Spoštovani kolegi in kolegice, spoštovana ministrica, spoštovani drugi predstavniki, vsi danes vabljeni na sejo, eno lepo dobro jutro vam želim in pričenjam 84. nujno sejo Odbora za finance in monetarno politiko.

Obveščam vas, da so se za današnjo sejo opravičili naslednji poslanci: Roberto Battelli, Anže Logar, Andrej Šircelj. Trenutno imam eno pooblastilo in sicer Vlasto Počkaj nadomešča poslanec Jani Möderndorfer.

S sklicem današnje seje ste prejeli predlagani dnevni red današnje seje odbora. V poslovniškem roku nisem prejela predlogov v zvezi z dnevnim redom, zato ugotavljam, da je takšen dnevni red za današnjo sejo, kot ste ga prejeli s sklicem, tudi določen.

Prehajam na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG SPREMEMB PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2018.

Odbor bo predlog sprememb proračuna obravnaval na podlagi 166. člena Poslovnika Državnega zbora, v skladu s katerim matično delovno telo lahko svoje amandmaje vloži najkasneje dva dni pred sejo Državnega zbora ter se opredeli do predloga sprememb proračuna in do vloženih amandmajev.

Sejo odbora sem sklicala v skladu s časovnim potekom obravnave, ki je bil dogovorjen na 106. in 111. seji Kolegija predsednika Državnega zbora, dne 3. 10. 2017 in 6. 11. 2017. Predlagateljica predloga proračuna, sprememb proračuna je Vlada.

K tej točki so bili vabljeni Vlada, Ministrstvo za finance, Urad za makroekonomske analize in razvoj, sodni svet in Zagovornik načela enakosti.

Prejeli smo tudi dodatna gradiva, poročila vseh mnenj oziroma mnenja zainteresiranih delovnih teles, potem smo dobili mnenje Državnega sveta z dne 12. 10. 2017, mnenje Sodnega sveta z dne 11. 10. 2017, dopis Sodnega sveta s predlogom za amandma z dne 10. 10. 2017, dopis občine Šentjur pri Celju z dne 5. 10. 2017, dopis Zagovornika načela enakosti z dne 8. 11. 2017, dva odgovora Ministrstva za finance na dopis zagovornika načela enakosti, enega 9. 11. 2017 in drugega 10. 11. 2017 in tudi stališče Vlade do mnenja Državnega sveta včeraj 10. 11. 2017. Vložni amandmaji na predlog sprememb proračuna so bili s strani Poslanske skupine Levica 16. 10. 2017, Poslanske skupine Nepovezanih poslancev z dne 23. 10. in 10. 11. 2017, Poslanske skupin SDS z dne 9. 11. 2017, Poslanske skupine Nove Slovenije z dne 9. 11. 2017. In na klop zjutraj danes pred sejo tudi pregled amandmajev. Odbor bo predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2018 obravnaval na podlagi tretjega in četrtega odstavka 166. člena Poslovnika Državnega zbora, ki določa, da se matično delovno telo opredeli do predloga sprememb proračuna in do vloženih amandmajev ter pripravi poročilo, ki vsebuje njegova stališča in opredelitve do amandmajev ter amandmaje matičnega delovnega telesa. Do izteka roka za vložitve amandmajev, torej do 10. 11. so kvalificirani predlagatelji vložili 43 amandmajev, od tega je bil en amandma s strani Poslanske skupine SDS k proračunskemu uporabniku Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport vložen nepravilno in ga v tem pregledu ni. Torej, je v pregled zajetih 42 amandmajev.

Odbor bo najprej razpravljal o predlogu sprememb proračuna v celoti, potem pa se bo opredelil in obravnaval tudi vložene amandmaje.

Sedaj bi najprej prosila predstavnico Vlade, spoštovano ministrico gospo mag. Matejo Vraničar Erman, da poda uvodno obrazložitev sprememb proračuna za leto 2018. Izvolite.

Hvala lepa, gospa predsednica, za besedo. Lep pozdrav in dobro jutro vsem skupaj!

