Spoštovane kolegice, cenjeni kolegi.

Začenjam 139. sejo Odbora za zadeve Evropske unije in vas obveščam, da sta se te seje opravičila dr. Franc Trček, in pa človek brez katerega včerajšnja tekma ne bi bila taka, kot je bila, gospod Peter Vilfan. Obveščam vas tudi, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije, predstavniki Vlade, Državnega sveta, k 1. točki dnevnega reda pa tudi predstavniki Skupnosti občin Slovenije, Združenja občin Slovenije in Združenje mestnih občin Slovenije. Prav lepo pozdravljeni vsi državni sekretarji, predstavniki občin in vsi ostali navzoči.

Prehajam na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje, ste ga tudi prejeli in, ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red, kot ste ga prejeli s klicem.

Prehajam na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE POROČILO O IZVAJANJU EVROPSKE KOHEZIJSKE POLITIKE 2014-2020 ZA OBDOBJE JANUAR 2014 – JUNIJ 2017.

Gradivo k tej točki smo prejeli od vlade 13. julija 2017.

Prosim državnega sekretarja na SVRK, gospoda Franca Matjaža Zupančiča, da nam predstavi to poročilo.

Izvolite.

Hvala lepa.

Predsedujoči, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Moram priznat, da tega ni v mojem tekstu, ampak ne morem, da se ne ustavim pri včerajšnji tekmi. Se mi zdi, je navdihujoč trenutek, da smo v enem letu Slovenci, kar v treh kolektivnih športih, v rokometu, odbojki in zdaj košarki osvojili medaljo, v košarki najmanj srebrno pa seveda pričakujemo pojutrišnjem več. Kar dobro pokaže, mogoče je to korak iz managementa v leadership, mogoče včasih tudi s tujim vodjo, da smo Slovenci, kadar se ne pogovarjamo v jeziku kdo bo koga, ampak kdo smo skupaj, zmožni narediti karkoli. To seveda danes ni naša tema, ampak je pa navdihujoče. Vam želim tudi v nedeljo ves uspeh.

Poročilo. Tokrat sem z vami jaz, enako kot pred enim letom. Tudi danes moram opravičit našo ministrico, ki je tokrat v tujini in posledično je predstavitev polletnega poročila prepustila nama z Bojanom. Vsi poznate našega direktorja gospoda Suvorova. Jesenska srečanja so vedno precej oddaljena od dejanskega dneva, na katerega je pripravljeno kvartarno poročilo, ker so vmes zaslužene počitnice. Pa kljub temu ocenjujem, da se je s stanjem potrebno seznaniti, pa še z nekaterimi bolj svežimi podatki bom lahko povedal, kot so tisti, ki so v poročilu.

Pa naj najprej podam finančne podatke. Kot sem že povedal, so v četrtletnem poročilu podatki na presečni datum 31. 6. 2017. In ker vam zaradi časovnega zamika pri obravnavi poročila postrežemo tudi z bolj svežimi podatki, bom govoril tudi o tem, kaj se je s številkami še zgodilo, do konca septembra 2017.

Torej, v poročilu smo zapisali, da je bilo v prvih šestih mesecih tega leta izdano 220 odločitev o podpori, ali, če se izrazim drugače, do konca marca 2017 smo podelili 220 projektov, programov javnih razpisov v skupni vrednosti 1,124 milijarde evrov. Primerjava s sredino septembra, pa pove, da smo v teh dveh mesecih izdali še 23 odločitev o podpori, v vrednosti 186 milijonov evrov. Do sredine septembra je bilo torej izdanih 243 odločitev o podpori v vrednosti nekaj čez 1,3 milijarde evrov ali drugače rečeno, 44 procentov sredstev, ki so na razpolago v celotnem programskem obdobju. Če celotno številko, 243 odločitev o podpori v skupni vrednosti 1,3 milijarde še malo razčlenim, potem je slika takšna: odobrenih je bilo za 450 milijonov evrov javnih razpisov, odobrenih je bilo za 293 milijonov evrov programov, iz katerih bodo ravno tako sledili javni razpisi. In na koncu, odobrenih je bilo za 451 milijonov evrov projektov. Če povzamem, do sredine septembra je bilo izdanih 243 odločitev o podpori v skupni vrednosti 1,3 milijarde evrov, kar predstavlja 44 procentov vseh razpoložljivih sredstev. Teh 44 procentov je bilo odobrenih v nekaj več kot dveh letih, saj je bila prva odločitev o podpori izdana v drugi polovici julija 2015. In glede na to, da letos pričakujemo odobritev alokacij za finančne inštrumente, potem je jasno, da bomo še letos dodelili več kot polovico razpoložljivih sredstev. Če bomo nadaljevali v takem tempu, bodo vsa sredstva odobrena do konca leta 2019, ali pa v začetku leta 2020, projekti pa se bodo seveda lahko izvajali do konca leta 2023. Ali projekti tečejo, pa nam v bistvu povedo druge številke. Prva je, koliko sredstev je že vezanih v pogodbah, to je predvsem pomembno za javne razpise in programe. Pogodbene vrednosti zaostajajo za okrog 10 procentov za tistimi o odločitvah o podpori. Še bolj živ pa je podatek o tem, koliko sredstev smo uspeli iz proračuna tudi izplačati. Ta številka je bila na polovici leta 169 milijonov evrov, na včerajšnji dan pa je dosegla 206 milijonov evrov. Torej je bilo za 47 milijonov dodatnih izplačil. Do konca leta pa se po napovedih resorjev pričakuje, da bomo prišli na številko okrog 420 milijonov evrov. Kot vedno, se tudi letos, konec tega leta pričakuje povečana aktivnost izplačil iz proračuna. Toliko o številkah.

