Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani gostje. Pričenjam 94. sejo Odbora za zunanjo politiko.
Za današnjo sejo se je opravičil član odbora Janez Janša in dr. Matej Tašner Vatovec. Imam pa nekaj pooblastil, in sicer Marka Ferlugo nadomešča kolegica Anita Koleša, Simona Zajca Ivan Prelog, mag. Aleksandra Kavčiča pa kolegica Irena Grošelj Košnik.
Vse vas prav lepo pozdravljam, še posebej ministra za zunanje zadeve, gospoda Karla Viktorja Erjavca s sodelavci, tudi predstavnike ostalih ministrstev in seveda vas, drage kolegice in kolegi.
Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. 11. 9. ste prejeli obvestilo o širitvi s točko 1A in predlog za širitev s točko 1B. Glasovanje o 1A točki glede na 154.d člen Poslovnika Državnega zbora ni potrebno, tako da predlagam, da glasujemo o predlogu za širitev s točko 1B. Predpostavljam, da imate pri sebi glasovalne naprave, torej glasujemo. Glasujemo.
Kdo je za? (9 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je širitev s točko 1B sprejeta.
Tako je določen dnevni red seje, kot je bil predlagan s sklicem in z izglasovano širitvijo.
Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - VPRAŠANJA IN POBUDE ČLANOV ODBORA ZA ZUNANJO POLITIKO.
Kdo bo prvi ministru postavil poslansko vprašanje?
Podpredsednica, mag. Julijana Bizjak Mlakar, izvolite.
Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav vsem prisotnim, posebej še gospodu ministru za zunanje zadeve, gospodu Karlu Erjavcu.
Sama bi pa vprašala, kakšno je njegovo stališče z zvezi s problematičnim položajem, ki ga za svet nekako predstavlja Severna Koreja? Namreč, tudi odnosi med Severno Korejo in ZDA se poslabšujejo. Vemo, da so tukaj grožnje že kar z jedrskim orožjem, kar pa seveda po moje predstavlja kar hudo nevarnost za mir v svetu. In me zanima, kakšno je vaše stališče, kako bodo ti procesi potekali naprej, čeprav vem, da je težko prognozirati karkoli, vendar pa vseeno imate vi širši pogled na situacijo, kot pa ostali ljudje.
Hvala lepa za odgovor.
Hvala lepa vam za postavljeno vprašanje.
Nadaljeval bo podpredsednik mag. Branislav Rajić.
Hvala, gospod predsednik. Dober dan vsem.
Spoštovani gospod minister. Medtem ko s Korejskega polotoka prihajajo resne grožnje z jedrskim orožjem, se zdi precej nenavadno, da pred dvema mesecema, točneje 7. julija, med glasovi 122 članic OZN, ki so glasovale za mednarodno pogodbo o prepovedi jedrskega orožja, ni bilo glasov članic Nata, Slovenija pa se tega glasovanja ni udeležila. Zakaj Slovenija ni podprla omenjene pogodbe, sploh pa ob dejstvu, da je vključena v najpomembnejše mednarodne režime za preprečevanje uporabe tega orožja?
Hvala.
Hvala lepa, predsednik. Spoštovani minister z ekipo. Lepo pozdravljeni. Kolegice in kolegi.
Kljub temu, da smo že naslovili vprašanje Palestine v neformalnem pogovoru in da smo slišali, da na tem ni nič novega, pa je prejšnji teden na neformalnem zasedanju v Talinu bilo odprto tudi vprašanje bližnjevzhodnega mirovnega procesa. Pa me zanima, glede na to, da je to vprašanje na nek način v zadnjem času izginilo z agende, kar me sicer zelo žalosti, me zanima, ali bo EU ohranila neko proaktivno vlogo? Vemo, da je v Parizu potekalo srečanje nedavno nazaj, kakšne pol leta, me zanima, ali bo se ta mirovni proces nadaljeval in ali bo Evropska unija zavzela kakšno bolj proaktivno vlogo?
In še dodatno vprašanje, ki ga je po navadi postavljal nekdo drug, pa bom jaz na tem mestu. Kje smo na ministrstvu oziroma na Vladi s priznanjem Palestine?
Hvala lepa kolega Kamal.
