Spoštovane članice, spoštovani člani, vsi vabljeni gostje, vsem skupaj en lep pozdrav!

Pričenjam 23. sejo odbora.

Obveščam vas, da so se za današnjo sejo opravičili, zaenkrat imamo opravičilo gospoda Franca Laja in zaenkrat nimamo nobenih pooblastil.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje, 21. 9., ste prejeli naslednji dnevni red: Pod točko ena, Poročilo o delu in zaključni račun Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije za leto 2016, pod točko dve, pobude in vprašanja članov odbora. 7. oktobra ste prejeli predlog za razširitev dnevnega reda s točko 1A, informacije o sanaciji škode zaradi napada podlubnikov leta 2017, iz oktobra 2017 ter 6. 11. predlog za razširitev dnevnega reda s točko A1, Predlog zakona o spremembah Zakona o morskem ribištvu, nujni postopek.

Najprej predlagam, da odločamo o predlaganih razširitvah. Najprej bi glasovali o predlogu za razširitev dnevnega reda s točko 1A, to je glede zadeve z informacijo glede podlubnikov. Dajem to na glasovanje.

Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je razširitev dnevnega reda s točko 1A sprejeta.

Glasujemo pa še o predlogu za razširitev dnevnega reda s točko A1, to pa je Predlog zakona o spremembah Zakona o morskem ribištvu, nujni postopek. Glasujemo.

Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je razširitev sprejeta in je tudi sprejet dnevni red s predlaganima razširitvama.

Tako prehajamo na obravnavo A1 TOČKE DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH ZAKONA O MORSKEM RIBIŠTVU, NUJNI POSTOPEK.

Predlagateljica predloga zakona je Vlada. K obravnavi te točke sem vabil Vlado, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Zakonodajno-pravno službo in pa Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije. S sklicem seje ste prejeli predlog zakona, naknadno pa ste 7. 11. Prejeli še mnenje Zakonodajno-pravne službe in pa mnenje Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, danes pa ste prejeli še amandma koalicijskih poslanskih skupin k 3. členu.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona v okviru nujnega postopka, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o členih predloga zakona. Kot ste verjetno opazili, ima predlog zakona štiri člane.

Na začetku pa dajem besedo… / oglašanje v dvorani/ Samo sekundo, imamo še dve pooblastili. Namesto člana odbora Bojana Podkrajška je z nami gospod Marijan Pojbič in namesto Suzane Lep Šimenko kot članice je z nami gospod Danijel Krivec, prav tako pa je namesto članice Vesne Vervege z nami gospod Marko Ferluga. Vse tri prav lepo pozdravljam.

Dovolite pa, danes smo prejeli s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predlog za dodatno vabljene na 23. redno sejo Odbora za kmetijstvo pri točki, ki je pravkar pred nami. Ministrstvo je predlagalo še določene druge vabljene: Ministrstvo za zunanje zadeve, Ministrstvo za notranje zadeve, Ministrstvo za finance, Kabinet predsednika Vlade in pa Generalni sekretariat Vlade. Da samo povem, zakaj se nisem odločil za naknadno povabilo … Trije razlogi. Prvo je to, ker je to prišlo danes do moje pisarne. Druga stvar je zato, ker je predlog zakona napisan s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. In pa tretjo, ker, mislim da, po Poslovniku glede na to, da smo vabili Vlado, izpolnjujemo pogoje, Vlado pa sestavljajo tudi vsa navzoča ministrstva in tudi tista, ki so bila dodatno vabljena, tako da ne bi bilo nobenih ovir, če bi prišel kdorkoli iz ministrstev ali kabineta predsednika Vlade. Tako da kljub vsemu smatram, da so vsi pogoji za obravnavo zakona omogočeni.

Na začetku bi dal besedo predstavniku Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Z nami je gospod državni sekretar, vas lepo pozdravljam in vam dajem možnost za dopolnilno obrazložitev členov predloga zakona.

Izvolite.

Hvala, predsednik. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci.

