Spoštovani, lep pozdrav. Pričenjam 35. sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor.

Obveščam vas, da so se opravičili naslednji članice in člani odbora: Jan Škoberne, Tomaž Gantar, se pravi dva člana. Na seji pa kot nadomestna članica sodeluje Violeta Tomić za dr. Franca Trčka.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red s sedmimi točkami. V petek, 24. 11. 2017, pa sem vas obvestil, da se dnevni red razširi s predlogom Stališča Republike Slovenije do predloga Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 1999/62/ES o cestnih pristojbinah za uporabo določene infrastrukture za težka tovorna vozila, točka 4.a. Predviden skrajni rok za obravnavo dokumenta, tega dokumenta je 4. 12. 2017. Odbor za zadeve Evropske unije pa ga bo na seji obravnaval pojutrišnjem, torej v petek, 1. 12. 2017. Ker morajo po Poslovniku matična delovna telesa svoja mnenja k predlogu stališč poslati pristojnemu odboru najkasneje 2 dni pred sejo je današnja seja zadnji termin za obravnavo in posredovanje mnenje.

V skladu s tretjim in šestim odstavkom 154.d člena Poslovnika Državnega zbora je razširitev dnevnega reda določena oziroma o njej ni potrebno glasovati. Zadevo bomo obravnavali kot novo 4.a točko.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - NA OBRAVNAVO POROČILA O VARSTVU PRED IONIZIRAJOČIMI SEVANJI IN JEDRSKI VARNOSTI V REPUBLIKI SLOVENIJI LETA 2016.

Kot gradivo objavljeno v računalniškem sistemu Državnega zbora ste prejeli poročilo z dne 15. 6. 2017 in mnenje Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj za dne 27. 9. 2017.

K tej točki dnevnega reda so bili vabljeni: Ministrstvo z okolje in prostor, Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost, Uprava Republike Slovenije za varstvo pred sevanji, Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, Sklad za financiranje razgradnje NEK in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz NEK, Agencija za radioaktivne odpadke, Nuklearna elektrarna Krško, ZEK Zveze ekoloških gibanj in Mreža Plan B za Slovenijo.

Poročilo o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti v Republiki Sloveniji leta 2016, je bilo posredovano Državnemu zboru na podlagi 128. člena Zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti in Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor ga bo obravnaval na podlagi četrtega odstavka 41. člena Poslovnika Državnega zbora, ki določa, da matično delovno telo obravnava poročilo, ki je bilo Državnemu zboru posredovano na podlagi zakona ali drugega predpisa, praviloma v treh mesecih po posredovanju. Obravnava na seji Državnega zbora pa se opravi, če tako določa Poslovnik Državnega zbora ali če to predlaga matično delovno telo.

Pričenjamo torej z obravnavo poročila o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti v Republiki Sloveniji leta 2016.

Besedo predajam predstavnici predlagatelja, to je Ministrstvu za okolje in prostor, gospe državni sekretarki Lidiji Stebernak, da nam poda dopolnilno obrazložitev k poročilu.

Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem prisotnim!

Poročilo se nanaša na leto 2016 in sicer poročilo ugotavlja, da je to leto minilo brez nekih pretresov in brez večjih težav na tem področju. Jeseni v letu 2016 je bil izveden redni remont v nuklearni Krško in izvedenih je bilo tudi nekaj pomembnejših izboljšav. Prav tako je bil v letu 2016 izveden postopek naročanja dobavitelja suhega skladiščenja izrabljenega goriva, ki je sicer tudi zaradi pritožbe in postopka na državni revizijski komisiji trajal kar nekaj časa, to je 8 mesecev, pri čemer je potem v tem postopku DVK vključila tudi jedrske strokovnjake, ki so ocenili tehnične rešitve izbranega ponudnika, tako da se je potem ta zadeva zaključila. Delovanje meddržavne komisije za spremljanje uresničevanja meddržavne pogodbe o solastništvu Nuklearne elektrarne Krško se pravzaprav v letu 2016 ta komisija se ni sestala, tako da vsaj v lanskem letu, se pravi, v letu 2016, tudi naša država ni imela uradnega odgovora Republike Hrvaške glede sodelovanja v projektu odlaganja radioaktivnih odpadkov na odlagališču Vrbina.

Potem v bistvu ARAO tudi nadaljuje, dejavnosti za izgradnjo odlagališča v Vrbini, pri čemer pa se zaradi načina financiranja rok za poizkusno obratovanje premika v letu 2021 in v bistvu poudarila bi samo to, da je pa do tistega obdobja potrebno najti ustrezne rešitve oziroma zagotoviti obratovanje, saj ima Nuklearna elektrarna Krško samo še tri do štiri leta, ko bodo trenutne kapacitete za odlaganje zapolnjene in bo potrebno primerno urediti odlagališče na neki drugi lokaciji.