Na vsebinskem delu pa bi omenil naslednje. Ukrepi za pospešitev izvajanja operativnega programa, ki so tokrat spet popisani v kvartarnem poročilu, in se v veliki meri dotikajo predvsem doseganja pravila 1+3, ki letos prvič zapade v veljavo. To pomeni, da moramo na koncu leta imeti realizacijo, ki ne bo manjša kot so alokacije v finančnih tabelah operativnega programa za leto 2014. Pred seboj imamo v bistvu 5 ciljev. Po skladu in kohezijski regiji, v primeru socialnega in regionalnega sklada, ter za celotno Slovenijo, v primeru kohezijskega sklada. Nekaterim resorjem smo v ta namen naložili, da pripravijo akcijske načrte zaradi pospešitve izvajanja že potrjenih projektov, programov in javnih razpisov, pa tudi zaradi pospešitve odobravanja novih inštrumentov. To nalogo so dobili naslednji resorji: Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport ter Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo na prednostih oseh 1 in 3. Torej, na oseh, ki so namenjene mednarodni konkurenčnosti raziskav in tehnološkega razvoja, v skladu seveda s pametno specializacijo, ter dinamičnem in konkurenčnem podjetništvu. Ministrstvo za okolje in prostor pa za prednosti naložbi 5-1, protipoplavni ukrepi in 6-2 za Natura 2000. Ter Ministrstvo za infrastrukturo za prednostno 7, gradnja infrastrukture za spodbujanje trajnostne mobilnosti. Akcijske načrte smo prejeli, in le-ti kažejo, da bo pravilo 1+3 možno doseči. Seveda pa imamo pri tem še kar nekaj domače naloge, ki jo moramo obdelati. Še vedno je eden najpomembnejših ukrepov, da se dokonča vse potrebno glede finančnih inštrumentov. Zato ima ta ukrep tudi posebno časovnico, ki se za zdaj izpolnjuje kot je bilo predvideno. Vzpostavljen je usmerjevalni odbor za finančne informacije, ki daje priporočila posredniškemu organu. Vlada Republike Slovenije je dala soglasje h ključnim elementom finančnih instrumentov v tem programskem obdobju. Prav tako se je vlada seznanila, da Slovenska izvozna in razvojna banka, SID, torej izpolnjuje potrebne pogoje za začetek postopka izbora upravljavca sklada skladov. Formalni postopek izbora, kot tudi priprava sporazuma o financiranju te operacije so v teku. Smo pa nekatere ukrepe, ki naslavljajo problematiko doseganja pravila 1+3, predvideli tudi v spremembi operativnega programa, ki je tudi velika zgodba tega leta. Če za trenutek ostanem pri pravilu 1+3, v spremembo programa smo vključili investiciji, ki sta pripravljeni in se bosta začeli in posledično generirali že v letošnjem letu. To sta obvoznici Murska Soboto in Krško, obe vzhodni kohezijski regiji in obe zaganjalnega sklada. Naj v kontekstu o spremembi operativnega programa poročam, da smo s strani evropske komisije dobili formalne pripombe, na katere pripravljamo odziv. Ocenjujemo, da nobena ni problematična in da bo postopek formalne potrditve sprememb zaključen, tako kot mora biti v tem letu. Današnjo predstavitev pa želim končati še z informacijo o informacijskem sistemu, kot ste verjetno pričakovali. Pred tremi meseci je ministrica povedala, da informacijski sistem imamo. S 1. 6. 2017 smo namreč prešli na nov informacijski sistem eMA, ki pokriva vse zahteve e-kohezije. Ker pa verjamem, da so tudi do vas prišle informacije, da se še vedno zatika, je prav, da nekaj več povem tudi o tem. eMA je torej bila aktivirana 1. 