Dobro jutro!

Spoštovana poslanka in poslanci!

Pričenjam 18. sejo Odbora za obrambo, ki je bila sklicana na podlagi 47. člena Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije.

Pozdravljam vse prisotne posebej še ministrico za obrambo Andrejo Katič, načelnika generalštaba Slovenske vojske generala dr. Andreja Ostermana in vse ostale vabljene!

Obveščam vas, da se je za današnjo sejo opravičil gospod Benedikt Kopmajer, gospod Franc Breznik in mag. Matej Tonin. Namesto poslanca gospoda Marka Ferluge pa na seji sodeluje poslanka gospa Erika Dekleva.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: 1. točka - priporočilo Odbora za obrambo v zvezi z obiskom Gorske reševalne zveze Slovenije; 2. točka - spremembe srednjeročnega obrambnega programa Republike Slovenije za leti 2016 do 2020; 3. točka - vprašanja in pobude članic in članov odbora.

Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za razširitev dnevnega reda oziroma za umik predlagane točke dnevnega reda je določen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem. Preden preidemo na 1. točko postopkovno Miha Kordiš. Izvolite.

Hvala predsedujoči.

Ker smo pri dnevnem redu pri 2. točki bomo obravnavali spremembe srednjeročnega obrambnega načrta in v zvezi s tem imam postopkovni predlog. Pri tej točki Vlada spreminja srednjeročni obrambni načrt predvsem, zaradi nabave novih patrij in temu v Levici nasprotujemo, ker bi teh 200 milijonov evrov lahko uporabili bistveno boljše, ampak več o tem v razpravi k 2. točki.

Moja postopkovna zahteva pa se nanaša na gradivo, ki ga je predložila Vlada. V čem je problem? V preglednici na peti strani piše, da naj bi v naslednjih dveh letih za bojna vozila porabili 71,7 milijonov evrov. V proračunskemu memorandumu na enajsti strani pa piše, da bo za nabavo osemkolesnikov šlo 52 milijonov evrov. Moj postopkovni predlog je, da Vlada objasni to diskrepanco od kje prihaja teh 20 milijonov evrov razlike? V kolikor tega ne more razložiti predlagam, da se ta točka preloži na drugo sejo. Komu mogoče zveni malo, ampak 20 milijonov evrov je kar nekaj denarja in državljanov je treba tukaj jasno povedati koliko sredstev naj bi šlo za nabavo teh osemkolesnikov tudi če misli kupovati še kakšna druga vozila razen tistih predvidenih patrij. Socialisti v tem kontekstu mislimo, da je veliko bolje, da se teh 200 milijonov evrov da recimo za gradnjo drugega tira, ker je ravno to denar, ki nam zmanjka, da se znebimo Madžarske in ohranimo drugi tir v svojih rokah. Ampak, da ne bom predlog moj postopkovni predlog je, da Vlada razloži kaj s temi 20 milijoni evrov in v kolikor tega ne more storiti, da preložimo obravnave te točke, obravnavo te točke na neko drugo sejo. Ni prvič in predsedujoči ti to zelo dobro veš, da je prihaja do nekih takih diskrepanc, potencialno celo šlamastik v vladnih dokumentih in zato mislim, da je ta postopkovna zahteva opravičena.

Hvala kolega Kordiš.

Zdaj verjamem, da bo Vlada to pojasnila v okviru točke, če pa želi ministrica, v okviru točke, dobro bo potem pojasnilo v okviru točke zakaj prihaja do takšnih nesorazmerij oziroma do dveh različnih podatkov, se pa seveda strinjam z vami.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PRIPOROČILO ODBORA ZA OBRAMBO V ZVEZI Z OBISKOM GORSKE REŠEVALNE ZVEZE SLOVENIJE. Odbor za obrambo je v sredo 13. septembra obiskal Gorsko reševalno zvezo Slovenije, kjer nam je bila predstavljena njena vloga v sistemu zaščite in reševanja. Ob obisku so predstavniki Gorske reševalne zveze opozorili tudi na nekatere težave s katerimi se soočajo na delu, zaradi tega smo se že tam poslanci dogovorili, da nekako v eni od naslednjih rednih sej razpravljamo tudi o tem, povabimo predstavnika Gorske reševalne zveze Slovenije in pa seveda potem tudi primerno temu oblikujemo sklepe, da nekako glede na res odličen obisk, ki je bil predvsem z vsebinske strani, da so nam bili predstavljeni vsi vidiki res tega požrtvovalnega dela, ki ga opravljajo prostovoljci Gorske reševalne zveze Slovenije, da v zameno za ta njihov trud in pa reševanje življenj pri čemer tvegajo lastna življenja, to smo lahko videli kakšna zahtevna reševanja so to, da jim nekako stopimo naproti, tudi s priporočili, ki jih bomo dali ministrstvu v kolikor bodo izglasovana, tako, da bi tokrat na začetku najprej dal besedo predstavniku reševalne zveze Slovenije, tako da izvolite, imate besedo pa, če se gospod Potočnik predstavite samo za magnetogram.

