Spoštovane gospe in gospodje!

Spoštovani gostje, predstavniki Vlade, predstavniki Družbe za opravljanje terjatev bank, kolegi in kolegice!

Lepo pozdravljeni!

Pričenjam 49. redno sejo Komisije za nadzor javnih financ.

Obveščam vas, da sta se opravičila gospod Jan Škoberne in gospod Luka Mesec ter, da mag. Bojan Krajnc nadomešča gospo Urško Ban in gospa Irena Grošelj Košnik nadomešča dr. Dragana Matića na tej seji.

Prejeli ste dnevni red. Dodatnih predlogov nisem prejel, zato dnevni red ostaja tak kakršen je.

1. TOČKA DNEVNEGA REDA - NEREALIZIRANI SKLEPI V ZVEZI S PODIZVAJALCI NA OBJEKTIH CELOVŠKI DVORI LJUBLJANA IN NOKTURNO KOPER.

Gradivo za to točko je naslednje: sklep številka 450-03/17-10/2, ki je bil sprejet na nujni seji komisije, na 24. nujni seji komisije. Ta sklep ste prejeli 24. marca 2017. Opredelitev Vlade do sklepa komisije v zvezi s problematiko uveljavljana hipotek proti neplačanim izvajalcem Družbe Vegrad-AM d.o.o. s strani DUTB z dne 14. aprila 2017. Ta opredelitev je bila objavljena na spletni strani Državnega zbora ter sprejeta sklepa na 27. nujni seji komisije z dne 18. 5. 2017 ter dopis Nove Ljubljanske banke v zvezi z udeležbo na seji.

Na to sejo sem vabil: dr. Mira Cerarja predsednika Vlade, ki se je opravičil, mag. Matejo Vraničar Erman ministrico za finance, gospoda Blaža Brodnjaka predsednika uprave NLB d.d., ki se je opravičil, dr. Imre Balogha glavnega izvršnega direktorja DUTB, namesto njega je tukaj dr. Miha Juhart predsednik uprave Družbe za upravljanje terjatev bank, mag. Andreja Strnad odvetnica podizvajalcev gospo Vero Krivec zastopnico podizvajalcev ter podizvajalce VIRS d.o.o. Lendava gospa Sabina Sobočan, gospod Tone Zidar iz Tapro d.o.o. Ljubljana ter gospod Ludvik Kolenc. Vabil sem tudi gospoda Stanislava Zorca iz / nerazumljivo/ d.o.o., gospoda Aleša Pevca iz firme Izolacija Pevec Domžale, gospoda Janija Mohorja iz Družbe Moja d.o.o. Ljubljana, gospo Niko Omahen iz družbe FAMA d.o.o. Grosuplje, gospoda Zdravka Štiha iz družbe Klima Rogaška Slatina d.o.o., gospoda Franca Žgajnarja iz družbe FRAGMAT d.o.o. Ljubljana, gospoda Petra Žiberta iz družbe Dolmen d.o.o. Poleg tega sem vabil tudi predstavnike oziroma predstavnice Vlade, Ministrstva za finance ter Družbe za opravljanje bank ter Nove Ljubljanske banke, ki so se pa opravičili.

Vse prisotne, še enkrat, lepo pozdravljam!

Prosil bi vas, če vas ne imenujem, da se ob tem, ko boste prijavljeni k razpravi, zaradi magnetograma predstavite.

