Spoštovane kolegice, spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, spoštovani vabljeni, pričenjam 47. sejo Odbora za delo, družino, socialen zadeve in invalide.

Uvodoma vas želim obvestiti, da nisem prejel informacij o zadržanosti s seje, sem pa prejel nekaj pooblastil, in sicer namesto kolega Kordiša je z nami kolegica Violeta Tomić, namesto kolega Saše Tabakovića je z nami kolega Kamal Izidor Shaker in namesto mag. kolegice Tanje Cink je z nami kolegica Anita Koleša. Prav tako pa sem dobil obvestilo o zadržanosti, in sicer opravičila se je kolegica Suzana Lep Šimenko.

Kot ste bili obveščeni, sem po sklicu seje prejel in vam tudi posredoval predlog v zvezi z dnevnim redom. In sicer, Poslanska skupina Levice je predlagala, da se z dnevnega reda današnje seje umakne točka 2, in sicer Poročilo o delu Inšpektorata Republike Slovenije za delo, za leto 2016. Uvodoma sprašujem predlagatelja, če želi predstaviti nekoliko podrobneje ta svoj predlog?

Kolegica Tomićeva izvoli.

Ja hvala za besedo spoštovani predsednik.

Vsem želim eno lepo dobro jutro, vse kolegicam in kolegom poslancem in tudi vabljenim!

Kot je že predsednik povedal, smo v Poslanski skupini Levica predlagali umik obravnave poročila Inšpektorata RS za delo za leto 2016 z dnevnega reda seje in zdaj vam bom povedala zakaj smo to predlagali. Mislim, da se vsi spomnite, da smo že pred letošnjim poletjem na tem odboru obravnavali pritožbe in tudi obtožbe, ki so s strani sindikata letele na vodstvo Inšpektorata RS za delo. Šlo je predvsem za kadrovske in organizacijske spremembe, ki jih je na inšpektoratu izvajala glavna inšpektorica Nataša Trček, za katere pa je sindikat trdil, ne samo, da so nezakonite, ampak in to je bistveno, da so škodljive za razvoj tega organa. Zato je sindikat zadevo prijavil Inšpekciji za javni sektor, ki je v nadzoru ugotovila ravno to, da je bil dokument na podlagi katerega so se dogajale spremembe, sprejet mimo vseh veljavnih predpisov. Še več, sindikat je vodstvu očital in mu še vedno očita seveda, vsiljevanje vizije IRSD kot posvetovalnega organa brez soglasja Vlade in brez predhodnega posveta z inšpekcijami o organu, ustvarjanje delovnih mest v prid tistih z višjimi uradniškimi nazivi, podvajanje delovnih nalog, ne-nadomeščanje operativnih inšpektorjev, neutemeljeno premeščanje delavcev, ukinjanje delovnih mest, zaposlovanje po načelu klientelizma, padanje števila nadzorov, nerealne številke v letnih poročilih IRSD prepoved vpogleda v statistične podatke IRSD lastnim inšpektorjem in podobno. Skratka, cel kup zelo hudih očitkov.

Ko smo na nujni seji Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide na te nepravilnosti opozorili in tako ministrstvo kot vodstvo IRSD soočili z očitki in predvsem s podatki, ki so nam jih posredovali predstavniki zaposlenih na IRSD, je prišlo do nasprotujočih si stališč in interpretacij. V skladu s tem in v želji, da bi od ministrstva dobili jasne odgovore, smo v Poslanski skupini Levica ministrici dr. Anji Kopač Mrak postavili pisno poslansko vprašanje. Z vprašanjem smo želeli še pred to obravnavo Poročilo Inšpektorata Republike Slovenije za delo za leto 2016 pridobiti vsaj neke ključne informacije, ki bi bile potrebne, da lahko ovrednotimo to delo inšpektorata. In zato smo vprašanje postavili že 16. avgusta, skratka a odgovora ne glede na 30-dnevni zakonski rok do danes še nismo prejeli. In ministrstvo je imelo seveda dovolj časa, da bi na naše vprašanje odgovorilo še pred začetkom današnjega dneva in pred začetkom zadev na točke odbora. Pristojno ministrstvo navkljub poslovniško predvidenem roku ni pojasnilo ali je bil postopek predlaganja in sprejemanja leta 2014 izdanega akta o notranji organizaciji in sistematizaciji delovnih mest v Inšpektoratu RS za delo skladen s predpisi. Ni pojasnilo ali je glavna inšpektorica odpravila te nepravilnosti, ki jih je odkrila inšpektorica Inšpektorata za sistem javnih uslužbencev in ni odgovorilo na odprta vprašanja glede teritorialne dostopnosti, finančne smotrnosti, učinkovitosti reorganizacije in dejanskega števila operativnih inšpektorjev. Prav tako nismo dobili odgovora na vprašanje kako se je pristojno ministrstvo odzvalo na obtožbe šikaniranja in mobinga ter klientelizma, ki jih je sindikat uperil zoper vodstvo Inšpektorata RS za delo. Skratka, ker brez teh ključnih odgovorov ni sploh smiselno razpravljati o delu Inšpektorata RS za delo v preteklem letu, v Levici predlagamo, da se ta točka umakne iz dnevnega reda in da se obravnava po tem, ko nam ministrstvo nekako priskrbi potrebne odgovore.