Potem še glede odlagališča Boršt. Tukaj gre za odlaganje jalovine iz območja nekdanjega rudnika Žirovski vrh, rudnika urana in sicer so se v letu 2016, to je v obdobju na katerega se nanaša to poročilo pričeli dodatni interventni drenažni ukrepi, s čimer bo, ko bodo ti ukrepi v celoti izvedeni bo omogočeno odvodnjavanje zalednih podzemnih voda in voda iz samega odlagališča in posledično se bo zaradi tega tudi upočasnilo plazenje hribine, tako da ta dela se nadaljujejo tudi še v letošnjem letu, tako da se bodo do konca potem realizirala še v prihodnosti.

Potem v lanskem letu je Državni zbor sprejel tudi resolucijo o ravnanju z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom za naslednje 5-letno oziroma 10-letno obdobje in sicer od 2016 do 2025. V bistvu pa ta resolucija nadaljuje izvajanje ciljev iz prejšnje, ki se je iztekla v letu 2015 in pa v lanskem letu so bile pripravljene tudi obsežne spremembe nove zakonodaje, ki bo pa tudi danes v naslednji točki prestavljena.

Toliko na kratko.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Želi besedo predstavnik komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj?

Gospod Jernej Verbič.

Hvala lepa, gospod predsednik. Lep pozdrav vsem prisotnim.

Komisija se je seznanila s poročilom in ugotovila, da na področju jedrske varnosti in varstva pred ionizirajočimi sevanji lani ni bilo pretresov. V povezavi z energetsko sanacijo stavb in s tem povezano zaustavitvijo naravnega prezračevanja v največji možni meri je komisijo zanimalo, ali to vpliva na povečanje vsebnosti radona v zaprtih prostorih. Bili smo seznanjeni, da je povišanje koncentracije radona v prostorih po energetski sanaciji predvsem posledica nestrokovne sanacije, ki ne upošteva vidika kakovosti zraka. Kot je bilo pojasnjeno članom komisije, se v nekaterih šolah in vrtcih, ki so bili predhodno že sanirani zaradi prisotnosti radona, v energetski sanacija ta koncentracija radona ponovno zvišala. Komisija pri tem podpira delovanje Uprave za varstvo pred sevanji, ki je v sodelovanju s pristojnim ministrstvom pripravila navodila o izvajanju energetske sanacije, v okviru katere je treba upoštevati gradbene standarde, ki vplivajo na kakovost zraka.

V povezavi z ukinjanjem jedrskega programa v Nemčiji, na eni strani, in gradnjo jedrskih reaktorjev in krepitvijo zmogljivosti obstoječih elektrarn drugod po Evropi in svetu, na drugi strani, je komisijo zanimalo videnje dolgoročnega razvoja pridobivanja energije iz NEK v Sloveniji.

Konkretnega odgovora komisija na seji ni dobila. Ker naj bi odgovor na to vprašanje dal energetski koncept Slovenije, ki pa se šele pripravlja. Zato bi mogoče dodal le še vprašanje, kdaj bo energetski koncept Slovenije predložen v obravnavo.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Želi besedo še kdo od preostalih vabljenih k tej točki?

Če ne, odpiram razpravo članic in članov odbora. Želi kdo besedo?

Ugotavljam, da ne. Zaključujem razpravo.

Ugotavljam, da se je odbor za infrastrukturo, okolje in prostor seznanil s poročilom o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti v Republiki Sloveniji leta 2016.

S tem zaključujem obravnavo poročila na matičnem delovnem telesu.

Odbor bo pripravil poročilo, v katerega bo vključil sprejeto ugotovitev.

S tem zaključujem 1. točko dnevnega reda.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, to je na OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O VARSTVU PRED IONIZIRAJOČIMI SEVANJI IN JEDRSKI VARNOSTI, druga obravnava,

ki ga je Državnemu zboru v obravnavo po rednem postopku posredovala Vlada.

Za obravnavo je bilo posredovano naslednje gradivo: predlog zakona z dne 28. 7. 2017, mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 19. 9. 2017, mnenje Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj z dne 27. 9. 2017, pojasnilo Ministrstva za okolje in prostor v zvezi z mnenjem Zakonodajno-pravne službe z dne 26. 9. 2017, mnenje Mestne občine Ljubljana z dne 16. 8. 2017, mnenje občine Krško z dne 11. 8. 2017, pripombe Zveze ekoloških gibanj Slovenije ZEK z dne 3. 10. 2017. V poslovniškem roku so bili vloženi amandmaji poslanskih skupin koalicije, Poslanske skupine Levice in poslanske skupine SDS. Na sejo so bili k obravnavi te točke povabljeni Ministrstvo za okolje in prostor, Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost, Uprava Republike Slovenije za varstvo pred sevanji, Nuklearna elektrarna Krško, Sklad za financiranje razgradnje NEK in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz NEK, Agencija za radioaktivne odpadke, ZEK Zveza ekoloških gibanj, Mreža Plan B za Slovenijo in Zakonodajno-pravna služba.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona v kateri bomo na podlagi 126. člena Poslovnika opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Besedo dajem predstavnici predlagatelja, to je Ministrstvo za okolje in prostor, gospe državni sekretarki Lidiji Stebrnak, da nam poda dopolnilno obrazložitev k predlogu zakona.