Naj uvodoma naj povem, da je to v bistvu tretja seja Komisije za nadzor javnih financ glede iste problematike. Problematika jaz mislim, da je bolj ali manj vsem znana. Komisija je sprejela sklepe, prejeli smo odgovor Vlade ter prejeli smo tudi oziroma obstaja dopis, da pa Vlada dvakrat ni dokončno obravnavala te točke dnevnega reda seveda nas zanima zakaj. Pravzaprav bi radi vedeli od vseh strani kako se bo ta tematika dejansko razrešila s strani podizvajalcev bi želeli izvedeti, ali so kakršnikoli napredki, ali so kakršnekoli novosti glede reševanja tega vprašanja, skratka to je predmet tematike današnje seje. Predlagam, da najprej predstavnica Ministrstva za finance pove in opredeli stališče Vlade, potem bom dal besedo predstavnikom družbe za upravljanje terjatev bank, potem podizvajalcem, tukaj bi vas seveda prosil na to, da se dejansko osredotočimo na problem, na težave. Moram vam tudi povedati, da imamo omejitev pri rezervaciji dvorane, tako, da jaz bi rad seveda to sejo zaključil v najkasneje v dobrih dveh urah, povem kar vnaprej, zaradi tega tudi prosim, da se tudi ne ponavljate. Predno dam besedo državni sekretarki gospe Saši Jazbec, vas samo še obveščam, da Tomaž Lisec nadomešča gospod Janeza Janšo na tej seji.

Gospa Saša Jazbec, izvolite, beseda je vaša.

Hvala lepa za besedo, lepo pozdravljeni.

Problematika uveljavljanja hipotek s strani DUTB kot je neplačanim podizvajalcem na objektih Celovški dvori v Ljubljani in Nokturno v Kopru je bila že dvakrat predmet obravnave Komisije za nadzor javnih financ. Konec marca je tako komisija Vladi predlagala naj Družbi za upravljanje terjatev bank predlaga ukrepe za pravično razrešitev situacije v primeru uveljavljanja hipotek proti neplačanim podizvajalcem družbe Vegrad ter o predlaganih ukrepih komisiji poroča v 14 dneh. Vlada se je s tem sklepom seznanila sredi aprila in se do predlaganega sklepa tudi opredelila, po podrobni preučitvi zadeve je Vlada ocenila, da v konkretnem primeru, tudi kot skupščina DUTB slednji ne more predlagati kakršnihkoli ukrepov. Dovolite, da na kratko predstavim razloge za tako stališče, najprej bi želela spomniti, da je DUTB v okviru izvajanja ukrepov za krepitev stabilnosti bank v letih 13 in 14 od poslovnih bank prevzela tveganje postavke, večinoma slaba posojila od katerih so bila nekatera zavarovana z nepremičninami. Taka sta tudi primera Celovških dvorov in objekta Nokturno. Poudariti pa je treba, da prenos teh slabih terjatev, teh tveganih postavk ni bil brezplačen. DUTB je v skladu z Zakonom o ukrepih za krepitev stabilnosti bank zanj morala zagotoviti nadomestilo in sicer je DUTB izdala obveznice z državnim poroštvom. Če bi zdaj DUTB svoje premoženje uporabila drugače oziroma bi se mu celo odpovedala in zato ne bi poplača tega dolga, bi to pomenilo, da bi lahko ogrozila svoje temeljno poslanstvo, to je poplačilo dolga iz obveznih s katerimi so bile sanirane banke. S tem bi se pomembno povečalo tudi tveganje za državo, ki bi kot porok za poplačilo izdanih obveznic DUTB morala nadomestiti prispevek DUTB. Negativne posledice morebitnih drugačnih razpolaganj s premoženjem DUTB kot tistih, ki so določena z zakonom o ukrepih za krepitev stabilnosti bank, bi tako nosili vsi davkoplačevalci. Pravila v zvezi s tem pa so jasna in nedvoumna. Glavna naloga DUTB je, da premoženje, ki ga je prevzela od bank upravlja tako, da bi lahko v maksimalni možni meri povrnila sredstva davkoplačevalcev vložena v sanacijo bank. Premoženje, ki ga ima DUTB tako ne more biti uporabljeno za uresničevanje drugih ciljev. DUTB je pojasnila, da pravne podlage za izdajo izbrisnih pobotnic nima, hipotekam pa se v skladu z zakonodajo in cilji, ki jih mora uresničiti tudi ne sme preprosto odpovedati. Poudariti je tudi treba, da gre v obravnavanem primeru za razmerje, ki se je oblikovalo med zasebnopravnimi subjekti pred več leti, to pomeni, da je bil posel sklenjen pod pogoji in okoliščinami, ki so veljale takrat, Vlada pa na voljo subjektov, ki so jo izkazali, ko so posle sklenili ni imela vpliva. Dejstvo je, da so v poslu sodelovale ali še sodelujejo družbe v državni lasti, ne pomeni, da lahko Vlada tak posel spremeni. Vse družbe, ki so v posle vpletene so samostojni pravni subjekti, ki sami nastopajo na trgu. Če bi jim Vlada naložila, da se nekemu svojemu sredstvu odpovedo, česar seveda ne sme, bi s tem prikrajšala upnike teh družb. Ne gre pozabiti, da so hipoteke na predmetnih stanovanjih obstajale že, ko je bila kompenzacija med podizvajalci in gradbenim podjetjem dogovorjena. Vsi, ki so se s tem poslom strinjali so vedeli kakšno je dejansko stanje. Če podizvajalci menijo, da bi jim izbrisne pobotnice, torej, da jim izbrisne pobotnice pripadajo brez plačila lahko v okviru pravnih sredstev z ustreznimi dokazili to tudi uveljavljajo. Ne bi bilo pa pravično do podizvajalcev, ki h kompenzaciji v obliki stanovanj niso pristopili, da bi Vlada kot skupščina DUTB pristopila k ukrepom, ki bi nudili večje ugodnosti podizvajalcev, ki so bili deležni kompenzacije v primerjavi s tistimi, ki bodo svoje terjatve uveljavljali v okviru stečajnega postopka. Tudi danes Ministrstvo za finance vztraja na stališču, da ni primerno, da bi Vlada kot skupščina DUTB sprejela sklep, ki bi DUTB nalagal izdajo izbrisnih pobotnic. Tako mnenje je Ministrstvo za finance pripravilo tudi v zvezi z majskim sklepom Komisije za nadzor javnih financ, ki je od Vlade zahteval, da v 15 dneh kot skupščina DUTB zahteva izdajo izbrisnih pobotnic za hipoteke na obeh obravnavanih objektih. Toliko za začetek.