6. 2017. S tem dnem je bila dostopna organu upravljanja in posredniškem organom, ne pa še upravičencem. Za aktivacijo dostopov za upravičence je bilo treba najprej urediti stanje v eMA, saj eMA zahteva več podatkov kot ISARR2. Začetek urejanja podatkov je bila migracija vlog za izdajo odločitev o podpori ISARRS2 v eMA. Vseh vlog za migracijo je bilo 172. Danes je vseh vlog v sistemu Ema, 269, porast v višini 79. Torej, če primerjam to številko s tisto, ki sem jo podal na začetku koliko odločitev je bilo do sedaj odobrenih, 243 smo rekli, pa vidimo, da je v eMA več operacij, kar pomeni, da se nove vloge odobravajo, tako kot se morajo, prek sistema Ema. Da pa so bile vloge lahko potrjene, so morali posredniški organi urediti in dopolniti še manjkajoče podatke. Vseh potrjenih vlog je danes 142. Kar pomeni, da se lahko prenesejo oziroma kreirajo operacije iz potrjenih vlog. Za migracijo ali po slovensko prenos iz ISARR2 v eMA je bilo identificiranih 1114 operacij. Danes je vseh operacij v sistemu eMA, 1489. Porast v višini 375. Ravno tako, kot pri vlogah je bilo tudi tukaj treba dopolniti manjkajoče podatke. To pa se je lahko izvedlo šele po prenosu finančnih podatkov iz MFERAC v eMA. Seveda moramo omeniti tudi povezanost sistema eMA s sistemom MFERAC, kjer je bila sprejeta odločitev, da se vsi finančni podatki evidentirajo v sistemu MFERAC in nato prenesejo v eMA. Hkrati s finančnimi podatki, se prenesejo tudi druge informacije, ki so nujne za izvajanja izplačil upravičencem. Šele, ko je bil izveden prenos podatkov iz MFERAC V eMA, za posamezno operacijo, so posredniški organi lahko pričeli z dopolnjevanjem podatkov v eMA in prestavili status operacije v izvesovanje. Kar je pomenilo, da lahko pričnemo s prenosom že plačanih zahtevkov iz ISARR2 v eMA. V tem trenutku imamo 308 operacij v statusu izvesovanju. Število zahtevkov za izplačilo za migracijo iz ISARR2 v eMA, je bilo v juniju ca. 4000. Do danes smo v sistem eMA migrirali približno 825. Zaradi pogodbenih obveznosti posredniških organov do upravičencev, smo v veliko primerih omogočili dodatna izplačila iz sistema ISARR2, tudi po 1. 6. 2017. Smo jih tolerirali, ker je bil to edini način, da smo jih spravili skupaj takrat. To nam je sedaj povečalo število zahtev za izplačilo za izvedbo migracije za več kot 1000. Dnevno si prizadevamo, da se bo število prenesenih zahtevkov za izplačilo naraščalo, saj je to pogoj, da lahko upravičenci dobijo dostop do operacije ter pripravijo in oddajo nove zahtevke. Lahko upravičenci dobijo dostop do operacije ter pripravijo in oddajo nove zahtevke za izplačilo. Hkrati bomo za uspešno prenesene in dopolnjene zahtevke pričeli tudi s postopkom certifikacije izdatkov, kar pomeni, da bomo pričeli s prenosom zahtevkov za izplačilo iz sistema Ema v sistem Eca, to je v sistem organa za potrjevanje. Vse kar sem navedel pove, da je potrebno še nekaj napora, da se bo Ema prijela, tako kot se mora. V tem kontekstu naj povem tudi, da tedensko sedimo na projektnem svetu, kjer sproti odpravljamo vprašanja, ki se pojavljalo. Ali nam bo uspelo pri vseh teh izzivih, verjamem, da nam bo. Nebo lahko, a enkrat smo že dokazali, da lahko povlečemo voz, tudi tokrat ga bomo. Naj s tem zaključim, z Bojanom pa sva seveda na razpolago za vaša vprašanja.

