba biti zelo jasen, v zgodovini Republike Slovenije, zdaj če se smete ali ne je to vaša stvar, je to uspelo redko komu. Najprej leta '96 SDS s tako imenovano pobudo za večinski volilni sistem. Potem še nekajkrat, na levi strani političnega pola ste bili totalni »luzerji« - nikoli niste niti upali predlagati kaj takega, tudi ko ste bili v poziciji, kaj šele, da bi zbrali 40 tisoč podpisov. Zato je treba vedeti, da je zbiranje 40 tisoč podpisov izjemno zahtevna naloga. V tem času je bilo zbranih 48 tisoč podpisov in 48 tisoč podpisov državljanov pomeni praktično, ne vem, več kot Celje, več kot Kranj, več kot Koper, če želite. To ni malo število, to je veliko število. Število državljanov, ki je seveda izrazilo neko voljo in ki so davkoplačevalci in ki so volivci v tej državi.

Zdaj, kaj se je zgodilo, 20. 7. Vlada Republike … No še prej. Moram zdaj iti v leto '11. Glejte, do leta 2011 se v tej državni ni zgodilo, to je treba davkoplačevalcem povedati, se v tej državni ni zgodilo, da bi Vlada sodelovala v referendumski kampanji in zato uporabljala davkoplačevalski denar. Gremo naprej, leta 2011 so bili vzpostavljeni pogoji, leta 2011 so bili vzpostavljeni zakonski, boste povedali, če sem se kje zmotil, jaz vedno rečem, da sem se, jaz s tem nimam težave, leta 2011 je Pahorjeva Vlada vzpostavila pogoje, v tisti Vladi je sodeloval tudi Desus in pa SD, pa kaj še, Zares, ki jih ni več, po kateri Vlada lahko sama sebi »natanka« bencin, bom rekel iz državnega proračuna, zato, da vodi volilno kampanjo. Zdaj pa poglejte. Na eni stran imamo Vlado Republike Slovenije, ki je sama sebi iz državnega proračuna vzela kupček denarja v višini skoraj 100 tisoč evrov, sama sebi je to vzela iz državnega proračuna, torej je vzela tudi denar vseh tistih, ki smo referendumsko pobudo podpisali. Zdaj pa Vlada Republike Slovenije je torej z mojim denarjem, ki sem tudi podpisnik, z denarjem kolegov, ki so tudi podpisniki, z denarjem Kovačiča, ki je pobudnik, podpira to isto kampanjo, podira to ljudsko voljo. Absurd! Absurd! Ne morete preprosto z mojim denarjem mene nagovarjati naj bom za drugi tir, če sem pa proti financiranju drugega tira, ne drugemu tiru, da smo si na jasnem, na način kakršen je predviden. Torej je to absurdno dejanje. To je isto, jaz imam rad primerjave, to je isto kot da vodjo opozicije zaprete, tako kot ste naredili, tako so naredili, odnosno ste naredili, potem pa greste v volilno kampanjo in rečete, da so to poštene volitve. Niso. To je isto, še ena primerjava, kot da midva z Möderndorferjem, mislim, da nisva čisto istih let, pa vseeno, greva plavati, s tem, da imam jaz 2 metra vode pa 100 metrov, njemu pa natočite 5 centimetrov pa lahko leti čez, potem pa rečete, da je on zmagal. Ja seveda je zmagal, če ni imel vode, če ste mu dali 5 centimetrov in je odletel čez, jaz sem mogel pa plavati. Torej to ni poštena tekma v kateri bi lahko se srečali, bom rekel tisti, ki so za in tisti, ki so proti. Ker so si tisti, ki so za, vzeli 100 tisoč evrov iz državnega proračuna.