Glede na to, da smo splošni okvir proračunske politike za naslednji dve leti že večkrat v zadnjih tednih predstavljali v Državnem zboru mi dovolite, da v tem uvodu samo na kratko povzamem nekatere bistvene poudarke v zvezi s spremembo proračuna za leto 2018, seveda smo pa za vse podrobnosti potem na razpolago v razpravi.

Spremembe proračuna 2018 odražajo izboljšane makroekonomske okoliščine, tako na prihodkovni kot tudi na strukturi odhodkovne strani proračuna. Boljše makroekonomske okoliščine glede na tiste s predvidevanjem katerih smo pripravljali osnovni proračun v lanskem letu zvišujemo prihodke državnega proračuna, hkrati pa tudi zvišujemo odhodke, in sicer za 52 milijonov evrov glede na sprejeti proračun 2018. To zvišanje gre predvsem na račun spremenjene dinamike črpanja evropskih sredstev, kjer ocenjujemo, da to pojačano črpanje v naslednjem letu ni potrebno nadomestiti z znižanjem porabe na integralnih sredstvih, ampak lahko obseg porabe integralnih sredstvih, ampak lahko obseg porabe integralnih sredstev v splošnem ohranimo približno na nivoju kot je v sprejetem proračunu. Se pa zaradi spremenjenih okoliščin, kot že rečeno, nekoliko spreminja struktura javnofinančnih odhodkov.

Upoštevaje v bistvu spremenjene okoliščine in upoštevaje nove ravni prihodkov, ocene prihodkov za naslednje leto in pa odhodkov pričakujemo, da bo državni proračun v prihodnjem letu prešel iz primanjkljaja v presežek, in sicer načrtujemo v A bilanci za približno 50 milijonov evrov nominalnega presežka. To nam omogoča, da nadaljujemo pospešeno javnofinančno konsolidacijo in zasledujemo cilj, da dosežemo strukturno uravnotežene javne finance, kar po trenutnih izračunih pomeni 0,25 % BDP presežka do leta 2020. Na odhodkovni strani proračuna se prioriteta dajem predvsem štirim področje. Povečujejo se odhodni za varnost, ne samo preko Ministrstva za obrambo in pa Ministrstva za notranje zadeve, ampak varnost v najširšem pomenu besede, tudi sredstva za protipoplavno zaščito, kot primer. Nadalje se povečujejo odhodni za znanost in raziskave, povečujejo se odhodni za razvoj infrastrukture, tako informacijske kot tudi prometne infrastrukture ter namenja se več sredstev za zdravje tudi iz državnega proračuna, s čimer se odraža sprejete zakone v letošnjem letu na podlagi katerih je dogovorjeno, da državni proračun postopno prevzame financiranje določenih storitev, ki niso zdravstvene storitve, trenutno pa se financirajo iz zdravstvene blagajne. Gre za financiranje pripravništva, specializacij in pa v končni fazi po poteku prehodnega obdobja tudi raziskav na področju zdravstva.

V zvezi s črpanjem evropskih sredstev bi vas rada še enkrat opozorila na poseben režim črpanja sredstev preko finančnih instrumentov, ki niso vključeni v proračun, ampak vam je bil poslan poseben dokument, načrt izvajanja finančnih / zvonjenje telefona/ - se opravičujem - poseben načrt izvajanja finančnih instrumentov za to finančno perspektivo. Na področju financiranja občin so zagotovljena dodatna sredstva tako na področju izvajanja oziroma financiranja zakonskih obveznosti občin, kjer občinam pripada 54 % pobrane dohodnine, kot tudi na področju financiranja infrastrukture, kjer se povečuje delež nepovratnega investicijskega transfera. Pomembne spremembe so tudi na področju servisiranja dolga, kjer smo z ukrepi aktivnega upravljanja z dolgom uspeli znižati odhodke za obresti in jih lahko namenili za financiranje drugih prioritet.