Hvala lepa za besedo.

V imenu Gorske reševalne službe Slovenije bi se najprej iskreno zahvalil za obisk Odbora za obrambo kjer smo poskušali prikazati naše delo, seznaniti poslance z našimi nalogami, ki jih opravljamo kot humanitarni in pa prostovoljna organizacija. Jaz upam, da so bili s prikazanim zadovoljni. Seveda smo se pa v pogovorih z njimi dotaknili tudi nekaterih problemov, ki nastajajo že vrsto let. Namreč iz leta v leto imamo veliko več reševanj v hribih na težko dostopnih terenih, vsako let več, je več tudi novih adrenalinskih športov, seveda to pa pomeni, da moramo se za te adrenalinske športe se dodatno usposabljati, kupiti dodatno opremo, ta oprema kot veste kot ste bili seznanjeni, ni poceni. Tudi glede na to, da imamo vedno več posredovanj nam oprema se kvari, lomi tako, da moramo to seveda nadomestiti, ravno v tem času v preteklem tednu so me obvestili, da je kar nekaj ključne opreme, od nosil, ki stanejo med 5 in 10 tisoč evri poškodovanih tako, da kar se, da popraviti popravljamo, v nasprotnem primeru moramo zagotoviti tam 17 postajam nova, tako, da se vsako leto na koncu leta ubadamo z primanjkljajem. Za ilustracijo vam lahko povem neko statistiko, od leta 2008 do letošnjega leta s strani Uprave za zaščito in reševanje nekako dobimo tam okrog 500 tisoč evrov, seveda so občasno tudi dodatna sredstva v tem osmih letih smo posodobili vozni park, namreč vsa vozila terenska so bila iztrošena in moram reči, da v osmih letih smo zagotovili vsem postajam, vsem 17 postajam nova vozila, tako, da lahko izvajajo tisto poslanstvo, ki ga opravljajo. Iz leta v leto so bili potem v temu rednem aneksu kar se tiče finančnih sredstev tudi neki dodatki za ta vozila in pa seveda tudi za kakšno opremo. Drugi financer, ki je ključnega pomena za gorsko reševalno službo je Fundacija za invalidske in humanitarne organizacije. Za predstavitev vam lahko povem, da smo v letu 2008 dobili od njih 370, nekaj čez 370 tisoč evrov, v letošnjem letu smo padli na 240 tisoč evrov, kar je za nas zelo veliko. Del posledic, del krivde tega, da tako drastično padajo prispevki je morda tudi davek, povečan davek na igre na srečo, seveda v blagajno FIHO se zbere bistveno manj denarja in ta denar potem razdelijo med vse te organizacije. Vemo tudi, da je teh humanitarnih organizacij iz leta v leto več, ki potrebujejo denar in praktično v teh desetih letih smo izgubili približno za eno tretjino finančnih sredstev iz uprave in pa uprave za zaščite in reševanje in pa od fundacije za humanitarne organizacije, moram pa poudariti, da smo v teh desetih letih več kot 200 krat več posredovali na leto. To se pravi številke okoli 300 smo prišli že na število 500 in ne rešujemo samo v gorah, rešujemo tudi delo v gozdu, gozdarji posebno veliko teh reševanj je bilo v času žledi oziroma opravljanja posledic tiste žledi in seveda nas to finančno zelo bremeni.