Hvala lepa Violeta.

Sprašujem predstavnike poslanskih skupin in predstavnike Vlade, ministrstva ali želijo obrazložiti svoje stališče? Kolegica Martina Vuk, izvoli.

Ja hvala lepa.

Jaz sicer razumem, da je to razprava o umiku točke z dnevnega reda, tako da ne vem če lahko vsebinsko tukaj razpravljam. Pa vendar se mi zdi popolnoma neprimerno, da smo vsebinsko odprli neko točko pri točki …

Ne, kolegica Vukova, samo sekundo, da obrazložim. Ni seveda to vsebinska razprava, tukaj ni možna vsebinska razprava. Svoje stališče pa lahko poda predlagatelj in predstavniki poslanskih skupin ter tudi predstavnik Vlade, predstavnica Vlade, ki jo tukaj zastopate. Zadeva pa je izključno vezana na stališče o umiku točke 2 dnevnega reda.

Če ni želje po obrazložitvi stališča, prehajamo na odločanje o predlogu za umik 2. točke dnevnega reda. Glasujemo.

Kdo je za? (1 član.) Kdo je proti? (8 članov.)

Ugotavljam, da predlog sklepa ni bil sprejet.

Ugotavljam, da je dnevni red takšen kot ste ga prejeli s sklicem te seje, in sicer:

1. Poročilo o delu in finančnem poslovanju FIHA v letu 2016.

2. Poročilo o delu Inšpektorata Republike Slovenije za delo za leto 2016.

3. Letno poročilo javnega jamstvenega, preživninskega in invalidskega sklada Republike Slovenije za leto 2016.

4. Letno poročilo Javnega sklada Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije za leto 2016.

5. Razno.

Preden preidemo na 1. točko dnevnega reda, vas želim obvestiti, da imamo rezervirano sobo tukaj do 12. ure. Verjamem, da bomo uspešni in da bomo absolvirati celotni dnevni red. V kolikor ne bomo, bomo sejo nadaljevali, o čemer boste obveščeni seveda pravočasno.

Torej predlagam, da preidemo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - POROČILO O DELU IN FINANČNEM POSLOVANJU FIHA V LETU 2016.

Kot gradivo ste prejeli predlog akta, ki je objavljen na spletni strani Državnega zbora, mnenje Državnega sveta prav tako objavljeno na naši spletni strani. Vabili pa smo: predstavnika FIHO, torej direktorja Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij, pristojno ministrstvo – Ministrstvo za delo, Državni svet, dr. Andreja Črnak Meglič, državna sekretarka v Kabinetu predsednika Vlade in dodatno na željo predstavnice JHD, gospo Eleno Pečarič. Obvestiti vas moram, da smo danes zjutraj, tik pred sklicem te, torej tik pred začetkom seje sem dobil na mizo prošnjo za sodelovanje Društva Sonček. Jaz seveda nisem mogel v tem času pisno jim odgovoriti. V kolikor so predstavniki Sončka tukaj, če se strinjate kolegice in kolegi bi jim tudi dali v kolikor bo želja za razpravo oziroma predstavitev stališča tudi besedo.

Odbor bo poročilo FIHA za 2016 obravnaval na podlagi četrtega odstavka 41. člena našega Poslovnika.

Uvodoma dajem besedo direktorju FIHA dr. Štefanu Kušarju.

Izvolite.