Kar se tiče B bilance. V spremembi proračuna predvidevamo višja možna sredstva za dokapitalizacije v letu 2018. Predvsem na račun tega, da se je zamaknila uveljavitev Zakona o gradnji drugega tira in je treba sredstva za dokapitalizacijo družbe 2TDK zagotoviti tudi v prihodnjem letu, ker pričakujem, da ne bodo v letošnjem letu izpolnjeni vsi pogoji, da bi se dokapitalizacija izvršila že v letošnjem letu.

V zvezi s C bilanco v okviru katere načrtujemo zadolževanje in pa poplačilo dolga v naslednjem letu pa velja omeniti, da načrtujemo znižanje sredstev na računu. Ocenjujemo, da spremenjene makroekonomske okoliščine in pa tudi spremenjena struktura dolga, kjer smo, kot rečeno, znižali obrestne odhodke, hkrati pa znatno podaljšali povprečno ročnost slovenske zadolžitve, nam to omogoča, da zmanjšamo tako imenovano likvidnostno rezervo na računih za ca 800 milijonov, kar posledično pomeni tudi nominalno znižanje bruto dolga proračuna.

To so glavni poudarki v zvezi s predlogom sprememb proračuna za leto 2018. Kot sem omenila že uvodoma, smo pa na razpolago za podrobnejša pojasnila.

Hvala.

Hvala lepa.

Sprašujem, če želi predstavnik zainteresiranih delovnih teles, ki so iz svojega področja dela obravnavali tudi predlog sprememb proračuna za leto 2018 podati poročilo.

Ja, izvolite, gospod Horvat, imate besedo.

Hvala lepa gospa predsednica. Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovana gospa ministrica, drugi predstavniki Vlade, lep dober dan. Odbor za zunanjo politiko je obravnaval predloge proračunskih dokumentov za spremembe proračuna za leto 2018 in proračuna Republike Slovenije za leto 2019 in Odbor za zunanjo politiko se tu vedno, že nekaj let nazaj postavlja, normalno, v vlogo varuha proračuna Ministrstva za zunanje zadeve oziroma, na splošno rečeno, varuha proračuna vseh tistih dejavnosti, ki so pomembne, da jih izvaja Republika Slovenija za svoje prepoznavanje izven naših meja.

Ugotavljamo, da se sredstva v proračunu Ministrstva za zunanje zadeve praktično zadnja leta znižujejo v primerjavi z bruto domačim produktom oziroma, če hočete, tudi v primerjavi s celotnim proračunom. To seveda ni dobro, s čimer se strinjajo tudi strokovni sodelavci Ministrstva za zunanje zadeve. Že nekaj let opozarjamo, da bi morali članarine mednarodnim organizacijam izvzeti iz proračuna Ministrstva za zunanje zadeve. Nikomur najbrž za tem omizjem ni jasno in ni logično, zakaj je, recimo, članarina OECD - ta je približno na letni ravni 2,9 milijona -, zakaj je ta na postavki Gospodarska diplomacija na Ministrstvu za zunanje zadeve. Ali je res to izključno dejavnost to, da smo člani OECD in hvala bogu, da smo, ali je to izključno dejavnost Ministrstva za zunanje zadeve. In potem vidimo, da ima gospodarska diplomacija - zdaj govorim o grobih okvirih - na razpolago slabih 6 milijonov, ampak od tega slabo polovico odnese članarina OECD in nam ostane za gospodarsko diplomacijo približno 3 milijone, govorim za proračun Ministrstva za zunanje zadeve. Tega se zdaj seveda gotovo ne da nič popraviti, ampak najbrž tudi ta moja razprava tu ni produktivna, zato ker se bo s temi anomalijami morala enkrat spoprijeti najbrž neka naslednja Vlada. Zanimivo je tudi, da sta že v preteklosti, če hočete, že v prejšnjem mandatu oba odbora, Odbor za zunanjo politiko in Odbor za zadeve Evropske unije, obravnavala to problematiko članarin in tudi financiranje misij in sprejela sklepe, naložila Vladi nalogo, da to področje uredi, pa se ni zgodilo nič. Tako da tu obžalujem, da pravzaprav ta parlamentarna demokracija ne deluje tako, kot bi morala, in da očitno, če zdaj uporabim malo bolj trdo retoriko, v Sloveniji nima ljudstvo oblasti. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Je še kakšno poročilo s strani zainteresiranih delovnih teles? Če ne, bi sedaj prosila direktorja Umarja mag. Boštjana Vasleta, če ima še kaj dodati k že predstavljenemu gibanju makroekonomskih kazalcev za naslednja leta, na prvi proračunski seji smo to predstavitev podrobno slišali. Če je treba še kaj dopolniti, izvolite, imate besedo.