Temeljni cilj spremembe Zakona o morskem ribištvu je izvajanje obojestranskega dostopa ribičev do morskih voda sosednje države v skladu s 5. členom in prilogo 1 uredbe EU, Evropskega parlamenta in Sveta številka 1380/2013 z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki. Obojestranski dostop se v skladu s to uredbo začne uporabljati, ko se začne v celoti izvajati arbitražna odločba na podlagi arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške, podpisanega 4. novembra 2009 v Stockholmu. Gospodarski ribolov se lahko, skladno z zakonodajo, izvaja le na podlagi predhodno izdanega dovoljenja za gospodarski ribolov na morju. S spremembo zakona bo tako omogočena uvedba postopka izdaje posebnih dovoljenj za gospodarski ribolov na državni ravni za izvajanje 5. člena in priloge 1 Uredbe 1380/2013 v zvezi z obojestranskim dostopom ribičev do morskih voda sosednje države.

V 10. točki priloge 1 Uredbe 1380/2013 je določeno, da lahko v obalnih vodah Slovenije, in sicer na geografskem območju oziroma na teritorialnem morju 12 milj, ki je omejeno na morski prostor pod suverenostjo Republike Slovenije in ki leži severno od vzporednika 45 stopinj in 10 minut severne zemljepisne širine ob zahodni obali Istre od zunanjega roba teritorialnega morja Hrvaške, kjer se ta vzporednik dotika kopnega zahodne obale Istre, tako imenovane Grgatov rt Funtana (?), plovila pod zastavo republiko Hrvaške letno ulovijo do 100 ton / nerazumljivo/ in pelagičnih (?) vrst rib. To velja za največ 25 ribiških plovil, kar vključuje tudi 5 ribiških plovil opremljenih z vlečnimi mrežami. Podobne določbe so bile sicer tudi že v predhodnem bilateralnem sporazumu med državami oziroma / nerazumljivo/. Ta ureditev, kot že opisano, se uporablja, ko se začne v celoti izvajati arbitražna odločba na podlagi arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške, podpisanega 4. novembra 2009 v Stockholmu.

Prav tako se z uveljavitvijo tega zakona preneha veljavnost uredbe o določitvi območja ribolovnega morja Republike Slovenije, uradni list RS številka 2/2006, preneha uporabljati odlok o morskem ribištvu Občin Ilirska Bistrica, Izola, Piran Postojna in Sežana, ker je z uveljavitvijo arbitražne razsodbe meja na morju določena na novo, poleg tega ribolovne cone za namen izvajanja ribolova niso več relevantne, zato uredba ni več smiselna.

Toliko za uvod. Hvala.

Hvala tudi vam.

Želi predstavnica Zakonodajno-pravne službe - z nami je gospa Helena Rus – podati dodatno obrazložitev?

Izvolite.

Hvala za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je podala pisno mnenje, po katerem smo opozorili, da je bil Odlok o morskem ribištvu že razveljavljen, zato je po našem mnenju potrebno določiti le prenehanje uporabe odloka. Na predlagani amandma koalicijskih poslanskih skupin pa nimamo pripomb.

Hvala.

Hvala.

Med nami ne vidim predstavnika Državnega sveta, vidim pa predstavnika Kmetijsko-gozdarske zbornice.

Gospod Ravnik, če želite besedo, izvolite.

Hvala za besedo.

Na sam zakon na zbornici nimamo pripomb.

Prav, hvala.

Tako, spoštovani, prehajamo na razpravo članov odbora o posameznih členih predloga zakona in na razpravo in glasovanje o amandmajih ter morebitnih predlogih za amandmaje odbora. Odboru pa predlagam, da po končanem glasovanju o amandmajih v skladu s tretjo alinejo 128. člena Poslovnika glasuje o vseh členih skupaj. Kdo nasprotuje temu?

Ne vidim nasprotovanj, zato dam v razpravo 1. člen. Želi kdo besedo? Ne vidim želje po razpravi. Zaključujem razpravo.

V razpravo dajem 2. člen. Želi kdo razpravljati? Ne vidim želje po razpravi in jo zato tudi zaključujem.