Drugi problem so refundacije osebnih dohodkov. Vedno več je podjetij, firm, na žalost tudi državnih ustanov, ki zahtevajo refundacijo za tisti čas, ko reševalca ni v službi. Nekako razumem privatne in pa te privatne družbe, privatna podjetja, nikakor pa ne morem razumeti ministrstev, tukaj mislim za notranje zadeve in pa obrambo, ki nam za tisti čas, ko gre njihov uslužbenec v reševalno akcijo, pa vemo, da so pripadniki obeh teh ministrstev tudi v sistemu zaščite in reševanja in nam potem zaračunajo za tiste tri štiri ure ali celo cel »šiht« refundacijo.

Državni zbor je pred leti sprejel neko nagrajevanje tudi teh, ki zahtevajo refundacijo, tudi teh podjetij. Nekako 20 % od te refundacije je namenjeno njim. No naloga je padla na nas, to moramo plačevati mi iz proračuna, ki ga letno dobimo, kot sem vam pa prej povedal so pa ta sredstva iz leta v leto manjša.

Tretji problem, ki smo ga nakazali je tudi neke vrste zavarovanje za vse prostočasne dejavnosti v Sloveniji. Vemo, da v tujini, v Evropi to že potek in iz teh zavarovanj se potem krijejo tudi stroški reševanja. Seveda pri nam ni tako, pri nam ljudje mislijo, da je to naša dolžnost. Seveda mi smo se za to prostovoljno odločili, vendar na škodo našega lastnega žepa ne moremo delati. Reševalci se večinoma odpovedujejo tako kilometrini kot tistemu sorazmernemu delu dnevnice v korist posameznih društev, zato da lahko nabavijo dodatno zaščitno, reševalno in pa osebno opremo. Predlagali smo že kar nekajkrat oziroma smo se pogovarjali tudi z zavarovalnicami, da bi nekako uredili to zavarovanje, seveda pa te premije ne smejo biti previsoke, zato, da bi bile dostopne vsem državljanom Republike Slovenije. Enostavno bi to bilo potrebno, namreč, če gremo mi v tujino samo smučati, si za to sklenemo zavarovanje. Pri nam mislimo, da je to naša pravica, ki krije oziroma to reševanje krije. Tako da, jaz mislim, da bi tudi v tem pogledu okoli tega zavarovanja bila potrebna neka razprava in pa seveda predlogi in pa seveda v dogovoru z zavarovalnicami, da bi se to odpravilo.

Toliko imam jaz za enkrat. Če bo pa še koga zanimalo pa lahko vpraša.

Hvala.

Besedo dajem ministrici za obrambo, gospe Andreji Katič. Izvolite.

Ja hvala predsednik.

Članice in člani odbora, vsi ostali prisotni lep pozdrav tudi z moje strani!

Zagotovo bi najprej izpostavila po moji oceni vseeno dobro sodelovanje z Gorsko reševalno zvezo Slovenije, vsemi, ki so vključeni v ta sistem kot tudi z drugimi, ki so vključeni v sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, tako z upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje kot tudi z Ministrstvom za obrambo in Slovensko vojsko.

Kar se tiče Gorske reševalne zveze, bi pravzaprav dodala še en vidik, kjer se tudi srečujemo s povečanim obsegom dela, to je tudi helikopterski prevozi. Če samo gledamo od leta 2014 do 2016 je MORS helikopterska eskadrilja opravila v 2014 123 reševanj, v letu 2015 169, v letu 2016 je to naraslo že na 256. Tako da, bo zagotovo v prihodnem obdobju potrebno narediti razpravo o tem na kakšen način bomo financirali in tudi izvajali to dejavnost. Zagotovo pa so tukaj tudi na mestu dileme kdo prevzema odgovornost, kdaj je to reševanje upravičeno ali s helikopterjem ali pa sam poseg reševalnih sestavov, pa tukaj ne mislim samo gorske reševalne, ampak imamo tudi potapljače in vse ostalo kdo naj v bistvu nekdo sam nosi stroške, ki jih povzroči recimo s svojim malomarnim dejanjem, saj je pravzaprav vam znano kako se odpravljamo v gore, ne toliko Slovenci, pa tudi Slovenci, kot pa predvsem tujci.