Hvala.

Hvala lepa.

Želi predsednik upravnega odbora DUTB besedo? Dr. Miha Juhart.

Gospod predsednik hvala lepa.

Bistvene poudarke problematike je izpostavila že gospa državna sekretarka in mi smo na DUTB še enkrat zelo skrbno pregledali celotno dokumentacijo s katero razpolagamo in ugotovili, da enostavno nimamo nobenega dokumenta ali druge pravne podlage, ki bi nas kakorkoli zavezoval k izdaji izbris pobotnic. Zato kot je bilo poudarjeno bi pomenil odrek hipotekam neposredno kršitev določb ZUKSB in na ta način bi seveda tudi mi ravnali nezakonita, česa si pa absolutno ne moremo privoščiti.

Hvala lepa.

Hvala vam.

Predstavnica podizvajalcev, gospa Vera Krivec. Želite besedo? Ali kdorkoli drug, ne vem kdo bo začel.

Hvala lepa. Spoštovani gospod predsednik, spoštovani poslanci, spoštovani vsi prisotni.

Zopet se moram opravičiti, da vas nadlegujemo s prošnjo, da nam poskusite pomagati v tem zapletenem sistemu, ki enostavno ne more predstavljati človeka kot človeka in ga predstavlja kot zakon pod enim določenim členom. Ponovno poudarjam, mogoče v tisto vednost, da so naši podizvajalci nokturno postavili z svojimi sredstvi, z svojim delom, ga v drugi fazi sanirali za dva milijona s svojimi sredstvi in ga morajo sanirati še tretjič kot lastniki stanovanj, zemljiškoknjižni lastniki stanovanj. Če zdaj to vse morajo narediti in, če nimajo pravice do izbrisa hipoteke, v tem primeru se resnično sprašujemo, zakaj moramo to vse delati, če gospod Juhart pravi, da je ekonomska lastnina tista, kar v preprosti besedi pomeni, da je zastavni upnik tisti, ki ima pravico o tej zadevi odločati. Za mene kot laika prava si ne morem predstavljati, da mi nekdo ekonomsko lastnino predstavlja zdaj v poslu, ki je popolnoma obligacijski, mi namreč ekonomsko lastnino uporabljamo v lizingih, ne uporabljamo jo toliko v pravdi in v nobenem primeru si ne morem dovoliti, da se bo tukaj govorilo o neki ekonomski lastnini, ki pravzaprav ni znana. Mi imamo v tem primeru, če govorimo o ekonomskem lastniku imamo v tem primeru Novo ljubljansko banko še vedno kot ekonomskega lastnika na naši hipoteki in v kolikor DUTB misli, da ni pristojen zato, potem se naj jasno izjasni kdo je pri nas tisti, ki je pristojen, da nam izbrisnice glede na to, da so bila stanovanja v celoti poplačana tudi izda. Mi se ne oziroma na Zakon o slabi banki. V vsakem primeru pa nas večina, vsaj nekaj pozna zakon, ki se ga moramo vsi v naših postopkih tudi držati in tega zakona se popolnoma zavedamo in si želimo, da bi bili zakonsko vsi enaki, ne pa, da si bo lahko zdaj država nekaj prikrojila, to kar ji bo pasalo, mi pa kot mali ljudje bomo morali pa spoštovati vse tisto, kar smo sicer z zakonom kot večina sprejeli. Namreč naši podizvajalci so tokrat v izredno težkem položaju in še enkrat pravim, zgradili so Nokturno, da lahko zdaj država operira z najlepšimi stanovanji na Primorskem in jih izredno, izredno dobro prodaja, prodaja za ceno, ki jo je ona od stečajne mase odkupila za polovico in tukaj mislim, da je že sam stečajni zakon izredno pristranski, namreč, če bi država to kupila na dražbi in ne bi uporabila stečajnega zakona, v tem primeru bi ne mogla domakniti teh stanovanj sama sebi. Tako je pa uporabila stečajni zakon kjer upnik avtomatsko lahko domakne sebi nepremičnino, ampak jaz bom tokrat poudarila to, da se je ta nepremičnina, 235 stanovanj