V razpravo tako dajem 3. člen in pa amandma koalicijskih poslanskih skupin. Želi kdo razpravljati? Ne vidim želje po razpravi, zato zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje o amandmaju koalicijskih poslanskih skupin. Glasujemo.

Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem 4. člen. Ne vidim želje po razpravi, zato jo zaključujem.

Torej, v skladu s prej sprejeto odločitvijo odbora prehajamo še na glasovanje o vseh členih skupaj. Želi kdo razpravljati? Ne vidim želje, zato zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje o vseh členih skupaj. Glasujemo.

Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da so členi sprejeti.

S tem zaključujem drugo obravnavo predloga zakona o spremembah Zakona o morskem ribištvu na matičnem delovnem telesu. Sprejeti amandma bo vključen v dopolnjen predlog zakona, ki pa bo sestavni del poročila odbora.

Potrebno je določiti še poročevalca. Če je kakšna želja, če ni, pa predlagam, da to na seji Državnega zbora opravim sam kot predsednik odbora.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO PA JE NA OBRAVNAVO POROČILA O DELU IN ZAKLJUČNI RAČUN SKLADA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ IN GOZDOV REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2016.

Odbor je matično delovno telo, poročilo pa obravnava na podlagi četrtega odstavka 41. člena Poslovnika Državnega zbora.

K obravnavi te točke sem vabil Vlado, Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in pa Kmetijsko gozdarsko zbornica Slovenije.

Poročilo ste prejeli 30. 6. s sklicem seje, naknadno pa ste 19. 9. prejeli še mnenje Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Kot vsako leto do zdaj najprej v uvodu dajem besedo direktorici Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, gospe Ireni Šinko.

Izvolite.

Hvala, spoštovani predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani vsi prisotni, lepo pozdravljeni.

Jaz bi na kratko podala poročilo, potem pa na dodatna vprašanja lepo odgovarjala.