Hvala lepa za besedo, gospa predsednica.

Lepo pozdravljeni tudi z moje strani!

Dejansko v teh zadnjih nekaj tednih od podrobnejše predstavitve pričakovanih gospodarskih gibanj v letošnjem, prihodnjem in v letu 2019 v mednarodnem okolju ni prišlo do večjih ali pomembnejših sprememb. Prav tako gibanja v slovenskem gospodarstvu na trgu dela in tudi glede pomembnejših ravnotežij kažejo, da se uresničujejo naša predvidevanja o tem, da bo letos prišlo do pospeška gospodarske rasti, potem v prihodnjem letu, ki je v bistvu predmet današnje obravnave, pa se bo gospodarska rast gibala okoli 4 %. Mogoče samo dva poudarka. Prvi je ta, da pričakujemo, da bo rast poleg tega, da bo relativno visoka, tudi relativno uravnotežena z vidika dejavnikov, ki bodo prispevali k tej rasti. Gre za to, da bodo rast spodbujali praktično vsi dejavniki, to je investicije, izvoz, torej mednarodna menjava, domače investicije, tako poslovnega kot javnega sektorja in tudi potrošnja prebivalstva. Tako, da tukaj pričakujemo uravnoteženo rast, hkrati pričakujemo, da se bodo razmere na trgu dela še naprej izboljševale in da ne bo prihajalo do drugih neravnotežij v slovenskem gospodarstvu, predvsem ne dodatnih neravnotežij, torej cene, plače, bodo ostale umirjene.

In za konec bi povedal samo še to, da je v času po objavi naše napovedi, da so tudi nekatere mednarodne institucije objavile svoja pričakovanja glede dogajanja v slovenski ekonomiji, in da so te napovedi praktično zelo podobne temu, kar pričakuje tudi naš urad.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Besedo dajem predstavniku Državnega sveta za predstavitev mnenja Državnega sveta na predlog sprememb proračuna.

Gospod Oskar Komac izvolite, imate besedo.

Gospa predsednica, hvala. Lep pozdrav vsem v imenu Državnega sveta.

Torej, Državni svet, kot je v gradivu razvidno, predlog teh sprememb ne podpira. Osnovni vzrok je pa, kot se že nekaj časa to pojavlja, nestrinjanje občin s takšnim proračunom. Namreč, povprečnina še vedno ni, po mnenju kolegov iz lokalnih okolij, usklajena. Še vedno je razkorak med tistim, kar piše v predlogu proračuna in tisto, kar občinam zagotavlja sam zakon.

Kolegi sicer ocenjuje, da je določenih napredkov prišlo, povprečnina je predvidena v višini 551 evrov, kar je sicer 15 evrov več, kot je bilo v primerjavi z letom 2017, vendar kot sem rekel, še vedno bistveno manj, kot določa sam zakon. Namreč, obveznosti občin se na eni strani povečujejo, tudi zaradi ukrepov države, če temu tako rečem, po drugi strani pa se ne zagotavlja virov financiranja za izvedbo vseh tistih nalog, ki jih pač občine imajo.