Hvala lepa gospod predsednik.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Leto je naokoli in ponovno smo tukaj, da vam predstavim kako smo delali in poslovali v letu 2016. Samo na kratko, poročilo je strukturirano na enak način kot poročilo za leto 2015, tako da so možne pač neposredne primerjave. Fundacija je tudi v letu 2016 zasledovala namene, cilje in naloge, ki so ji predpisane z zakonom, s podzakonskim akti in bi seveda rad pohvalil delo sveta, organov in tudi strokovne službe. Ključne ugotovitve in neka razvojna perspektiva fundacije so zajete v začetku poročila pod naslovom Uvod in razvojne perspektive. Jaz se bom kasneje v zaključku malo še vrnil na te vsebine, tako da rad bi samo še enkrat poudaril, da je FIHO izjemnega pomena za izvajanje posebnih socialnih programov in posebnih oziroma socialnih programov invalidskih in humanitarnih organizacij in FIHO nastopa kot sofinancer velikega števila teh programov, ki pridobivajo sredstva tudi iz drugih virov, tako proračuna kot lokalnih skupnosti in v kolikor FIHO ne bi bilo zelo okrnjeno delovanje teh organizacij in seveda uporabniki bi imeli veliko težav.

Kronološko gledano smo v začetku leta obravnavali zaključni račun za leto 2015, nato smo analizirali poročila invalidskih in humanitarnih organizacij v namenski uporabi sredstev v letu 2015. Nato smo pripravili poročila za obravnavo, izvedli smo nadzor nad namensko porabo sredstev fundacije v letu 2015 v organizacijah, analizirali te nadzore, pripravili finančni načrt in razpis za leto 2015, ocenili vse vloge in pripravili sklep o razporeditev sredstev za leto 2017.

Mogoče samo nekaj tehničnih podatkov. Svet fundacije je sestavljen iz 23 članov, 10 na predlog invalidskih organizacij, 10 na predlog humanitarnih organizacij, imeli smo 4 redne seje, nadzorni odbor je tri-članski, imeli smo 5 rednih sej in eno korespondenčno, potem pa imamo dve stalni delovni telesi, ki sta zelo pomembni pri delu fundacije, to sta Komisiji za ocenjevanje in pripravo predlogov za sofinanciranje invalidskih organizacij in humanitarnih organizacij. Prva komisija je imela 38 rednih sej, Humanitarna komisija je imela 30 rednih sej. Potem je moram reči, da je bilo leto 2016 zelo zahtevno leto, ker smo seveda ponovno čutili vpliv davka od srečk, ki je tako pač v skladu s podatki, ki so v poročilu, prispeval k nižjemu prilivu koncesijskih dajatev, predvsem Loterije Slovenije in Športne loterije. Potem obravnavali smo pritožbe za razpis za leto 2016 v začetku leta. To so bile 4 invalidske oziroma 6 invalidskih organizacij in 4 humanitarne organizacije. V letu 2016 smo izvedli 41 nadzorov o namenski porabi sredstev v invalidskih in humanitarnih organizacijah. Potem pa mogoče še zanimiv podatek, ko smo objavili razpis za leto 2017 se je prijavilo na razpis 27 invalidskih organizacij in 95 humanitarnih organizacij.

Zdaj vsebinsko gledano je po mojem pomembno tudi to, da povemo kakšno število programov smo sofinancirali v letu 2016. V humanitarnih organizacijah se je izvedlo 177 programov na državni ravni in 21 programov na lokalni ravni, to je skupaj 198 programov in ti programi so bili razdeljeni v več kot 380 sklopov. To so sklopi aktivnosti, ki predstavljajo neke vsebinsko zaokrožene aktivnosti znotraj programa. V invalidskih organizacijah se je izvedlo 191 programov na državni ravni in 63 programov na lokalni ravni, skupaj 254 programov in ti programi so vsebovali več kot 300 sklopov. Financirali smo delo tudi strokovnih delavcev v teh organizacijah, pri čemer je FIHO za humanitarne organizacije sofinanciral 46 strokovnih delavcev, v invalidskih organizacijah 59 strokovnih delavcev in to so podatki, ki seveda potem povedo kakšno delo opravljajo te organizacije v korist uporabnikov.