Leto 2016 je bilo za poslovanje sklada prelomno, in sicer iz razloga, ker je bil v tem letu sprejet Zakon o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije in na podlagi tega zakona so bili iz upravljanja sklada izločeni državni gozdovi s 1. julijem 2016. Temu primerno so se zmanjšali prihodki sklada. Obveznosti sklada so pa ostale nezmanjšane, torej enake in to bo imelo posledice na poslovanje sklada v prihodnjih letih, ravno tako že v letu 2017. Poleg stalnih nalog, ki jih sklad upravlja, je v letu 2016 moral opraviti še dodatne naloge povezane z navedenim zakonom, in sicer sklad je izvedel štiri javna naročila za gospodarjenje z gozdovi v drugi polovici leta 2016 po pooblastilu družbe Slovenski državni gozdovi. Pripravil je delitveno bilanco, ki jo je Vlada potrdila s sklepom 23. junija 2016. V okviru te delitvene bilance so bili iz registra osnovnih sredstev izločeni gozdovi v obsegu 233 tisoč 106 hektarjev skupaj s posestjo Mašun(?) v skupni vrednosti 535 milijonov 86 tisoč 719 evrov. Potem devet objektov v neodpisani vrednosti 731 tisoč 340 evrov ter druga osnovna sredstva, ko so računalniške aplikacije, avtomobili, potem GSM aparati, drobni inventar, gozdne ceste, mostovi ter ceste v izgradnji v neodpisani vrednosti 5 milijonov 913 tisoč 163 evrov ter podeljene stavbne pravice in pa služnosti v višini letnega nadomestila 35 tisoč 833,71 evra. Navedena izločitev je bistveno vplivala na bilanco stanja sklada. Z izločitvijo se je vrednost sredstev oziroma njihovih virov zmanjšala za več kot polovico. Potem je sklad pripravil še program prenosa delavcev na podlagi katerega je iz sklada na družbo Slovenski državni gozdovi prišlo 38 delavcev ter družbi predal vse podatke in pa dokumentacijo potrebno za gospodarjenje z državnimi gozdovi. Torej, kljub korenitim spremembam je sklad poslovanje v letu 2016 zaključil uspešno, kar se odraža tudi v prihodkih, ki so bili za 9 % višji od načrtovanih. Kot posledica izločitve sklada, in sicer gospodarjenja z državnimi gozdovi, je v drugi polovici leta bila opravljena reorganizacija sklada in sprejeti vsi interni akti. In iz tega razloga imate v poročilu tudi dve shemi, kjer prikazuje reorganizacijo sklada v prvi polovici leta in pa v drugi polovici leta. Sklad je poslovanje v letu 2016 zaključil s presežkom prihodkov nad odhodki z upoštevanjem davka od dohodka pravnih oseb v višini 4 milijone 171 tisoč 668 evrov. Skupni prihodki so bili realizirani v višini 20 milijonov 544,45(?) evrov, od tega so lastni prihodki znašali 98,5 odstotka, prihodki iz tržne dejavnosti 0,4 odstotka in pa prihodki iz proračunskih sredstev 1,1 odstotek. Po dejavnosti pa so bili doseženi prihodki po naslednjem, in sicer pri gospodarjenju s kmetijskimi zemljišči v obsegu oziroma v višini 7 milijonov 917 tisoč 523 evrov, kar je 99 odstotkov glede na plan oziroma 3 odstotke več kot je bila realizacija v letu 2015. Pri gospodarjenju z gozdovi 10 milijonov 277 tisoč 87 evrov, kar je 22 odstotkov več, kot je bil plan oziroma 46 odstotkov realizacije v letu 2015. Pri prodaji nepremičnin 1 milijon 20 tisoč 692 evrov, kar je 77 odstotkov realizacije glede na plan in pa 45 odstotkov realizacije glede na leto 2015. Pri storitvah sklada so prihodki znašali 681 tisoč 826 evrov, kar je 116 odstotkov nad planiranim in pa 91 odstotkov nad realizacijo v letu 2015. Prihodki od financiranja so znašali 270 tisoč 194 evrov oziroma 25 odstotkov nad planom in pa 71 odstotkov glede na realizacijo v letu 2015. Drugi / nerazumljivo/ in drugi prihodki so znašali 64 tisoč 205 evrov oziroma 66 odstotno glede na planirana sredstva in pa 3 odstotke nad realizacijo v letu 2015. Prihodki iz proračunskih sredstev so bili doseženi v višini 233 tisoč 606 evrov oziroma 65 % glede na plan in 85 % glede na realizacijo v letu 2015. Prihodki iz tržne dejavnosti pa so znašali 87 tisoč 921 evrov oziroma 86 % glede na plan, 86 % glede nad planiranimi in 93 % glede na leto 2015.

Odhodki so bili realizirani v višini 15 milijonov 495 tisoč oziroma 60 % glede na načrtovane odhodke. Realizacija odhodkov je bila za 4 % nižje, kot v letu 2015.

Pri gospodarjenju s kmetijskimi zemljišči so odhodki znašali 452 tisoč 707 evrov oziroma 86 % glede na planirane odhodke in 62 % glede na realizirane prihodke v letu 2015.

Pri gospodarjenju z gozdovi so odhodki znašali 235 tisoč 922 evrov oziroma 26 % glede na planirane in 68 % glede na realizacijo v letu 2015. Tukaj bi pojasnila, da so bili odhodki pri gospodarjenju z gozdovi realizirani samo tako nizko, 26 %, glede na to, ker se je sklad pritožil na izdano odločbo Finančne uprave Republike Slovenije v zvezi z odmero nadomestila za vzdrževanje gozdnih cest in je pač drugostopni organ tej pritožbi ugodil, zato pač ni bila izdana potem še ponovna odločba.

Drugi lastni odhodki so znašali 7 milijonov 10 tisoč 43 evrov in so bili realizirani 43 % glede na plan in pa 158 % nad realizacijo v letu 2015. Med temi drugimi lastnimi odhodki predstavlja največji delež poplačilo odškodnin za nezmožnost uporabe kmetijskih zemljišč in gozdov vrnjenih v postopkih v denacionalizacije in sicer, ti stroški so znašali skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi 5 milijonov 209 tisoč 102 evra, za primerjavo pa naj povem, da so ti odhodki v letu 2017 znašali že čez 5,8 milijona, torej bistveno več kot lansko leto do konca leta in so bili dejansko vsi prihodki iz preteklih let, ki so bili namenjeni za pokrivanje te izgube že porabljeni.