Zdaj glede na to, da mi niso znana kakšna je vsebina priporočil odbora, nismo jih dobili, pa tudi sama nisem bila prisotna na tem obisku, ki ste ga imeli, je z nami generalni direktor Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Darko But in predlagam, da podrobneje tisto kar je bilo takrat že povedano še dopolni danes in to tudi podrobneje predstavi.

Gospod But izvolite, imate besedo.

Hvala lepa gospod predsednik.

Spoštovana ministrica, spoštovani poslanci!

Mi smo na Upravi za zaščito in reševanje izredno ponosni na Gorsko reševalno zvezo in pa na njihovo delo, ki je tako kot pri ostalih prostovoljnih sestavih seveda prostovoljno. In naj se na tem mestu tudi zahvalim, ne samo reševalcem in ne samo za obisk, katerega so pripravili in posebej še predsedniku Potočniku za izjemno korekten odnos in tvorno sodelovanje.

Kot vam je poznano, se višina proračunskih sredstev za zagotavljanje delovanja sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami vsako leto zmanjšuje že od leta 2008. Sedaj sicer beležimo malo večji, povečan pritok sredstev oziroma povečanje proračuna in dejstvo je, da v letu 2016 bomo, smo razpolagali s 7 milijoni evrov, v letu 2017 7,4 milijona, v letu 2018 7,7 in leta 2019 8,4 milijona evrov.

Sama sredstva za sofinanciranje predstavljajo 30 % celotnega finančnega načrta naše uprave in če se osredotočim pa na Gorsko reševalno zvezo Slovenije pravzaprav ta sredstva za sofinanciranje njihove dejavnosti znašajo 450 tisoč evrov od leta 2009 dalje, kot je bila podpisana pogodba, sedaj, ker je pa novi nacionalni programa, ki je bil sprejet lansko leto v mesecu novembru, bomo pristopili k izdelavi nove pogodbe in s tem tudi novih meril za sofinanciranje. Sama ta sredstva Gorske reševalne zveze predstavljajo 24 % sredstev, samo gasilske organizacije imajo še več sredstev v tem bom rekel deležu sofinanciranja.

V ta namen bomo tudi sklicali sestanek v oktobru z vsemi oziroma ta mesec z vsemi reševalnimi sestavi, kjer se bomo podrobneje dogovorili glede nadaljnjega izvajanja sofinanciranja.

Hvala lepa.

Hvala.

Zdaj na mizo ste prejeli tudi dva predloga sklepov. Prvi se glasi, da Odbor za obrambo priporoča MORS da v okviru dodeljenih proračunskih sredstev in še posebej pri sprejemanju predloga novega finančnega načrta zagotovi zadostna sredstva za učinkovito delovanje Gorske reševalne zveze Slovenije, in pa drugi sklep, da Odbor za obrambo priporoča MORS, da v sodelovanju z drugimi pristojnimi resorji ter službami sprejme ukrepe za optimizacijo pogojev za delovanje Gorske reševalne zveze Slovenije kot jih je ta predlagala, tukaj bi samo še dodal, na 18. redni seji Odbora za obrambo.

Sedaj pa dajem v razpravo te sklepe in pa tudi uvodne besede naših gostov. Kdo želi besedo?

Gospod Franc Jurša, izvolite.

Hvala lepa.

Zdaj glede na to, da to področje nekako spremljam že vrsto let in da nekako okvirno poznam tudi delovanje Gorsko reševalne službe na zadnjem srečanju s predstavniki Gorske reševalne službe in prikazani vaji nisem bil navzoč, ker sem imel druga obveznosti, lahko pa zagotovim s svoje strani, da bi bilo potrebno Gorsko reševalni službi zagotoviti toliko sredstev, da bi ona lahko nemoteno delovala. Jaz vem, da nikoli sredstev ne bo dovolj. Seveda tehnika, tehnologija se nenehno dopolnjuje, za reševanje potrebujejo seveda vedno novo in boljšo tehniko, s tem seveda zagotavljajo tudi svojo varnost in varnost tistih, katere rešujejo. Pohvalno je za Gorsko reševalno službo reči, da dela v slovenskem prostoru odlično in »svaka čast«. Srečko Katanec bi temu rekel »kapo dol«.

Zato nimam težav, da s tema dvema priporočiloma to zadevo tudi podprem. Samo tako naprej!