Hvala lepa.

Najlepša hvala tudi vam. Preden nadaljujemo vas obveščam, da gospoda Ljuba Žnidarja na tej seji nadomešča magister Andrej Šircelj. Preden odprem razpravo članov in članic odbora za zadeve Evropske unije, sprašujem vabljene na sejo, če želijo besedo. Predstavniki občin. Ne, ne želijo.

Zato torej odpiram razpravo poslank in poslancev in, ker vidim željo po razpravi, gospod Jože Horvat imate besedo.

Izvolite.

Hvala gospod predsednik za besedo. Spoštovani gospod državni sekretar Matjaž Zupančič, sodelavci, predstavniki vlade, kolegice in kolegi. Vesel sem, da se še naprej realizira nekdanji sklep odbora za zadeve Evropske unije, da vlada kvartalno poroča temu odboru o črpanju kohezijskih sredstev. Mislim, da to poročilo gotovo koristi tudi vladi, tako so vsaj enkrat predstavniki vlade povedali in gre seveda za naš skupni interes, da ta praktično edina nepovratna razvojna sredstva izkoristimo v celoti, pa ne samo, da jih izkoristimo, da jih počrpamo, da jih čim bolj modro, razumno in učinkovito tudi naložimo. Prejšnji teden sem bil v Estoniji in moram reči, da sem bil tudi navdušen nad njihovim črpanjem, so 1,3 milijonska država. Na letališču vidite, ko vrtijo filme, slide in tako naprej. Počrpali so do danes 7,2 milijarde iz evropskih skladov. Mi smo bili zelo uspešni v prejšnji finančni perspektivi. Zaskrbljujoče je bilo stanje v začetku te nove aktualne finančne perspektive oziroma večletnega finančnega okvira, ki se je začel 1.1.2014. Zdaj počasi gremo koncu 2017. To kar je zdaj bilo čisto nazadnje povedano s strani državnega sekretarja ocenjujem, da je ta pospešek dober. Res pa je, da, če sem prav razumel, 420 milijonov iz proračuna, da pa je seveda tu še dolga dolga pot do cilja. Mi smo poslanska skupina in tukaj na tem odboru smo razpravljali o predlogu poslanske skupine Nove Slovenije, glede nujnosti spremembe operativnega programa za izvajanje kohezijske politike. Najprej je gospa ministrica rekla, da to ne pride v poštev, da bomo imeli eno leto mrtvega teka, potem je nekako dosegla dogovor z pristojno komisarko in upam, da ne gre pri spremembi operativnega programa, ki se dogaja zato, ker pač dobimo nekaj več denarja ampak zaradi vsebin. Vesel sem, da se gradi obvoznica Murska Sobota, nikakor pa ne pristajam v to, da se gradi iz sredstev evropskih skladov, to bi moral graditi proračun. Ker je zdaj na nek način regija, kot taka že itak hendikepirana, dodatno hendikepirana. Saj ne rečem, da ima zdaj korist samo mestna občina Murska Sobota, ki ima ta trenutek politično kompatibilnega župana, imamo vsi korist, cela Slovenija ima iz tega korist. Problem pa je, da zdaj ne vem in to je moje prvo vprašanje, glede dogovora regij, kaj se bo zdaj pravzaprav iz teh skladov v Pomurju financiralo. Kar me pa najbolj skrbi, mi smo leta 2012, 10 let po podpisu pisma o nameri zagnali projekt vodooskrba Pomurja, ta projekt ni zaključen. Pa me zanima, kako zdaj vlada gleda na ta projekt. Ironično je, da so se pomurske občine, gre pravzaprav za nekoliko širše območje kot pomurske občine, ampak itak 27 pomurskih občin se je odločilo za vodooskrbo Pomurja, pravzaprav najbolj zaradi tega, ker Goričko ni imelo vode, pitne. Goričko še danes nima pitne vode, imamo pa pitno vodo v ustavi. In je fajn, da je to v ustavi zapisano ampak, glejte, potem se mora ustava, čeprav ni izvršilni akt, prav ga razumem, ustava ni izvršilni akt ampak se morajo ustavna načela tudi spoštovati. In sem pričakoval, da bo vodooskrba Pomurja, do konca tega mandata zaključena in pričakujem, da me bo vlada potolažila. Hvala Lepa.

Ne vidim želje po razpravi.

Državni sekretar. Lepo bi vas prosil za pojasnilo oziroma odgovor.