Mogoče jaz ne bi preveč časa vam vzel, ker je bilo gradivo dovolj časa objavljeno in ste ga lahko v miru tudi prebrali. Jaz bi šel samo na izkaz poslovnega izida za leto 2016. Fundacija je imela prilive v skupni višini 19 milijonov 834 tisoč 846 evrov, kar pomeni, da smo zabeležili presežek odhodkov nad prihodki, v višini 787 tisoč 839 evrov. Mogoče samo en stavek kot komentar. Drugo leto smo že poslovali negativno, ampak zavestno, zaradi tega, ker smo želeli ohraniti višino sredstev za invalidske in humanitarne organizacije, na drugi strani pa smo seveda akumulirali neke presežke iz preteklih let, tako da smo imeli na razpolago določena dodatna sredstva, da smo lahko to višino ohranili, res pa je, da teh rezerv, da te rezerve počasi kopnijo in seveda mi ne bomo mogli v nedogled zalagati iz preteklih let neka sredstva, zato, da bi ohranjali določeno višino, tako da bomo najverjetneje v bodoče, ne vem, pred nekim razpotjem, kjer se bo treba odločiti ali o znižanju sofinanciranja invalidskih in humanitarnih organizacij ali pa v kolikor bi naleteli na posluh tukaj v vaši hiši, da bi mogoče nagovorili morebitne spremembe davka od srečk, pri čemer mi seveda ne živimo izolirano nekje drugod, se zavedamo realnosti stanja, res pa je, da tudi spremljamo te makro ekonomske kazalce, ki so relativno dobri v zadnjem času in seveda menimo, če bi prišlo do postopnega večletnega zniževanja davka od srečk, mislim, da bi to lahko bilo mogoče na eni strani sprejemljivo za državni proračun, na drugi strani bi pa tam sredstva seveda zelo veliko pomenila za invalidske in humanitarne organizacije. Torej ne govorimo o odpravi davka, ampak o postopnem, počasnem, večletnem zniževanju. Mogoče na letni ravni za 2 % točki in bi v treh letih mogoče lahko prišli na 4 ali 5 % davka od srečk. Za fundacijo bi to konkretno pomenilo več kot milijon evrov dodatnega priliva na letni ravni. In seveda to so tista sredstva, ki jih organizacije nujno, nujno potrebujejo.

Zdaj nekaj podatkov je mogoče zanimivih tudi pri stroških delovanja strokovne službe in organov fundacije. Imeli smo nekaj presežnih indeksov, ki ste jih lahko verjetno tudi opazili. Mogoče bi samo izpostavil tiste, ki so najbolj očitni. Na eni strani zagotovo davek od dohodka pravnih oseb, mi smo v letu 2016 imeli višje dividende od Loterije Slovenije, kjer smo solastniki kot v letu 2015 in način obračunavanja davka od dohodka pravnih oseb zajema ravno te dividende, ne koncesijske prilive in ker so bili toliko višji, smo morali seveda plačati tudi višji davek od dohodka pravnih oseb. Potem smo imeli dodatne stroške za naročanje pravnih storitev, zaradi tega, ker mi nismo specializirani za korporativno upravljanje in smo seveda potrebovali dodatno pravno pomoč vis-a-vis dogajanja na Loteriji Slovenije, kjer se mi kot lastniki srečujemo z drugimi lastniki, se pravi SDH, KAD, malimi delničarji in tudi Fundacijo za financiranje športnih organizacij in zaradi nekih odprtih dilem okoli informiranja delničarjev, okoli ne vem izpolnjevanja pogojev kriterijev za članstvo v nadzornem svetu, smo mi seveda imeli drugačno stališče kot ga je imel SDH in to smo podkrepili s pravnimi mnenji, ki so skupaj stala več kot oziroma skoraj 12 tisoč evrov. Imeli smo tudi precej prenove našega spletnega programa za prijavljanje, poročanje in ocenjevanje vlog invalidskih in humanitarnih organizacij. Zelo veliko stroškov smo imeli z revizijo Računskega sodišča. Skoraj 12 tisoč evrov dodatnih stroškov. Namreč Računsko sodišče je pri nas bilo celo leto in so zahtevali ogromno podatkov, ki smo jih morali pač sproti pripravljati in je bilo veliko delo vloženega, da smo lahko pač vse dali kar so zahtevali. Imeli smo tudi večje število nadzorov v invalidskih in humanitarnih organizacijah kot v letu 2015, kar seveda posledično meni, da smo imeli večje stroške na nadzorih. Skratka, če primerjamo strošek delovanja strokovne službe in organov fundacije, je razlika približno 34 tisoč evrov in če upoštevamo vse te presežne indekse o katerih sem govoril, potem je to tisti znesek, ki se razlikuje od leta 2015. Jaz bi rad čim manj zajel oziroma šel v ta čas, ki je na razpolago za vaše delo, tako da bi samo v zaključku rad še enkrat poudaril, da je fundacija izjemnega pomena in mi ko zdaj beležimo učinek davka od srečk v obdobju od '14 do '16, te podatke smo vam predstavili v posebnem poglavju v tem našem poročilu, moramo reči, da so invalidske in humanitarne organizacije zelo veliko prispevale za konsolidacijo javnih financ in to ne organizacije kot take, ampak uporabniki v zadnji fazi. Namreč organizacije so najverjetneje ali zviševale kriterije za vključevanje v te programe ali pa so na drugi strani nižale kvaliteto izvajanja teh programov in seveda ta prispevek, ki smo ga mi dali zaradi uvedbe davka je izračunan in jaz moram reči, če bi mi lahko res naleteli na vaš posluh za postopno znižanje, mi smo namreč pripravili že predlog zakona, ga imamo spisanega, nimamo obrazložitev še pripravljenih ampak jaz mislim, da bi bilo možno z neko dobro voljo in podporo pri vas to urediti, na drugi strani smo pa pripravili tudi predlog spremembe davka za obdavčitev dobitkov pri klasičnih igrah na srečo. Namreč ti dobitki so obdavčenimi s 15 % v kolikor so višji od 300 evrov in ta sredstva gredo lokalni skupnosti, kjer je bivališče dobitnika tega dobitka. V kolikor bi ta davek zvišali, se pravi, da ne bi vzeli lokalnim skupnostim, lokalne skupnosti bi ohranile 15 % ampak bi ta davek mogoče izenačili mogoče z dohodnino recimo, ki znaša 25 % in bi lahko seveda tisto razliko 10 % dali v proračun in kompenzirali na drugi strani zniževanje davka od srečk. Ampak to so neke stvari za prihodnost, ki jo pač nujno potrebujemo.

