Lep pozdrav vsem.

Pričenjam 33. sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor. Obveščam vas, da za enkrat nisem prejel nobenih opravičil članic in članov odbora. Po pooblastilu pa za Marjana Dolinška sodeluje mag. Dušan Verbič.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red z sedmimi točkami. V poslovniškem roku, to je včeraj do 12. ure pa je bil vložen predlog Ministrstva za okolje in prostor, ki v imenu predlagatelja predlaga, da se tretja točka današnje seje, to je Predlog zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti druga obravnava umakne iz dnevnega reda. Glede na razloge za predlagan umik, ki jih navaja ministrstvo in sicer, da se nekateri členi Predloga zakona vsebinsko navezujejo na prostorsko zakonodajo, ki pa je tudi še v fazi obravnave in jo bomo obravnavali v naslednjih točkah. Ocenjujem, da je ta umik smiseln. Predlagam, da o njem odločamo. Želi kdo predstaviti stališče Poslanskih skupin? Ugotavljam, da ne. Potem prehajamo na odločanje za umik te točke iz dnevnega reda.

Glasujemo. Imate nove glasovalne naprave.

Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU, KI GA JE DRŽAVNEMU ZBORU V OBRAVNAVO PO SKRAJŠANEM POSTOPKU POSREDOVALA VLADA. Torej Kolegij predsednika državnega zbora je na 104. seji, dne 8. 9. 2017, sklenil, da se Predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku. Za obravnavo je bilo posredovano naslednje gradivo: Predlog zakona z dne 14. 7. 2017., mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 13. 9. 2017., mnenje Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj z dne 27. 9. 2017, pojasnila Ministrstva za okolje in prostor v zvezi z mnenjem Zakonodajno-pravne službe z dne 26. 9. 2017., in pripombe Javnega zavoda Triglavski narodni park z dne 29. 9. 2017. V poslovniškem roku sta bila vložena amandmaja Poslanskih skupin koalicije. Na sejo so bili k obravnavi te točke povabljeni Ministrstvo za okolje in prostor, Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, Javni zavod Triglavski narodni park, Občina Bled, Občina Bohinj, Občina Jesenice, Kranjska Gora, Bovec, Tolmin, Gorje in Zakonodajno-pravna služba. Naknadno je bila dne 29. 9. 2017. vabljena še ZEK – Zveza ekoloških gibanj Slovenije.

Pričenjam drugo obravnavo Predloga zakona v kateri bomo na podlagi 126. člena Poslovnika opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih Predloga zakona.

Besedo dajem predstavnici predlagatelja ministrici Ireni Majcen, da nam poda dopolnilno obrazložitev k Predlogu zakona.

Hvala. Spoštovani predsednik odbora gospod Igor Zorčič, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovane gospe in gospodje.

Razlog za predlagano spremembo Zakona o Triglavskem narodnem parku je, da se ob doseganju ciljev varstvo in narava in zavarovanja Triglavskega narodnega parka zagotovijo tudi pravne podlage za legalizacijo in ekološko sanacijo obstoječega vodnega zbiralnika na športno-rekreacijskem centru Pokljuka, ki v obstoječem obsegu nima bistvenega vpliva na okolje, predstavlja pa ekološko past zato je potrebna sanacija. Predlagana sprememba upošteva gradiva na podlagi katerih je Evropska komisija zaprla pred sodni postopek v zvezi gradnjo biatlonskega centra na Rudnem polju. Uredi se tudi možnost gradnje vodnih zadrževalnikov v drugih rekreacijskih središčih, ki so določena v prvem odstavku 74. člena Zakona o Triglavskem narodnem parku. Poleg tega se s to spremembo zagotovijo tudi pravne podlage, da lokalne skupnosti lahko načrtujejo ustrezne državne prostorske ureditve v Triglavskem narodnem parku. Ureja pa se tudi izjema za regionalno cesto, od varstvenih režimov, ki veljajo za ožja zavarovana območja v primeru naravnih nesreč, ko ni mogoče ceste sanirati po obstoječi trasi.