Najlepša hvala za vaš prispevek gospod Horvat. Tudi za navdušenje nad Estonijo, tudi mi smo navdušeni nad Estonijo. Tudi oni so mlada, majhna evropska država, država članica pa so imeli mogoče še težjo zgodovino kot mi. Kar se tiče operativnega programa, bi rekel, ni se šlo samo za več denarja ampak dejansko se je šlo tudi za nove priložnosti. Mi smo to priložnost izkoristil, med drugim tudi zato, da smo lahko speljali /nerazumljivo/ in kot verjetno veste, predvsem kar se tiče regionalnih zgodb, ker drugače kot v prejšnji perspektivi, v tej perspektivi ni bilo posebne osi. Za regije potrebe pa so seveda bile in ta priložnost je bila pomoje edinstvena, da smo šli v ta, da smo najdli prostor za speljat odgovor. /nerazumljivo/ je vsak mogel nekaj prispevati, bom rekel, iz drugi naslovov. Kar se tiče obvoznice v Murski Soboti, bom odgovor žal ostal dolžan zakaj to ni iz proračuna, ker ni moja pristojnost, da se v to spuščam. Mi v okviru naše sposobnosti gremo tako daleč kot se da. Kar se tiče vodooskrbe v Pomurju pa bi tudi Bojan mogoče hotel kaj dodati.

Bojan Suvorov, lep pozdrav predsedujoči, poslanke in poslanci.