Zdaj, rekli boste, da je to zakonito. Jaz ne trdim, da je to nezakonito, ker je take nastavke v zakonu dala Pahorjeva Vlada, to je dejstvo, vendar kot se spomnite, Pahorjeva Vlada je sebi dodelila 96 tisoč za tisti super referendum – trije referendumi v enem dnevu, 8. 6. 2011. In kljub 96 tisoč evrom, ki jih je »pokasirala«, je izgubila. Jaz srčno upam, da se bo tudi tokrat tako zgodilo. Če se to ne bo zgodilo, bo to izključno zaradi kvoruma, ne zaradi volje ljudi kot take. Takrat je šel denar tudi za starleto Urško Čepin. Se spomnite kako je hvalila »penzijske« reči? Neverjetno! Neverjetno! Mogoče bi še kakšno drugo gospo podobnega kalibra, mogoče boste vi kaj angažirali v tej smeri za ta denar. Ne vem kaj se bo zgodilo. Ampak upam, da se kaj takega ne bo več ponovilo.

Naprej. Zdaj mi imamo 14., 15., 44. člen Ustave, ki garantira enakost, ki jo vi s tem načinom podirate. Poglejte naprej, mi imamo mednarodno Konvencijo o državljanskih in človekovih pravicah, ki posredno govori tudi o enakosti na tem področju. Mi imamo 39. člen Ustave, 10. člen evropske Konvencije o varstvu človekovih pravic in tako dalje in tako dalje in tako dalje, ki po našem mnenju niso spoštovani. Jaz bi si želel, da Ustavno sodišče o pobudi, ki je vložena, seveda odloči čim prej in da prepreči nezakonito uporabo sredstev na tem področju.

Zdaj pa poglejte, zakon izrecno prepoveduje državnim firmam, da bi vlagale denar v kampanjo. Ampak za kampanjo so se prijavile državne firme, Slovenske železnice, DARS se je prijavil in kaj ima DARS s tem, zdaj bi se mogoče še Triglavski narodni park, pa se ni. Dalje TDK, to je ta družba, ta je seveda sploh zainteresirana, državnim podjetjem je prepovedano. Zdaj pa ali so oni to naredili iz »finte«, zato, da bodo imeli čas na RTV in da bodo drugi imeli manj časa, to je a varianta. Zakon so pa že tako ali tako kršili, pa tudi če so dali 10 evrov za odprtje računa. Tudi 10 evrov ne morejo dati za odprtje računa, toliko pa verjetno odprtje računa stane. Vsaj predstavljam si.

Poglejte še eno stvar, Vlada Republike Slovenije je 21. julija to sprejela, ampak ne boste verjeli, jaz sem vam že takrat rekel na začetku, ko sem prvič videl ta sestav Državnega zbora, ko smo sprejemali Zakon o Vladi, povejte ljudem resnico. Namreč vi ste napisali v svojih programih kako boste racionalizirali državno upravo, potem ste pa iz 12 naredili 16 ministrov. Zakaj ste lagali ljudem? In isto zdaj. 21. julija sprejmete sklep »Predlog za sodelovanje v referendumski kampanji ob zakonodajnem referendumu v Zakonu o izgradnji, upravljanju, gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača – Koper«, pika, amen, gotovo. To, da boste imeli pa 97 tisoč evrov iz državnega proračuna tišina. Bog ne daj, da bi kakšen novinar kje kaj našel. Vlada je to skrila. Vlada je to skrila. In šele branje sklepa vam potem v stilu, v stilu Delo, se opravičujemo SDS, ker potem to objavijo tam v predzadnji vrsti z najmanjšimi možnimi črkami. Je treba isti stil, saj to je ista zgodba. Pa potem tam nekje najdeš notri številko 97 tisoč, ki jo ni v nobenem naslovu, ki je ni v nobenem sporočilu za javnost. To je grdo! To je grdo s strani Vlade Republike Slovenije.

Sicer pa glejte, o nepristranskem pridobivanju informacij na referendumu z argumenti za in proti, govorijo še nekateri drugi mednarodni akti. Mednarodni! Med drugim Beneška komisija. Zahteva, da morajo oblasti v referendumski kampanji ostati nevtralne. Ali ste me razumeli? Beneška komisija pravi: »Oblasti morajo ostati v referendumski kampanji nevtralne.« Beneška komisija ni posvetovalna skupina Vlade, ki ji rečete kako naj naredi, tako kot tisti na primer za odvzem mandata Janši, ki ste rekli neko komisijo, pa potem je komisija rekla odvzem mandata Janši je zakonit, potem pa je Ustavno sodišče reklo drugače, ko sem jaz potem tistim rekel, da naj gredo v Šmarje pri Jelšah krave pasti, na mesto, da se gredo pravnike. Ampak glejte, Beneška komisija zahteva, da morajo oblasti ostati nevtralne. Vlada si je pa vzela 100 tisoč evrov. Ne samo, da je nevtralna, 100 tisoč si je vzela za to.