Trenutno ima sklad še izvensodnih zahtevkov v višini 13 milijonov 294 tisoč 454, torej to so trije zahtevki in pa sodnih zahtevkov 17 v višini 15 milijonov 875 tisoč 510 oziroma skupaj 29,2 milijona evrov.

Za službe sklada so znašali odhodki 3 milijone 216 tisoč 652 evrov, kar je 93 % glede na planirana sredstva in 22 % manj, kot so bili realizirani v letu 2015.

Odhodki SDH-ja so znašali en milijon 895 tisoč 312 evrov oziroma 8 % glede nad planirani v letu 2016 in pa 40 % manj, kot v letu 2015.

Obveznosti do občin so znašale 2 milijona 665 tisoč 897 evrov in sicer, to je 93 % glede na, 95 % glede na plan in 53 % manj, kot v letu 2015. Ta obveznost je bila izplačana letos, v letošnjem letu in je zadnja iz naslova koncesijske dajatve, 30. junija 2017.

Odhodki iz proračunskih sredstev so bili realizirani v višini 218 milijonov 468 tisoč, kar je 61 % glede na plan in 20 % manj, kot v letu 2015.

Vsi odhodki so iz lastnih sredstev bili realizirani v višini 98,6 % in pa iz proračunskih sredstev 1,4 %.

Na kratko je, ker sem že omenila bilanco stanja v začetku, je bila, je pač prikazana v bilanci stanja sredstva in obveznosti do njihovih virov, in na dan 31. december 2016 je vrednost sredstev oziroma njihovih virov znašala 488 milijonov 867 tisoč 420 evrov, kar je za več kot polovico manj, kot v letu 2015. Po stanju na dan 31. 12. je sklad upravljal s 74 tisoč 466 hektarji zemljišč, v skupni vrednosti 434 milijonov 101 tisoč 692 evrov. Poleg tega je pa imel še vrednost pet milijonov 297 tisoč 73 evrov zemljišč v obsegu 534,9 hektara v pridobivanju, to je bil nakup, ki pa je bil realiziran konec leta, ni bil konec leta 2016 ampak v začetku leta 2017.

Vrednost spremembe v bilanci stanja glede na obseg zemljišč se dejansko, so prikazane v tabelah od 56-61, dejansko pa se je vrednost zemljišč poleg izločitve gozdov spreminjala še zaradi postopkov denacionalizacije, potem zaradi raznih sodnih postopkov, potem prenosa zemljišč na občine oziroma druge pravne osebe in pa iz drugih pravnih oseb na sklad in pa izločitev zemljišč zaradi sklepov sodišč in pa drugih inštitucij kot je Geodetska uprava Republike Slovenije.

Na pasivni strani je za vse to prikazana tudi obveznost do sredstev za prejeta v upravljanju in ta tudi predstavlja največjo obveznost sklada. Mogoče še na kratko, po načelu denarnega toka je sklad v letu 2016 izkazoval presežek odhodkov nad prihodki v višini en milijon 446 tisoč 747 evrov in sicer zaradi povečanih izplačil za nezmožnost uporabe kmetijskih zemljišč in gozdov, vrnjenih v postopkih denacionalizacije in pa zaradi nakupov zemljišč, ki so bili v večjem obsegu.

Če na kratko predstavim še nakupe in pa prodaje zemljišč v tem letu, je sklad v letu 2016 kupil 115,68 hektarja kmetijskih in pa ostalih zemljišč v skupni vrednosti en milijon 74 tisoč 888 evrov oziroma po povprečni ceni 0,93 evra na kvadratni meter ter 290 hektarov gozdov, v skupni vrednosti en milijon 73 tisoč 210 evrov ali po povprečni ceni 37 centa na kvadratni meter. Na varovanem območju po Zakonu o hranjenju narave je bilo kupljenih 156 hektarov zemljišč, od tega 48 hektarov kmetijskih zemljišč in pa 108 hektarov gozdov. V 10 kilometrskem pasu ob mejni črti je bilo kupljenih 144 hektarov zemljišč in sicer 53 hektarov kmetijskih zemljišč in pa 91 hektarov gozdov. V letu 2016 je bilo kupljenih, kot sem že prej povedala, 534 hektarov kmetijskih zemljišč, gozdnih in pa stavbnih zemljišč, ki so bila tudi plačana v letu 2016, realiziral se je pa nakup v letu 2017.