v Nokturno prodajalo za ceno 46 milijonov, 46 milijonov našo hipoteko pokrije absolutno v celoti. Če bi šli v izvršilni postopek kar bi bilo smiselno, da bi se v tem primeru uporabljal, v tem primeru bi morali ta znesek priznati kot tisto celoto za kar je bila nepremičnina prodana. Ker je pa DUTB kot večinski lastnik, ki je prenesel terjatev iz NLB do sebe, lahko, kot večinski upnik lahko domaknil sam sebi te celotne nepremičnine, 215 stanovanj, ki niso bili predhodno v lastništvu naših podizvajalcev, je pa lahko šel na tisto minimalno možnost in to je 23 milijonov, za kar si je 215 stanovanj tudi domaknil. Tukaj se je naredila zdaj tista škoda upnikom o katerih govorijo, da so upniki oškodovani, dejansko so oškodovani, ampak ne od nas, mi smo Nokturno postavili, oškodovani so od sistema, ki dovoljuje, da si nekdo lahko za polovično vrednost domakne nepremičnine in na koncu od nas zahteva, ki smo to postavili, da bomo pa zdaj to razliko krili, v nobenem primeru je ne bomo krili, tudi ta tretje sanacije Nokturna ne bomo delali, zaradi tega, ker enostavno tega več nismo dolžni in, če je skrb DUTB kot lastnika teh nepremičnin tako malomarna, da se enostavno tokrat ukvarjamo še vedno s tisoči problemi, s tisoči skritimi napakami na teh objektih, ki jih zopet morajo sanirati naši podizvajalci kot lastniki, staroselci jim rečejo Novoselci, kot lastniki stanovanj v tem primeru lahko tukaj naredimo črto in zadnjič nismo vložili tožbe zaradi tega, da bi preprečili prodajo stanovanj, ker nam to ni bilo potrebno, plus tega je bilo v Državnem zboru rečeno, da bomo z sklepom te izbrisnice pridobili. Tokrat bomo postali popolnoma neposlušni in, če si lahko država dejansko prilasti en zakon, ga usmeri po svoje, na ta zakon mi normalno kot mali ljudje nimamo vpliva, v tem primeru bom morala poskrbeti, da bodo ljudje do teh izbrisnic prišli, ker so jih pošteno, pošteno plačali stanovanje in izbrisnice moramo dobiti. NLB je bil v celoti poplačan, poplačan je bil s preneseno terjatvijo iz NLB do DUTB, plačala ga je država in to je za nas konec posla in še enkrat pravim, če imamo z DUTB opravka kot upnikom, ki ga nimamo v zemljiškoknjižnem izpisku, v tem primeru prosim naj povejo, kje so izbrisane pobotnice, kdo z njimi razpolaga, namreč med tem časom smo mi dve izbrisne pobotnice dobili, ne mi, ampak dobil jih je stečajni upravitelj iz leta 2011 in te dve izbrisne pobotnice so tiste, ki tokrat bremenijo to 40 milijonsko hipoteko in, če ste lahko na dveh majhnih parcelah dali izbrisne pobotnice, se pravi jih imajo tudi za naša stanovanja, ki so bile pripravljene že leta 2011. In tokrat resnično DUTB zavezujem, gospod Juhart mislim, da je strokovnjak na tem področju, da odgovorijo kje so izbrisne pobotnice, kdo z njimi upravlja in ali so jih sploh kdaj od NLB dobili, da pa so jih dobili, nekdo jih je stečajnemu upravitelju poslal, originalne. In v vsakem primeru, če bi te izbrisnice, ko so nam bile obljubljene v februarju in jaz sem tudi vsem našim podizvajalcem povedala, izbrisnice dobimo, ne bomo šli v javnost, zadevo smo rešili. Naknadno ugotovimo, da bi to naj predstavljalo kao samo eno majhno parcelo in pa javno cesto. Glede na to, da je maksimalna hipoteka 40 milijonska si predstavljamo, da so te izbrisnice za nas toliko pomembne, da jih moramo dobiti, če ne od DUTB, jih moramo dobiti iz stečajne mase.