Ob vsem tem seveda tudi, in zdaj v zadnji spremembi zakona so celo nekoliko znižani investicijski odhodki za, oziroma za investicije. Mi smo prepričani, da v tem trenutku, kljub gospodarski rasti imamo še vedno težave z investicijami zasebnega sektorja. Tudi podatki kažejo, da se ti ne povečujejo tako, kot bi bilo za pričakovati v tem obdobju, pa tudi potrošnja gospodinjstev še ni na takšni višini, oziroma tukaj je še veliko potenciala in v tej situaciji smatramo, da bi še vedno država morala investicijsko bolj intervenirati na teh kategorijah. Seveda jasno je, takrat ko primejo zasebne investicije in ko zagrabi, bom rekel, domače povpraševanje, lahko seveda država nekoliko odneha, če temu tako rečem, vendar ta trenutke smatramo, da še ni, da ni trenutek še zrel za takšne ukrepe.

Kot sem rekel, Državni svet predloga sprememb proračuna za leto 2018 ne podpira.

Hvala.

Hvala lepa.

Na sejo so bili vabljeni predstavniki Sodnega sveta, ki jih med nami ni.

Tako, da bom predala zdaj besedo zagovorniku načela enakih možnosti gospodu Mihi Lobniku, da poda svoje stališče.

Izvolite.

Hvala lepa, spoštovana predsednica in spoštovane poslanke, poslanci, spoštovana ministrica, državna sekretarka in ostali vabljeni.

Jaz bom v današnji predstavitvi kratek, saj smo včeraj temu namenili dovolj časa, da smo problematiko predstavili. Rad pa bi, zaradi spremenjene sestave in tudi leta poudaril samo tri stvari.

V evropskem prostoru obstajajo razlike kako, koliko avtonomnosti imajo takšni organi in Slovenija ima priložnost, da določi v zvezi s tem tudi z višino finančnega načrta to tudi v našem primeru.

Nekaj stvari moram vseeno, glede na včerajšnje razprave še pojasniti okoli dialoga o iskanju soglasja proračuna in o mojem predlogu v tem trenutku. Verjamem, da bomo tudi v prihodnje soglasje lažje našli, če bo prišlo do dialoga na ravni z Ministrstvom za finance. Mi smo žal opravili samo en tehnični sestanek. Od začetka julija je še naprej odprta moja prošnja za sestanek z ministrico in pri njej ostajam in sem prepričan, da bomo potem pač lažje našli rešitve.

Glede same dodelitve sredstev upam, da je bilo včeraj razumljivo v kakšni situaciji se je nov organ znašel. Dodeljena so nam bila sredstva v polovici vrednosti ocene, ki jih za leto 2018 potrebujemo in v zvezi s tem ni bilo mogoče seveda opravljati kakršnihkoli utemeljevanj in pogajanj. Prav tako žal v finančni načrt nismo uspeli vnesti specifičnih ciljev programov, podprogramov in politik za katere smo menili, da smo za spremembo zakona, da so potrebne in zato so v trenutnem pač predlogu sprememb proračuna za leto 2018 še tiste iz časa zakona / nerazumljivo/. V tej točki bi rad pojasnil, da sem seveda tudi danes tukaj zato, da bi lahko poslanke in poslanci odločali o tem kakšna bo višina sredstev proračuna za ta organ in moje opozorilo je namenjeno tudi temu, da bi seveda lažje razumeli zakaj na sicer zvišana in povečana sredstva vendarle nisem mogel podati soglasja.

Prosim vas, da ne glede na to kako bo ta razprava potekala, najdemo način in da skupaj poskrbimo, da bo ta organ lahko zaživel s pooblastili, ki mu jih je zakon, ki ga je ta Državni zbor leta 2016 sprejel, podpisal in se zahvaljujem za vse kar ste na Ministrstvu za finance in tega ni bilo malo, poudarjam, naredili za to, da smo v tem letu lahko sploh začeli delovati, kar so na Ministrstvu za javno upravo naredili na tem, da smo prišli do primernih prostorov in kar je tudi Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve storilo za to, da se je pač avtonomnost tega organa vzpostavljala.

Hvala lepa.