Prodanih skupaj je bilo 7,46 hektara kmetijskih zemljišč v znesku 329 tisoč 612 evrov oziroma po povprečni ceni 4,41 evra in pa 61 arov stavbnih zemljišč za skupno vrednost 219 tisoč 563 evrov oziroma po povprečni ceni 35,2 evra na kvadratni meter, prodano pa je bilo tudi 18,94 hektarov gozdov v skupni vrednosti 242 tisoč 209 oziroma po povprečni ceni 1,21 evra na kvadratni meter.

Pri gospodarjenju s kmetijskimi zemljišči je potrebno izpostaviti, da je leto 2016 za kmetijsko proizvodnjo bilo neugodno, kar se je izrazilo že v spomladanski pozebi s snegom konec meseca aprila in v okviru tega je bil sprejet tudi interventni zakon za sanacijo škode, ki je skladu nalagal odpis zakupnine in v okviru tega zakona je sklad odpisal 218 zakupnikom zakupnino v obsegu 168 tisoč evrov.

Sklad je v letu 2015 gospodaril z 59 tisoč 682 hektarji kmetijskih zemljišč, kar je za približno 500 hektarov več kot v preteklem letu. Pri gospodarjenju, prenosu gozdov v gospodarjenje družbi Slovenski državni gozdovi se sklad srečuje s 93 tisoč parcelami, ki so v soupravljanju in tukaj se vedno potem določajo določene zadeve, ker je soupravljanje oteženo glede odtujitve, obremenitve, kakor tudi glede razdružitve nepremičnin.

Skupaj je bilo v letu 2016 v zakup in najem oddanih 54 tisoč 119 hektarov zemljišč in sicer za 16 tisoč 677 pogodbami. Povprečna zakupnina je znašala 146 evrov, pravne osebe imajo v zakupu 22 tisoč 437 hektarjev kmetijskih zemljišč, fizične osebe pa 29 tisoč 442 hektarjev. Razlogi za manjši obseg zemljišč v zakupu so predvsem v odpovedi zakupnih pogodb, povezane z odločitvami sodišč in pa neplačevanjem zakupnine. Tako je bilo 49 zakupnih pogodb odpovedanih zaradi neplačevanja, medtem ko tisoč 244 zakupnikom pa je bil podan opomin pred odpovedjo zakupne pogodbe. Zaradi neobdelovanja sta bili odpovedani dve zakupni pogodbi in pa izdanih 12 opominov. Državni organi in pa izobraževalne institucije imajo v brezplačnem zakupu oziroma najemu 2 tisoč 100 hektarjev kmetijskih zemljišč.

Objavljenih je bilo tisoč 613 hektarjev ponudb za zakup kmetijskih zemljišč, izvedenih je bilo tudi 120 licitacij in dosežena zakupnina na licitacijah je bila za 2,5-krat višja, kot pa je bila razpisana.

V okviru projekta ureditve evidenc zemljišč in pa stavb na zemljiščih v upravljanju sklada je sklad nadaljeval s tem projektom in nadaljuje tudi v letu 2017, kjer se je vrednost stavb na zemljiščih zmanjšala iz 32 milijonov na 20 milijonov.

Sklad pa je gospodaril v letu oziroma izvajal javno službo, upravljanje in vzdrževanje hidromelioracijskih sistemov, tako je skrbel v letu 2016 za 269 hidromelioracijskih sistemov, od tega je 196 osuševalnih sistemov, 14 namakalnih sistemov in pa 59 sistemov, za katere zakupniki oziroma lastniki zemljišč skrbijo sami. Za sanacije in melioracije zemljišč je bilo uporabljeno 122 tisoč 323 evrov in pa za sanacije nedovoljenih oziroma odpadkov na zemljiščih v upravljanju sklada 178 tisoč 820 evrov.