Hvala lepa.

Hvala vam.

Želi še kdo od podizvajalcev besedo? Izvolite, pa, če se lahko samo predstavite gospod.

Zastopnik podizvajalcev za Vegrad, Celovški dvori.

To je približno enak situacija kot je gospa Krivec zdajle razložila za primer v Kopru, Celovški dvori imajo majhno razliko, poglejte, mi razumemo, da kot podizvajalci, da veljalo neka pravila v naši državi glede stečajnih mas in tako dalje in tako dalje. Vse to poznamo, samo tukaj je en drug primer, v Celovških dvorih se je zgodila zadeva za ljubljansko banko, ki ima, bi rekel, neki značaj že v drugi smeri, v kriminalu. Pozvanih je bilo 10 podizvajalcev od ljubljanske banke na sestanek, Celovški dvori niso bili končani in je bilo od gospoda Marka Jazbec je bilo obljubljeno, on je bil takrat član uprave ljubljanske banke, je dal zagotovilo, če izvajalci delajo naprej in pripeljejo Celovške dvore do uporabnega dovoljenja, da dobijo takoj, se pravi takoj po prejetju uporabnega dovoljenja izbrisne pobotnice. In jasno vsi so bili zato in se je delalo naprej. Imamo eno družino, firmo Gozdnikar (?), ki je imela takrat 200 tisoč evrov, delali so naprej in so prišli do 3 milijone, ta družina je razpadla, mislim ne kot družina, ampak kot podjetje, družinsko podjetje. To so bili strašni problemi, oče je bil v bolnici zaradi tega , se je komaj izmazal, vse te zadeve, veste kaj to pomeni za eno družinsko podjetje, tri milijone evrov. In on je bil prepričan, da bo ta, to izbrisne pobotnice dobil. Tako, tukaj niso samo zadeve, zakoni takšni kot so, ampak je treba gledati drugo plat medalje. Če ne bo dogovora potem bomo organizirali najboljše pravnike, vložili tožbo proti novi ljubljanski banki in zahtevali ne samo izbrisne pobotnice, ampak vse gorje, ki ga je gospod Jazbec z svojimi izjavami in svojimi obljubami, javno dal, celo roko je dal nekemu gospodu, imamo to vse zapisano, vsi ti izvajalci, ki so bili prisotni na tem sestanku so notarsko overili podpise, se pravi ta razgovor, tako, to je vse argumentirano. To je ena plat medalje.