Hvala.

Hvala lepa.

Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe dr. Katja Triller-Vrtovec?

V mnenju smo izpostavili, da iz določbe predloga novele, ki spreminja prehodno določbo osnovnega zakona ni povsem jasno ali bo veljala za naprej ali tudi za nazaj. Predlagatelj je pojasnil, da retroaktivnih učinkov določba ne bo imela saj se prehodni režim, ki se spreminja še ni začel izvajati. Pripombi nomotehnične narave pa je predlagatelj ustrezno upošteval v vloženih amandmajih.

Hvala za besedo.

/ mikrofon izključen/

Hvala lepa za besedo gospod predsednik. Lep pozdrav vsem prisotnim.

Komisija podpira Predlog zakona in nanj tudi nima pripomb saj prvenstveno rešuje konkretne težave in uvaja življenjske rešitve. Komisija meni, da bi bilo z vidika delovanja športno-rekreacijskega središča Pokljuka zmanjšanje vodnega zbiralnika na Rudnem polju zaradi neskladne gradnje škodljivo in je zato prav, da se omogoči njegova legalizacija in hkrati ekološka sanacija. Vendar naknadno reševanje težav, ki so posledica neustreznega načina dela investitorja ne sme postati praksa. Komisija ugotavlja, da so se po dolgoletni prizadevanjih županov parkovnih, lokalnih skupnosti za začetek izvajanja 10. in 11. člena zakona, v zadnjem času naredili določeni premiki. Tudi zaradi priporočil Državnega zbora in sklepov Državnega sveta, da naj Vlada v proračunu zagotovi ustrezna denarna sredstva prav za izvajanje tega 10. in 11. člena. Komisija izraža tudi pričakovanje, da bo čim prej s polnim mandatom in pooblastili imenovan direktor Javnega zavoda Triglavski narodni park.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Želi besedo še kdo od preostalih vabljenih? Gospod Kramar. Pa, če se predstavite za magnetogram.

Franc Kramar, župan Občine Bohinj.

Sem očitno edini župan iz parkovnih občin, ki seveda sem prišel na današnji odbor. Najprej vas vse skupaj prav lepo pozdravljam, ker sem to zamudil na začetku.