Nadaljujemo. Tudi sam želim ministru postaviti vprašanje oziroma pobudo. Gospod minister, mene je močno zaskrbelo, ko smo v medijih v času dopusta, v začetku avgusta, prebrali v naših medijih novico, da je prišlo do drznega vloma, kot so poročali mediji, na slovensko veleposlaništvo v Bruslju. Pa bi vas prosil, da odboru vaše ministrstvo pripravi pisni odgovor - z razlogom pravim pisnim -, kako so varovani naši objekti diplomatsko-konzularnih predstavništev? Tukaj mislim tudi na rezidence veleposlanikov.
In želel bi, da nam podate tudi eno poročilo o vlomih ali poskusih vlomov recimo v obdobju od 1. januarja 2014 pa do danes. Mislim da je to pomembno, da smo člani Odbora za zunanjo politiko seznanjeni, natančno seznanjeni s tem, kako so naši objekti DKP varovani. In morda tudi v luči prihajajočih proračunskih razprav. Kot veste, večkrat pravim, da smo mi varuhi proračuna Ministrstva za zunanje zadeve. Jaz se vam že v naprej zahvaljujem za to poročilo.
Mi pa nadaljujemo. Vidim, da zaenkrat ni več interesa za poslansko vprašanje. Preden dam besedo gospodu ministru, vas obveščam, da kolegico Marinko Levičar nadomešča kolega Uroš Prikl in ga lepo pozdravljam.
Gospod minister, zdaj pa dajem besedo vam za odgovore in komentarje. Izvolite.
Ja, hvala lepa. Vsem lep pozdrav.
Najprej bi odgovoril na vprašanje poslanke Julijane Bizjak Mlakar glede Severne Koreje. Najprej bi rad povedal, da smo imeli na Blejskem strateškem forumu, ki je letos doživel spet lep uspeh in več kot tisoč udeležencev iz 70 držav, tudi zasedba je bila izjemna, da smo imeli poseben panel, ki se je nanašal na globalno nuklearno upravljanje. Ta panel je bil postavljen na letošnjem Blejskem strateškem forumu na podlagi pogovora, ki sem ga imel v lanskem letu s predsednikom ali pa vodjo Organizacije za preprečevanje jedrskih poskusov, gre za gospoda Zerba, ki me je že pred enim letim opozarjal, da jedrski program, ki ga razvoja Severna Koreja, da predstavlja resno grožnjo ne samo za regionalno okolje, ampak tudi za celotno mednarodno skupnost. Moram reči, da takrat se mi ni zdelo, da lahko Severna Koreja razvija tako močno jedrsko orožje, kot se je izkazalo sedaj pri zadnjem poskusu, kjer je podzemeljski poskus dosegel od 6. do 7. Richterjeve stopnje, če gledamo meritve na podlagi potresov, zlasti zato, ker se mi je zdelo, da Severna Koreja niti nima teh finančnih zmožnosti, nima tega znanja.
Vendar me je takrat ravno vodja te organizacije, gospod Zerbo, opozoril, da v roku enega leta glede na podatke, informacije, meritve, ki jih opravljajo, da pričakuje, da bo jedrsko orožje, s katerim razpolaga Severna Koreja, lahko resna grožnja za mednarodno skupnost. In iz tega naslova je potem tudi prišla ta pobuda, da organiziramo poseben panel. V zvezi s tem lahko povem, da je bil tudi direktor Agencije za jedrsko energijo, to gre za gospoda Amana iz Japonske. Z obema sem imel bilateralni pogovor in moram reči, tisto, kar sta mi povedala, je precej dramatično. Lahko povem, da recimo gospoda Zerba je, če bi prišlo do vojaške intervencije - o tem se tudi špekulira -, da bi lahko Severna Koreja povzročila 30 milijonov žrtev. Tukaj ne mislim samo mrtve, ampak tudi ranjene in podobno.
Tako da, situacija je zelo resna, zato smo tudi na neformalnem zasedanju ministrov za zunanje zadeve v Talinu obravnavali kot posebno točko Severno Korejo in na kakšen način pravzaprav preprečiti nadaljevanje teh napetosti. Moram reči, da vsi ministri in tudi visoka predstavnica za zunanjo politiko, Federica Mogherini, smo mnenja, da je potrebno vzpostaviti ustrezne kanale komunikacije in poskušati preko dialoga najti ustrezno rešitev, ker kot rečeno, vojaška intervencija bi lahko povzročila zelo hudo škodo.