Druga zadeva, smo tole preštudirali, poglejte. Ne vem kaj se v naši državi dogaja, da je Nova ljubljanska banka prodala stanovanje, ki bi lahko rekel, da so tudi delno naša, ker smo jih mi naredili, s popustom 91,7 %. Gospodje, v kakšni državi živimo? Stanovanja, ki so gotova, ki se dajo prodati, ki bi jih vsak, ki ne ve, kaj je stanovanje, prodal za pravo ceno. Kdo je prenašal zadeve iz Ljubljanske banke na DUTB, stanovanja s popustom za 91,7 %? Gospodje, ki se ukvarjate s politiko, zamislite se, kje živimo. To več tako naprej ne gre. In vas lepo prosim, uredite te zadeve, drugače bomo tudi sprožili te postopke, kako je bil prenos iz Nove ljubljanske banke na DUTB. Kdo mora dati, ker imate stanovanja tamle gotova, 91,7? Poglejte, to je dokument. In, glejte, ne vem… Tukaj je bilo uničenih vsaj 200 do 300 delovnih mest. Zdajle, če bo prišel en tuj investitor, ki bo naredil 200 delovnih mest, bomo vsi zaškripali. Tukaj smo pa uničili 300 delovnih mest, 300 delovnih mest smo uničili. To je bilo od deset do dvajset podjetij, ki so bila dobra podjetja, eni so imeli 10 zaposlenih, drugi 20, 30. To so bili strokovni ljudje. To je vse propadlo zaradi neumnosti finančnih transakcij, ki jih nismo znali urediti. In zdaj, poglejte, tamle umira praktično, bom temu rekel, ekonomsko ne vem koliko firm, družin, po drugi strani imamo pa DUTB, ki se bohoti z denarjem, razpolaga… Glejte, da ne bom naprej razlagal. To ni moja stvar, to se boste morali vi s tem pozabavati.

Jaz bi predlagal, ker se mi kot podizvajalci Celovških dvorov nimamo časa ukvarjati s pravnimi zadevami in takimi stvarmi. Ljudje so… Glejte, to so ljudje, ki bi prej naredili streho, kot pa napisali en dopis. Sposobni ljudje. Mi smo teh firm, deset do petnajst uničili. Jaz bi predlagal, da kljub temu, da so te nepravilnosti, en dogovor, da komisija predlaga nek tim, da se dogovorimo, kako bi to stvar uredili. Ena varianta je tudi ta … Poglejte, če Nova ljubljanska banka naša stanovanja proda za 91,7 % popusta, potem jaz upam, jaz znam to dokončno izpeljati, naj da podizvajalcem izbrisne pobotnice s tem popustom, pa bomo stvar tudi rešili. Jaz mislim, če se s tem strinjate, organizirajte neke sestanke, pa bomo stvar zaključili. Sicer gremo do konca, do Ljubljanske banke, do oseb, ki so tukaj, pa do kazenskih odgovornosti. Smo se odločili. Glejte, tukaj ne bomo popustili niti za milimeter. Ker jaz ne morem gledati ljudi… Dobro, moja firma je izgubila 400 tisoč, mi bomo preživeli. Samo, so pa podjetja, ki že zdavnaj niso preživela in ki so šla delati. Poglejte, tega se morate zavedati. Ta podjetja so vedela, da ne bodo delala in ni bilo več izvajanja in na osnovi obljube, se pravi zagotovila uradne osebe Nove ljubljanske banke so delali naprej. In je prišlo iz 200 tisoč na tri milijone. Glejte, pa to se v naši državi ne more več dogajati. Tega je konec.