No, rek in se premika dejansko velja tudi za Zakon o Triglavskem narodnem parku. Vi sami veste, da smo največji kritiki tega zakona v Bohinju glede na to, da največje število ljudi pač živi v tem območju, ne gre za to, da smo proti parku, prav nasprotno smo za park, ki bo dejansko prinašal večje dodane vrednosti prebivalstvu, ki živi v tem okolju in, ki bo nudil normalno izvajanje vsaj tistih dejavnosti, ki pač sodijo v to območje, to je turizem, kmetijstvo in gozdarstvo. In moram reči, da sem res danes šel z eno dobro voljo na ta odbor, končno se je premaknilo. Premaknilo se je tisto kar bi moglo biti zavedeno že v samem zakonu leta 2010. Govorim o smučišču Vogel, poznate ta primer, to je smučišče, ki ima najstarejšo ohranjeno sedežnico iz leta 1964. To pomeni, da ima že dolgo brado. Dejansko se ta Vogel ni mogel razvijati brez spremembe zakona, zato sem tukaj zahvalen ministrici, da je podala ta predlog, da se zakon v tem delu spremeni. Dejstvo je pač, da Vogel nujno potrebuje umetno zasneževanje, vemo kakšne so zime, vemo kakšne so klimatske spremembe. In brez tega zasneževanja pa kljub temu, da je visokogorsko smučišče prihodnosti Vogla ne moremo, na to ne moremo računati. Zdaj upam, da ta sprememba zakona ni povezana kaj z novim lastnikom, ki je prišel. Očitno mu je uspelo to kar v preteklih obdobjih ni nikomur. Tako, da vseeno se bo občina seveda potrudila v kolikor boste podprli te spremembe, da bo pripravila kvaliteten občinski prostorski načrt s katerim bo dala zeleno luč, da se bo lahko smučišče Vogel zasneževal, da bo lahko smučišče Vogel dosegel nivo kvalitete, ki jo dosegajo smučarski centri izven naše Slovenije, v Avstriji, v Italiji. Zavedamo se, da je to občutljivo območje, zavedamo se, da nad njem bedijo kar različne, bom rekel iniciative ampak zavedati se je treba tudi nekaj. Tudi v tujini, tudi v Avstriji, tudi v Nemčiji, tudi v Švici so nacionalni parki pa imajo kljub temu dejansko dobro razvito infrastrukturo, omogočajo obiskovalcev, da lahko kvalitetno obiskujejo ta nacionalni park in s tem dejanjem v kolikor boste seveda to podprli bo dana zelena luč, da bo občina pričela takoj z izdelavo občinskega prostorskega načrta. Pri tej izdelavi bodo sodelovali vsi smerničarji, to sami veste kakšen postopek je. Da ne bo nič narejeno v ne smislu tega, da bi kakorkoli vplivali na slabši nivo ohranjanja narave, prav nasprotno, jaz sem prepričan v to, da sodobna tehnologija ogromno pripomore k temu, da se ohranja narava, da je manj problemov. Kar se tiče pa zbiralnika na Pokljuki pa lahko rečem ampak ne zamerite mi temu, da je to ena velika farsa. Biatlonski center Pokljuka je zgrajen, narejen in, da smo mogli iti v Bruselj to potrditev iskati je pa res malo neodgovorno. Jaz nimam nič proti temu ampak dejansko se je stvar zavlekla in za mene osebno je ta Biatlonski center Pokljuka lep, uporaben, funkcionalen in na njemu se vršijo tekmovanja svetovnega slovesa tako, da mislim, da tako kot Planica, si tudi nordijski center Pokljuka zasluži eno pozornost in s tem tudi pomoč pri tem, da se razvija.

Na koncu bi pa samo še to rekel. Omenjeno je bilo, da še nimamo direktorja Triglavskega narodnega parka. No, to je še ena farsa več. Ne more park funkcionirati. Jaz imam občutek, da je malo park breme tej državi, zato predlagam, da v prihodnosti razmišljamo, da se opravljanje tega parka prenese na lokalne skupnosti, se pravi, da lokalne skupnosti vodijo predvsem upravljavske zadeve, govorim, ker mislim, da se dnevno soočamo s problemi, jih prepoznamo in znamo tudi odpravljati probleme. Problem je seveda zakon kot tak, zato se mi zdi, da bi to bila ena dobra zadeva za prihodnost. Še druga stvar je pa ta 10. in 11. člen. Hvala vam, da ste sprejeli priporočila. Moram reči, da je odreagiralo tudi Ministrstvo za okolje in prostor, da so nas pozvali, da damo načrte razvojnih programov. Upam, da ne bo pri tem ostalo, upam da se bo iz teh načrtov razvojnih programov, da bo kapnil tudi kakšen evro v proračune občin. Verjemite mi, da s tem denarjem znamo gospodariti in da bomo naredili to območje Triglavskega narodnega parka prijazno, zaščiteno in pa predvsem urejeno, to kar smo v letošnji sezoni doživeli, da neurejenost določenega območja pomeni, da se ljudje temu primerno tudi obnašajo. Menijo, da je del divjina in včasih se obnašajo divje in zato sem jaz mogoče eden izmed županov, ki sem na glas povedal to kar drugi mislijo, jaz sem pač povedal. Prevelika masa ljudi ni v kontekstu strategije občine Bohinj. Mi se ne mislimo iti množičnega turizma, naša velika želja je kvaliteten turizem, poudarek na stacionarnem turistu in temu primerno želimo urejati tudi območje Triglavskega narodnega parka.

Hvala, ker ste me poslušali, še enkrat pa hvala že vnaprej, če boste to potrdili in sprejeli.

Hvala lepa.

Želi še kdo od vabljenih besedo? Ja, gospod Lipič, če se predstavite za magnetogram.