Naprej. OVSE nepristranske info… Torej, da je volivcem treba omogočiti nepristranske informacije z argumenti za in proti. Da ne bomo v ponedeljek poslušali šefa OVSE tu, ali OECD bolj, kaj je že ta? En drug šef. / oglašanje iz dvorane – nerazumljivo/ Tisto je OECD, tu gre pa za OVSE. Skratka, vrsto razlogov je, da bi naš zakon v volilni referendumski kampanji urejal nekatera področja in da bi ta zakon rekel, da bo referendumska kampanja na obeh straneh enakovredna. Ali ni to normalno stanje? Povsem normalno, pa karkoli je Vlada napisala v svoji informaciji. Tisto tako težko verjameš, pa tako ali tako dobiš zadnjo minuto.

Dalje, bi lahko vseboval določilo, da ni, da ni nesorazmerne porabe sredstev v korist ene ali druga strani. Dajte Kovačiču 97 tisoč evrov, potem pa se gremo to. Ja dajte njemu 97 tisoč evrov, potem pa gremo v kampanjo. Še vedno boste imeli veliko prednost. Zakaj? Zato, ker so vsi mediji vaši, kot smo videli ob zadevi Jankovič. Da oblasti ostanejo v referendumski kampanji nevtralne. Kar je logično! To bi bilo povsem logično, da ostanejo nevtralne. Da bo volivcem omogočena nepristranska informacija z argumenti za in proti. To je pa naloga medijev, ki je pa tako ali tako ne moremo doseči, to je jasno kot beli dan. Da država ob obstoječih medijih, da država volivcem posreduje uravnoteženo gradivo obeh strani. Ali si predstavljate? Ali boste natipkali zdaj nek časopis, pa boste na levi strani predstavili svoje argumente, na desni pa argumente Kovačiča. Ali boste to naredili? Ne, za teh 100 tisoč evrov bo izšel nek časopis, ki bo hvalil to kar vi trdite. Skratka, zadeva ni korektna, zadeva ni poštena, zato smo vložili to zahtevo in predlagali nekatere, nekatere sklepe.

Zdaj Zakonodajna služba še ni dobila besede, ampak vseeno. Prvi sklep je seznanitveni sklep – kaj je narobe s tem, da smo se mi seznanili s tem in tem. S tem ne more biti narobe nič. Ker smo se v tem Državnem zboru, pa v tem prostoru že tisočkrat seznanili z neko zadevo. Ne vem, kaj bi bilo. Če pa nekaj Vladi priporočamo, kar je v točki dva, kar sicer zakonodajna, mislim da, ni imela nič proti, no, nekaj takega, potem smo pa že v nekem polju vplivanja na Vlado. Ja, hudiča, kdo pa je postavil to Vlado? Mi smo jo. Državni zbor jo je postavil in Državni zbor jo lahko tudi zamenja. Nas pa zamenjajo seveda volivci. Za mene iz vidika delitve oblasti ni noben problem Vladi nekaj priporočati. Ampak ta Državni zbor včasih naroča. Naročilo. Ga bom tekom seje pridobil, pa vam bom pokazal, kaj smo naročili s podpisom tukajšnjega predsednika, ker vam je to »pasalo«, odnosno je koaliciji »pasalo«. Skratka, gre za priporočilo Vladi. Jaz sem prepričan, ne glede na izid današnjega glasovanja, za katerega približno vemo, kakšen bo, da bo v ponedeljek stekla razprava na Državnem zboru, za katero tudi približno vemo, kakšna bo, ampak ker nas tukaj, vsaj mene, tukaj ne bo več, upam in želim si pa, da bi bilo to prej, pa seveda, da bo odločitev Ustavnega sodišča, ki bo stvari na tem področju postavila na svoje mesto, in v času referenduma omogočila neko normalno stanje, prikazala argumente od tistih, ki so za, in prikazala argumente od tistih, ki so proti, z uravnoteženo porabo sredstev. Ne pa, da si ena stran iz državne blagajne vzame sto tisoč evrov, druga stran pa ne. Pod takimi pogoji ni normalne in nevtralne kampanje pred referendumom.

Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam.

Dolžan sem, zakaj sem v uvodni besedi predstavil v imenu vašega predlagatelja. Zadnje informacije so mi bile dostavljanje, da bo pač mag. Grims predstavil, zaradi tega sem tako tudi napovedal. Je pa popolnoma razumljivo in logično, da se lahko spremeni tudi tik pred sejo.

Želi besedo predstavnica Ministrstva za javno upravo, državna sekretarka mag. Tanja Bogataj? Beseda je vaša.

Hvala lepa, gospod predsednik.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, Vlada je sprejela svoje mnenje glede predloga priporočil in v mnenju tudi utemeljila, zakaj in kako zavrača očitke, ki so ji očitani oziroma tudi navaja argumente glede na veljavno zakonodajo. Namreč, po veljavnem 3. členu Zakona o volilni in referendumski kampanji ima Vlada možnost, da je organizator referendumske kampanje oziroma ena od njenih pristojnih služb, ki jo Vlada določi oziroma pooblasti za ta namen, in določeno je tudi, da lahko v ta namen porabi proračunska sredstva. Veljavna ureditev tudi določa omejitev teh sredstev in vir. Tako da zakon omejuje višino sredstev, ki jih Vlada lahko nameni za kampanjo, na štirikrat manjšo vrednost, kot je sicer najvišja dovoljena višina sredstev za kampanje za ostale organizatorje referendumske kampanje, prav tako pa Vlada za referendumsko kampanjo ne more pridobivati drugih sredstev, medtem ko ostali organizatorji lahko pridobivajo sredstva za kampanjo od fizičnih oseb in tudi od pravnih oseb zasebnega prava, katerih namen ustanovitve pa ni pridobivanje dobička. To določilo velja že od 2011 in v tem času se je Vlada že večkrat vključila v referendumsko kampanjo. Tule recimo pri zakonodajnem referendumu o Zakonu o malem delu, o Zakonu o arhivih, o Zakonu o delu na črno in pa o Zakonu o pokojninski reformi. Zadnja novela, zadnja sprememba Zakona o volilni in referendumski kampanji je bila leta 2013 in takrat v času posvetovanja z javnostjo ni bilo prejetega nobenega predloga za morebitno spremembo teh členov zakona, ki jih navajajo predlagatelji priporočil. Prav tako smo pa s tisto novelo upoštevali usmeritve in priporočila Računskega sodišča Republike Slovenije in Skupine držav proti korupciji pri Svetu Evrope, GRECO in tudi je bilo ugotovljeno, da je Slovenija izboljšala oziroma s tem pokazala bistven napredek na tem področju predvsem z vidika transparentnosti vodenja kampanje in porabe sredstev. V svojem mnenju Vlada tudi argumentira, da glede na to, da je v večini primerov predlagateljica zakona in tudi v tem primeru, ko se je 20. 7. s sklepom odločila, da sodeluje v referendumski kampanji v podporo uveljavitvi Zakona o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača – Koper, da je v interesu, da lahko predstavi argumente in informacije in meni prav nasprotno, da bi bila Vlada v neenakopravnem položaju, če se ne bi vključila v kampanjo in te možnosti ne bi imela predstaviti informacij in argumentov. Menimo pa, da se v tem času niso pokazale pomanjkljivosti zakona, kot sem že povedala, in zato tudi ni bilo razloga za morebitno spremembo ureditve. Izkazalo se je, da so te omejitve, ki jih zakonodaja predvideva, za Vlado ustrezne, tako da lahko različni organizatorji pač predstavljajo svoje argumente »za« oziroma »proti« posamezni rešitvi.

Toliko za enkrat uvodoma, potem pa bomo v nadaljevanju, če bo potrebno, s sodelavci odgovorili na vprašanja.