Toliko imam jaz za povedati. Predlagam, še enkrat predlagam, dejansko nimamo nobenega interesa, da se valjamo po sodiščih in to rešujemo še deset let, da bo nastalo še ne vem koliko tragedij v podjetjih iz tega naslova, da se organizira en tim, da se organizira en tim, da se dogovorimo. Predlagam, da se, če je Nova ljubljanska banka že tako radodarna, da pometa z našim denarjem in davkoplačevalskim denarjem, če niso tako sposobni, da bi ta stanovanja prodali za, ne vem, 10 % popusta, da dajo 91,7 % popusta na stanovanja, to naj dajo podizvajalcem, pa bomo še to požrli, pa gremo naprej.

Hvala lepa, gospod predsednik.

Hvala vam.

Izvolite. Pa, če se lahko predstavite.

Pozdravljeni. Jaz sem Franc Žgajnar, prokurist skupine Fragmat.

Jaz sem osebno podpisoval pogodbo z gospodom Dolamičem (?) leta 2008 in točno vem, kaj sem se pogovarjal in kaj sem podpisoval. Se pravi, leta 2008 ne bi nikoli podpisal pogodbe za izvajanje v Nokturnu zelene strehe v vrednosti milijon 400 tisoč, če ne bi vsaj približno vedel, kako bo ta denar prišel, ker to pri realizaciji 30 milijonov skupine Fragmat predstavlja kar lep denar. Mi od tega denarja nismo dobili niti evra, da se razumemo. Mi smo imeli podpisano pogodbo istočasno z izvajalsko tudi pogodbo za prevzem tega stanovanja v vrednosti 400 tisoč evrov in pa podpisano pogodbo preko faktoringa, da bomo v celoti dobili poplačano to terjatev, preko faktoringa Ljubljanske banke in smo tudi dobivali plačila preko faktoringa, vendar na žalost smo morali v celoti ta denar vrniti, ker je bilo pač z odložilnimi pogoji, takšnimi in drugačnimi. Izgovor, da smo to imeli, pač pravne osebe med sabo dogovore, take kakršni zakoni pač so, lahko je tudi ta izgovor na nivoju države, vendar, poglejte, kolikor ti obljubljajo na banki, da bodo plačila poplačana, da je namenski kredit 40 milijonov za Nokturno, ki je bil narejen že v tisti fazi, ko smo mi prišli na vrsto, vsaj 60 %. Se pravi, streho začeti pokrivati. Potem pričakuješ in projekt ti pokažejo, da je projektantska vrednost pa manj kot 40 milijonov, pričakuješ, da bodo zadeve poplačane v celoti. Po drugi strani so bile tudi pogodbe, ki sem jih jaz videl sam, od fizičnih oseb, ki so imele avanse že vplačane, vsaj za 20 % prodanih stanovanj po vrednosti 4 tisoč evrov kvadratni meter. Zdaj pa preračunajte, koliko je to denarja. To bi bilo ca 80, 90 milijonov evrov v tistem času, če ne bi vse skupaj to sesuli. Kupcev za stanovanja v Nokturnu je bilo dovolj. Sigurno jih je bilo dovolj. Vsaj polovico stanovanj bi lahko prodali, če bi naprej nadaljevali v stečaju, tako kot je treba, ker so bili kupci že tam. Ljubljanska banka bi tako v celoti dobila povrnjeno plačilo, s tem, da bi kaj ostalo še za stečajno maso in mi kot upniki oziroma kot izvajalci bi imeli ta stanovanja brez hipotek. Zdaj, vi se odločite, kakor želite. Mi na koncu koncev smo sedaj garali pet, šest, sedem let, skupina Fragmat je nekako preživela, tudi bankam smo vrnili večino kreditov. Vse moje privatno premoženje, ki sem ga imel tudi še kje drugje, sem v celoti prodal, pa dokapitaliziral to podjetje v Sloveniji, zato da je mojih 300 ljudi preživelo. Glejte, zavedati se morate samo, da je teh 400 tisoč evrov ena masa plač mojih ljudi. Zdaj se pa odločite, kaj boste z njimi delali.

Hvala lepa.