Samo za zaključek, res zadnji stavek. Računsko sodišče je zaključijo revizijo za leto '14 in '15 v fundaciji, zaključnega poročila končnega še ni, tako da kakšni bodo izsledki boste pa seznanjeni tudi kot ustanovitelj Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij.

Hvala lepa.

Hvala lepa gospod direktor.

Ja kar izziv ste postavili pred poslance, čeprav je tema seveda poročilo za leto 2016.

Gospa Vukova želite besedo? Prosim.

Hvala lepa predsednik.

Lep pozdrav vsem!

Bom zelo, zelo na kratko. Seveda nam je kot ministrstvu pristojnemu za področje invalidov izjemnega pomena kako deluje pač osnovna fundacija, ki sofinancira delovanje tako invalidskih kot humanitarnih organizacij z vidika poročila ne bi zahajala v podrobnosti. Menimo, da poročilo za lansko leto z vidika strukture, z vidika vsebine ustrezno pač upošteva vse tiste pripombe iz preteklih let, kar pa bi posebej izpostavila pa nas skrbi trenutno dogajanje znotraj fundacije FIHO tako glede oblikovanja teh obeh omenjenih stalnih komisij, kot glede sprejemanja finančnega načrta za prihodnje leto. Namreč gre za to, da na podlagi finančnega načrta se potem lahko razdeljujejo ta sredstva. Ta sredstva so seveda eden ključnih virov poleg pač državni, drugi najpomembnejši vir za delovanje invalidskih in humanitarnih organizacij in kolikor tega finančnega načrta ni sprejetega, se teh sredstev ne more razdeljevati. To bi pa pomenilo katastrofo za delovanje, zato pač zelo apeliramo na to, da ti postopki stečejo ustrezno, da se bo finančni načrt sprejel.

Hvala.

Hvala lepa.

Tudi Državni svet oziroma pristojno telo je obravnavalo poročilo za leto 2016 o delu in poslovanju FIHO. Gospoda Požuna sprašujem, če želi na kratko predstaviti to stališče sveta?

Prosim.

Hvala gospod predsedujoči.

Spoštovane poslanke, poslanci, predstavniki Vlade, drugi gostje!

Komisija Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide se je s poročilom seznanila na svoji 78. seji. Z zadovoljstvom pravzaprav ugotavljamo, da so zdaj poročila zadnjih let tako metodološko urejena, da omogočajo seveda tudi primerjavo, na kar smo v preteklih letih nekajkrat opozorili. Razprava o poročilu je tekla v dveh pravzaprav sklopih, najprej je bilo to okoli financiranja oziroma zbiranja sredstev za delovanje humanitarnih in humanitarnih organizacij in pa invalidskih organizacij, kjer pravzaprav v komisiji ugotavljamo, da zmanjševanje razpoložljivih sredstev neposredno vpliva na to kaj uporabniki na koncu sploh lahko prejmejo, zato tudi mi predlagamo, da se ne glede na to nepriljubljenost poseganja v davčne zakone, vseeno v teh zakonih pogleda ali je možno na daljši rok doseči neke spremembe s katerimi bi uporabnikom zagotovili več sredstev.

Precej več časa smo porabili za razpravo o osebni asistenci in prevozih, kjer je pravzaprav bilo kar veliko stvari obravnavanih in glede na to, da danes obravnavamo skupaj to poročilo, bo verjetno govora nekaj tudi o tem.

Tako da hvala lepa gospod predsednik.