Hvala.

Hvala lepa tudi vam.

Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe gospa Katarina Kralj?

Prosim, beseda je vaša.

Hvala za besedo, gospod predsednik.

V Zakonodajno-pravni službi smo predlog priporočila preučili z vidika skladnosti z Ustavo, pravnim sistemom in nomotehničnega vidika. Pomembno je, da se v skladu s Poslovnikom Državnega zbora s priporočilom predlagajo ukrepi za delo državnih organov, nosilcev javnih pooblastil in tako naprej.

Zdaj, glede konkretnih priporočil ugotavljamo, da 2. točka priporočila v celoti sledi poslovniški opredelitvi priporočila, saj se z njim nalaga Vladi, da pripravi predlog zakona in ga vloži v zakonodajni postopek po nujnem postopku. To je v njeni pristojnosti. Glede 1. točke pa smo samo opozorili, da bi jo bilo možno tudi opustiti, ker konkretno ne vsebuje nobenega predloga ukrepa, ampak zgolj ugotovitev, da se je Državni zbor seznanil s stanjem. Smo samo napisali, da se lahko opusti, da ni nujen za sprejem tega priporočila, je pa res, da se je v praksi uveljavilo, pri sprejemanju priporočil, da je najprej ta seznanitveni sklep, na kar sledijo ukrepi Vlade. Tako da še enkrat povem glede na to, da je napovedal gospod predlagatelj, da bo polemiziral z mnenjem ZPS glede te vsebine, glede našega mnenja … Mi z vidika naših pristojnosti k predlogu priporočila nimamo nobenih pripomb, je v skladu z Ustavo, je v skladu s Poslovnikom in je nomotehnično v redu pripravljen.

Hvala.

Hvala tudi vam.

Še eno pooblastilo. Bojan Podkrajšek nadomešča Anjo Bah Žibert.

Postopkovno, dr. Vinko Gorenak.

Ja, hvala lepa.

Glejte, zdaj, z nami je pobudnik Vili Kovačič. Mi namenoma nismo rekli v našem predlogu: »Povabite to, pa to osebo.« Ker tudi… Dva razloga sta za to. Na eni strani je to, češ da je neka naša izpostava, kar kar naprej trobijo mediji in ne vem kaj. Drugi razlog je pa ta … Tudi če bi mi predlagali, da povabite gospoda Kovačiča, je situacija taka, da o tem odloča predsednik. Predsednik lahko naše tudi zavrne ali kakorkoli. Ampak moj postopkovni predlog, predsednik, je, da se zbiratelju podpisov da beseda v uvodnem delu, ne glede na to, da ga nismo povabili, ne glede na to, da ga nismo predlagali. Moj predlog je, da o tem odloči odbor z glasovanjem. Zdaj pa še nekaj, preden boste, upam, dali predlog na glasovanje. Glejte, kulturno je, kulturno je, da se človeku da beseda. In drugič, iz spoštovanja do 48 tisoč ljudi se mi tudi zdi korektno, da izglasujete predlog, da človek dobi besedo in da lahko govori. Zato vas tudi pozivam… Predsednik, vas prosim, če daste na glasovanje, vas pa prosim, da izglasujete možnost gospodu Kovačiču, da poda svoje uvodno stališče. Vendarle predstavlja 48 tisoč ljudi.

Hvala tudi vam.

Skladno s postopkovnim predlogom dajem na glasovanje naslednji predlog sklepa: »Nepovabljeni lahko obrazloži svoje mnenje ali stališče o obravnavani zadevi.« Glasujemo.

Kdo je za? (16 članov.) Kdo je proti? (1 član.) Odločitev odbora je, da nepovabljeni lahko obrazloži svoje mnenje oziroma stališče.

Skladno s Poslovnikom in parlamentarno prakso prosim, spoštovani Vili Kovačič, če se lahko omejite na stališče, kot sem tudi uvodoma omenil, mnenje, kajti to ni razlaga. Prijazno vas naprošam, če je mogoče, da bi se lahko tudi malce omejili v nekem razumnem času. Petnajst minut.

Hvala lepa.