V prvi polovici leta 2016 je sklad gospodaril tudi še z državnimi gozdovi, in sicer 233 tisoč 106 hektarjev. Večina teh gozdov je bila oddana v koncesijo. Obseg proizvodnje je znašal 825 tisoč 500 kubičnih metrov gozdno-lesnih sortimentov, koncesijska dajatev je znašala 9 milijonov 271 tisoč 873 evrov oziroma v povprečju 11,23 evrov. Gojitvena in varstvena dela so bila realizirana v višini 97 % glede na načrtovanja, manjša realizacija je bila predvsem zaradi tega, ker ni bila izvedena v prvi polovici leta / nerazumljivo/. Skupna vrednost gojitvenih in varstvenih del pa je znašala 1 milijon 340 tisoč 838 evrov. Za gradnjo in vzdrževanje gozdnih cest je bilo uporabljen 1 milijon 289 tisoč 195 evrov, za sanacijo gozdnih cest 820 tisoč 973 evrov. V prvi polovici leta 2016 pa sta bili zgrajeni tudi dve gozdni cesti v skupni vrednosti 259 tisoč 668 evrov. Izven koncesije so bili prihodki doseženi v višini 989 tisoč 623 evrov.

Sklad je v letu 2016 tudi aktivno nadaljeval z aktivnostmi za dokončanje prenosov zemljišč. Tako je bilo z 288 pogodbami na sklad preneseno 415 hektarjev zemljišč, na druge pravne subjekte pa je bilo z 237 pogodbami preneseno 239,9 hektarjev zemljišč. Vloženih je bilo tudi 15 tožb v zvezi s prenosi zemljišč, kajti določeni pravni subjekti nočejo podpisati pogodbe oziroma taktizirajo in zavračajo podpis pogodb po prenosu zemljišč na sklad oziroma v lastnino Republike Slovenije in v tem primeru je bilo dejansko potrebno predlagati tožbo na lastninsko pravico.

Sklad je v letu 2016 pristojne občine zaprosil tudi za izdajo potrdil v obsegu 242 tisoč 203 parcel. Pri prenosih zemljišč pa se sklad srečuje predvsem s težavami, ker dejansko ne dobi potrdil od lokalnih skupnosti, potem določeni pravni subjekti taktizirajo in zavračajo podpis pogodb, potrebne so določene identifikacije, ki so povezane s stroški in pa s časom, ter listine, ki se izdajajo, so neustrezne. Vse te težave pa dejansko onemogočajo, tako da bi se učinkovito uredila evidenca zemljišč tako v skladu kot na nivoju celotne države.

Obseg ostalih aktivnosti je ostal dejansko nespremenjen, ker kljub prenosu 233 tisoč 106 hektarov gozdov je sklad še vedno zavezanec za vračilo gozdov v postopkih denacionalizacije pred pristojnimi sodišči. Sklad je še vedno zavezanec za plačilo odškodnine za nezmožnost uporabe kmetijskih zemljišč in gozdov, vrnjenih v postopkih denacionalizacije in pa za prenose zemljišč.

Če na splošno zaključim, lahko ocenjujem, da je sklad v letu 2016 posloval uspešno, kajti vse načrtovane cilje je nekako dosegel. Ustvarjen je bil presežek prihodkov nad odhodki in tudi s presežkom iz preteklih let se dejansko še poravnavajo vse tekoče obveznosti sklada v letu 2017.

Hvala.

Hvala tudi vam za zelo izčrpno in bogato uvodno besedo.

Želi morda besedo gospod državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo?

Gospod Podgoršek, izvolite.

Hvala, predsednik.

Mi redno sodelujemo s skladom, nekih pripomb, dodatnih, glede tega, kar je direktorica že predstavila, trenutno nimamo, bi pa mogoče kasneje v razpravi, če bo potrebno še kaj, pojasnili.

Hvala.