Kar se tiče Evropske unije, tukaj se bodo potrudili, da se vzpostavijo ti komunikacijski kanali. Zlasti Evropska unija je lahko primeren sogovornik, ker vemo, da ZDA pač je v neposrednem konfliktu z vodstvom Severne Koreje. Razprava je pa tudi šla v tej smeri, da bi lahko - in to je bilo tudi stališče Slovenije -, da tukaj lahko tukaj igra ključno vlogo Kitajska. Pozitivno je to, da je Kitajska zdaj podprla v Varnostnem svetu te sankcije proti Severni Koreji. V zvezi s tem lahko tudi povem, da na neformalnem srečanju ministrov za zunanje zadeve je bilo stališče, da je treba zelo paziti, da te sankcije ne bi dodatno prizadele prebivalstva, ki že tako ali tako živi v slabih razmerah. Sklep je tudi bil, sicer neformalen, ker neformalna srečanja se ne sprejemajo formalni sklepi, ampak da je treba tudi preiskati in preučiti možnosti, kako preprečiti dostop Severni Koreji do tehnologije, do materialov in da se tudi razišče, katere države so tiste, ki pomagajo Severni Koreji pri izdelavi teh bomb z materiali in pa tudi znanjem in pa tehnologijo.
Tako da, situacija je resna, bo pa potrebno to situacijo rešiti preko diplomacije, ker če bo prišlo do vojaške intervencije, bo to imelo kar zelo hude posledice ne samo za regijo, ampak tudi širše.
Na vprašanje poslanca Branislava Rajića, zakaj Slovenija ni podprla sporazuma o prepovedi o uporabi jedrskega orožja, naj povem, da stališče Slovenije je, da imamo že dve pogodbi in da je potrebno doseči realizacijo teh dveh pogodb, ki sta ključni. Gre za Pogodbo o prepovedi jedrskih poskusov in pa za Pogodbo o neprofilizaciji jedrskega orožja. To sta dva temeljna sporazuma in tudi v okviru Nata je podpora je za ta dva sporazuma. Mi smo mnenja, da še tretji dokument ne bo prispeval k temu, da bi res dosegli prepoved jedrskih poskusov, ampak da je treba angažma dati na ti dve že obstoječi pogodbi.
Kar se tiče vprašanje bližnjevzhodnega mirovnega procesa in priznanja Palestine. Res je, da ta zadeva je bila nekaj časa umaknjena z agende, tudi kar se tiče ministrov za zunanje zadeve EU. Glavni razlog je bil pa to, da se je čakalo na stališče nove ameriške diplomacije. Čakalo se je tudi na ta obisk, ki ga je opravil predsednik Združenih držav Amerike. Glede na to, da vidimo, da ni za pričakovati kakšne večje spremembe, kar se tiče politike Združenih držav Amerike, je na neformalnem zasedanju ministrov za zunanje zadeve v Talinu zopet ta točka bila uvrščena in je bila opravljena razprava.
Smo pa ujetniki tukaj različnih interesov. Veste, da za bližnjevzhodni mirovni proces skrbi kvartet. To se pravi OZN, EU, Rusija in ZDA. In da tudi tisti, ki ste brali intervju, ki ga je imel turški zunanji minister Çavuşoğlu, tudi on je zelo jasno povedal, da tukaj sta ključna za razrešitev tega vprašanja tako ZDA, kot Rusija. Seveda Evropska unija tukaj lahko pritiska, da se proces odvija. Jaz sem v razpravi opozoril na to, da stanje na terenu kaže na to, da bo onemogočena rešitev dveh držav. Vemo, da Izraelci gradijo naselja in bo fizično ta razdelitev dveh držav postala nerealna. Stališče Slovenije pa je, da je treba podpreti to rešitev dveh držav, in to je tudi stališče EU.