Karel Lipič, predsednik Zveze ekoloških gibanj Slovenije, nevladna okoljska organizacija ima tudi status društev javnih interesov po Zakonu o varstvu okolja.

Zveza ekoloških gibanj dejansko spremlja zakonodajo, ki se je pripravljala v zadnjih 15 letih in smo nekako bili ves čas prisotni, zato smo tudi nekako dali pobudo, da smo prisotni kot edina nevladna okoljska organizacija danes ob tej razpravi predloga zakona o spremembah in pa dopolnitvah Zakona o Triglavskem narodnem parku. Jaz seveda ne bi šel v zgodovino kaj se je dogajalo v zadnjih 15 letih, ker je bilo ogromno prerivanja. Med vabljenimi seveda pogrešam predstavnike tako imenovanega nevladne organizacije s Plana B, kjer so notri tudi organizacije kot je CIPRA, za zaščito Alp, DOPPS, ptičarje, Alpe Adria Green in še nekatere, ki so oddajali pripombe na samo pripravo Zakona o Triglavskem narodnem parku.

Zdaj seveda, če pa dejansko pogledamo sam zakon, te spremembe mi v Zvezi ekoloških gibanj nimamo nič proti, da se danes ta zakon sprejme ampak na konkretni lokaciji Pokljuke, vendar te spremembe na današnji seji ne bi smele biti alibi oziroma osnova za novo poseganje v prostor znotraj Triglavskega narodnega parka. Namreč tudi, ko bomo danes govorili o Voglu, malo prej je župan tudi govoril o Voglu. Vogel je tisti, ki pravzaprav je eden od delov Triglavskega narodnega parka in dejansko gre za bodoče zasneževanje in širjenja tudi smučišča in kot okoljska organizacija opozarjamo, da so lahko posledice zasneževanja tudi vezane na kemizacijo tako vode, tal in tako naprej, ki lahko ima vpliv na samo Bohinjsko jezero, zato opozarjamo danes prisotne poslanske skupine, da stvar ni tako enostavna in dejansko bo potrebno vsak poseg v ta prostor dejansko posebej pripraviti presojo vplivov na okolje, ne pa dejansko, da bi te stvari kar obšli. Namreč Triglavski narodni park je edini nacionalni park v Sloveniji, je zaščiten s strani Unesca 2003 kot biosferni rezervat Julijskih Alp, zato ga moramo posebej ščititi in varovati.

Zdaj, seveda v parku ta trenutek beležimo ogromno drugih posegov, samo ob Pokljuki mislim, da je pravilno bila postavljena Planica kot športni center, drugi športni center, nastaja Pokljuka in dejansko vsi naslednji posegi s smučišči in tako naprej so lahko problematični. Še vedno beležimo, da znotraj Triglavskega narodnega parka je prisoten vedno večji hrup v prostoru, predvsem leteči predmeti kot so zmajarji ali športna letala, helikopterji in druga letala in tako naprej. In dejansko, če bomo šli v to smer, da bomo dopustili znotraj tega parka vse te spremembe, ki so na vidiku, množični turizem in tako naprej, dejansko pa ob tej pobudi, da bi ob večji meri upravljali s Triglavskim narodnim parkom lokalne skupnosti jaz mislim, da do neke mere ja in če to prepusti država lokalnim skupnostim, lahko potem rečemo zagotovo v prihodnosti, da bolje, da iz tega nacionalnega parka kjer imamo tudi mednarodne zaveze, proti alpski konvenciji naredimo krajinske oziroma regijske parke in v kolikor bomo dejansko ta Triglavski narodni park vodili regionalno, z regionalnimi interesi, potem sem za to, da naredimo več teh regijskih, pa krajinskih parkov. To je bolj opozorilo in želim kot predstavnik nevladne organizacije, da pri tem sprejemanju dejansko tudi razmišljamo o kvaliteti in pa tem biosfernem rezervatu, favni in flori in seveda tako kot je župan Bohinja povedal, ja, turizem ne množični, ne masovni vendar turizem, ki bo dejansko upošteval okoljevarstvene principe.