Če mi dovolite bi v bistvu podal odziv na nekatere točke, ki jih je gospod Horvat izpostavil v svoji razpravi. In sicer, tudi z naše strani, torej s strani vlade lahko rečem, da smo veseli, da se je kvartalno poročilo tako dobro prijelo in, da imamo to obveznost, ki jo z veseljem upravljamo, da na 4 mesece obveščamo, ne samo državni zbor, vlado in pa Evropsko komisijo, temveč smo v zadnje pol leta začeli tudi z obveščanjem obeh svetov kohezijskih regij, pa tudi nekatere razvojne regije so bile z tem gradivom seznanjene. Če ne ustno, so prejelo poročilo v pisni obliki. Glede Estonije tudi jaz delim pozitivne misli kar se tiče države Estonije in povezave z črpanjem evropskih sredstev, pred cca. pol leta je zunanja evalvacija pokazala, da je bila Estonija kar se tiče uspešnosti najuspešnejša, za njimi pa smo bili takoj mi. Zakaj? Iz preprostega razloga, ker smo tako mi kot oni vedeli, da je potrebno če želiš 100% izkoristiti sredstva, ki so na voljo v operativnih programih dodati še nekaj iz svoje proračuna, govorim seveda o nad obremenitvah v tako imenovanem overcommitmentu in tako Estonci kot mi, smo bili na tem področju dovolj pametni, da smo potem v obdobju 2007-2013 uspeli izkoristiti vsa tista sredstva, ki so bila na razpolago. Potem je bilo izpostavljeno vprašanje spremembe operativnega programa, drži, kot je spoštovani gospod Horvat povedal ni bil samo razlog, dodatna sredstva 56 milijonov vendar 56 milijonov dodatnih sredstev iz tehničnega popravka, smo izkoristili zato, da smo lahko naredili širše spremembe že v letošnjem letu. Kajti drugače, kot je bilo že nekajkrat povedano bi morali čakati na sredino obdobja in bi morali narediti vmesne evaluacije in glede na to kar bi vmesna evaluacija pokazala bi potem lahko šli v spremembo operativnega programa. Glavno vodilo vlade pri tej spremembi, ali pa eno izmed glavnih vodil vlade pri tej spremembi je bil seveda kako rešiti dogovor za razvoj regij, ki pa je bilo drugo vprašanje, ki ste ga v tem kontekstu tudi izpostavili. Torej, aktivnosti pri dogovoru za razvoj regij se dogajajo, ravno v ponedeljek grem na Koroško, kjer je sklican razvojni svet regije in kjer bodo kolegi na Koroškem potrjevali projekte, ki bodo sofinancirani iz prvega poziva. To je tisti daljni poziv, ki je bil objavljen v bistvu že decembra 2015 in bo sedaj, če bo šlo vse po planu in verjamem, da bo šlo tudi obrodil sadove. To pomeni, da bodo prvi projekti potrjeni in da bo na podlagi teh potrditev lahko pristojni posredniški organ in kasneje naša služba, da bomo lahko izdali vse potrebne dokumente, da bodo šli projekti v samo izvedbo. Kar se tiče drugega poziva, ki je bolj aktualen in na katerega smo vezali tudi spremembo operativnega programa. Verjamem, da se bo na vseh razvojnih svetih regij potrjevalo, kateri so tisti prioritetni projekti. V tem času, kar se nismo srečali se je dogajalo to, da smo imeli nekaj predstavitev, tako na svetih obeh kohezijskih regij kot tudi na nekaterih svetih razvojnih regij, kjer smo predstavili bistvo teh sprememb in kjer so kolegi iz MGRT-ja predstavili tudi nadaljnje korake pri časovnici za drugi poziv. Drugi poziv verjamem, da bo objavljen, če ne v tem mesecu pa v mesecu oktobru, ko bodo, torej razvojne regije pripravile predloge projektov, ki jih bodo uvrščale v dogovore za razvoj regij na tem drugem javnem pozivu. Ker ste vprašali kaj bo v Pomurju vam ne znam povedati, ker to je stvar regije in mislim, da je prav tako. Nimam še teh podatkov, kaj bodo kolegi v Pomurju predlagali za financiranje iz drugega javnega poziva. Je pa dejstvo, da ne pričakujemo takega časovnega odloga kot je bil v prvem javnem pozivu, skratka od decembra 2015 do recimo oktobra 2017. Predvsem zaradi tega, ker smo se iz te zgodbe nekaj naučili. Naučili smo se, da v javni poziv ne moremo pisati, če seveda govorimo v kontekstu evropske kohezijske politike, samo na katere prednostne naložbe lahko regije prijavljajo svoje projekte. Temveč moramo na teh prednostnih naložbah, ki se jih odpre za dogovore za razvoj regij napisati tudi koliko sredstev je na razpolago. In ta delitev je bila bolj ali manj narejena s tistim vladnim gradivom iz 2 junija 2017 in potem na dalje je bila narejena razdelitev med vzhodno in zahodno kohezijsko regijo in čeprav razumem so se regije znotraj posamezne kohezijske regije še med seboj zmenile koliko pripada pač posamezni razvojni regiji. To je potem tista osnova, na kateri lahko posamezna razvojna regija, posamezne lokalne skupnosti, če hočete pripravijo kvalitetne projekte, kajti vemo, da pri evropski kohezijski politiki seveda financiramo samo tiste projekte, ki so pripravljeni in, ki grejo lahko naprej v samo izvedbo. Izpostavljeno je bilo še vprašanje pomurskega vodovoda, pomurski vodovod je od nekdaj zelo pereča tema. Mislim, da je tukaj na raznih zborih bil obravnavan že, ne vem, deset, petnajst let in v pretekli perspektivi smo ali pa so našli način na kakšen, torej kako zadevo uvrstiti tudi v evropsko kohezijsko politiko v OP ROPI, če sem konkreten, torej kohezijski sklad. Vemo pa, da je bil takrat narejen pač spretni manever, da se je projekt razdelil v tri celovite projekte. Vsak zagotavlja to celovitost in ta celovitost je bila potem narejena tudi skozi izpeljavo vseh treh projektov. Razumem, da je na sistemu B še določena zgodba, ki jo je potrebno rešiti, vendar če sem popolnoma iskren z vami, tukaj ne bi šel v evropsko kohezijsko politiko, ker se je delitev na A, B in C šla ravno zaradi tega, da pridemo pod tistih 50 milijonov in v tem primeru bi lahko odprli zgodbo z enim od teh projektov za Evropsko komisijo, kar pa verjamem, da ni nikomur v interesu.

Zdaj, če me sprašujete kakšno je razmišljanje na pristojnem resorju, vam tega ne znam povedati in tudi bi bilo verjetno potrebno zadevo preveriti pri kolegih na Ministrstvu za okolje in prostor.

Jaz mislim, da sem s tem pokril vse točke, ki jih je spoštovani gospod Horvat odprl.

Bom vam dal gospod Horvat, ampak najprej mag. Bojan Krajnc.

Izvolite.

Hvala za besedo.

Kljub vsemu, eno kratko vprašanje še. Ali že potekajo neformalni ali pa celo formalni pogovori o novi finančni perspektivi 2020-2026 in če ne ali vsaj na, v okviru Vlade oziroma na vašem ministrstvu potekajo kakšna razmišljanja v zvezi s tem?

Hvala.

Gospod Jožef Horvat, izvolite.