Glede priznanja Palestine bom pa ponovil to, kar sem že večkrat na tem odboru ponovil. Odločitev Vlade je - in tudi nekako dogovor znotraj Evropske unije je -, da se gre v priznanje Palestine, če to naredita dve ali več držav. Jaz lahko rečem, da kot minister za zunanje zadeve ocenjujem, tudi če bi Slovenija v tem trenutku šla, kot edina država, da morda v moralnem smislu bi to imelo zelo veliko težo, ampak konkretno pa se ne bi nič spremenilo. Moram pa reči, da s kolegi ministri ves čas o tem govorim. Tukaj so Irci zelo na tem, da bi šli na to pot, ampak, kot rečeno, zdaj čakamo, kaj se bo zgodilo v okviru kvarteta. Tako da to priznanje Palestine mislim, da bo treba v določenem trenutku, glede na to, da se mandat te vlade izteka, opraviti razpravo v tej smeri, če ne bo nobena druga država šla v smer priznanja Palestine, kaj bi pomenilo, če Slovenija to stori sama. Jaz bom v nekem trenutku predlagal to razpravo na Vladi. Seveda, če ne bo že prej kakšna država tudi mnenja, da je treba iti, glede na zahtevno in nekako blokirano situacijo, v smeri pritiska z priznavanjem Palestine, ker to je določen dodaten pritisk. Seveda ne, če to samo stori Slovenija. Mora to več držav Evropske unije.
Kar se tiče vprašanja predsednika komisije, vlom v Bruslju. Mi bomo pripravili zelo detajlno informacijo. Jaz moram reči, da odkar tudi ti teroristični napadi, mi veliko pozornost namenjamo dodatnemu varovanju tako DKP kot tudi rezidenc. Gre za tehnično varovanje. V Bruslju recimo, ko je prišlo do tistega terorističnega napada na letališču, smo tudi imeli fizično varovanje, smo poslali naše policiste. Moram pa reči, da ta vlom v Bruslju, koliko lahko povem, je bil izveden skrajno profesionalno.
Poglejte, vlom se je zgodil tako, da so iz sosednje stavbe, ki je bila prazna, odprli luknjo skozi zid, ki je debel en meter. Vedeli so, kje so vse kamere, kje so vsi senzorji in tako naprej. Tako da mi ocenjujemo, da je to šlo za eno visoko organizirano profesionalno skupino. Moram pa reči, da tudi po zadnjih podatkih, ki jih imam, ni bilo ničesar odnešenega. Res pa je, da je bil cilj, da bi prišli do serverja, ki je pa v posebnem prostoru in ima eno posebno zaščito. In kljub vsem sredstvom, ki so jih imeli, niso mogli priti do tega prostora. Tako da menimo, da verjetno ni šlo za to, da bi želeli priti do naših potnih listov, ki so zelo atraktivni, zlasti za kriminalne združbe, ampak da je bil cilj, kako priti v naš informacijski sistem. Moram reči, da belgijska policija izvaja postopke v zvezi s tem, vendar zaenkrat več podatkov nimamo. Bomo pa dali zelo podrobno informacijo o tem dogodku, ker imamo vse te podatke.
Kar se tiče varovanje DKP, to se pravi diplomatskih konzularnih predstavništev, pa lahko povem, da tudi v letu 2018 bomo iz proračuna namenili še dodatna sredstva, tako da vsako leto krepimo to varnost. Seveda smo pa po planu začeli tam, kjer so te teroristične grožnje najbolj verjetne, kot Bruselj, Pariz, London in tako dalje.
Gospod minister, hvala lepa za vaše odgovore. Že v naprej tudi za pisni odgovor oziroma poročilo na moje vprašanje.
Sprašujem kolegice in kolegi, aha, naslednje vprašanje, dodatno, bo postavil podpredsednik mag. Branislav Rajić.
Hvala, gospod predsednik.
Ni dodatno, je pa novo vprašanje, in kratko. Trenutno v Organizaciji združenih narodov, Svet za človekove pravice, poteka zasedanje. Naša država je že drugič članica tega sveta in me zanima, katere bodo teme, katere bo Slovenija odprla, če bo odpirala teme. In če je mogoče tema zaskrbljujoča situacija v Jemnu tudi na dnevnem redu?
Hvala.