Hvala za besedo. In še enkrat lep pozdrav vsem skupaj.

Trenutno veljavni zakon o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti je bil sprejet v letu 2002. Do danes je bil nato večkrat spremenjen. Zadnja taka sprememba je bila v letu 2015. In prav zaradi tega tudi odločitev, da se pripravi nov predlog zakona, ker v bistvu z novimi spremembami in dopolnitvami pravzaprav ni potem možno tudi nekako pregledno in učinkovito zakona izvajati. Nov predlog zakona v slovenski pravni red prinaša zlasti zahteve Direktive sveta iz leta 2013, in sicer ta direktive določa temeljne varnostne standarde za varstvo pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja. Prav tako se v tem zakonu urejajo tudi nekatere manjše spremembe na področju jedrske varnosti, ki izhajajo pa iz direktive Sveta 2014/78 iz leta 2014, prenos najbolj bistvenih zahtev te direktive je v naš slovenski pravni red bil že narejen. Nekatere določbe pa se prenašajo še v tem predlogu. Gre predvsem za določbe, ki se nanašajo na mednarodno sodelovanje in pa na zagotavljanje javnosti podatkov. Poglavitne novosti, kot sem že prej povedala, so torej posledica novih temeljnih varnostnih standardov na področju varstva pred sevanji in pa predlagane so nekatere nadaljnje poenostavitve glede izvajanja sevalnih dejavnosti. Nov zakon namreč nekatere manj nevarne oblike sevalnih dejavnosti določa tako, da daje možnost, da je možno te dejavnosti zgolj registrirati in da za njih ni potrebno pridobivati dovoljenj. Toliko na kratko. Hvala.

Hvala lepa. Besedo dajem predstavnici Zakonodajno-pravne službe gospe Janji Sosič.

Hvala za besedo, gospod predsednik. Torej, podali smo pisno mnenje na predlog zakona, ki ga naj bi v celoti povzemalo. Mogoče se zdi, da so naše pripombe obsežne, vendar so se v glavnem nanašale na preverjanje sklicev, preverjanje usklajenosti s to tako imenovano Direktivo BSS na notranjo usklajenost predloga zakona ter na skladnost določb. Zato bi mogoče izpostavila le nekaj naših pripomb.

Glede pooblaščenih izvedencev varstva pred sevanji predlog zakona določa, da lahko pooblastilo pridobijo tako pravne kot fizične osebe, pri tem pa zadnje določa različne pogoje, hkrati pa ne razlikuje med nalogami, ki jih lahko te osebe opravljajo. Opozorili smo tudi, da je potrebno določbo 132. člena predloga zakona, ki daje Vladi golo pooblastilo, da opredeli merila za določitev nadomestila zaradi načrtovanja in izvajanja zaščitnih ukrepov dopolniti z jasnejšo določitvijo kriterijev, ki jih mora Vlada upoštevati. Pri prekrških imamo v zvezi s 26. točko 81. člena predloga zakona pomislek, da bi lahko vseboval nekatere opise izvršitvenih ravnanj, ki so že zajeta v okviru drugih prekrškovnih določb, predlagatelj pa pojasnjuje, da do prekrivanja v bistvu ne prihaja.

Večina naših pripomb je upoštevanih z amandmaji koalicijskih poslanskih skupin, tudi s predlogi amandmajev za amandmaje odbora. Glede ostalih pa je pristojno ministrstvo podalo pojasnila.

Hvala.

Hvala lepa.

Gospod Jernej Verbič, želite predstaviti mnenje Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj?

Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Lep pozdrav vsem!

Komisija podpira predlog zakona in pričakuje, da bo predlagan nabor ukrepov za zmanjšanje tveganj za zdravje zaradi izpostavljenosti radonu pripomogel k hitrejšemu reševanju problema povišanih koncentracij radona v vzgojno-izobraževalnih objektih ter v delovnih in bivalnih okoljih. Komisija je izpostavila opozorilo Občine Krško k 177. členu predloga zakona, ki opredeljuje zavezanca za plačilo nadomestila zaradi omejene rabe prostora zaradi jedrskega objekta. Čeprav predlagatelj v svoji obrazložitvi navaja, da so določbe 13. poglavja predloga zakona popolnoma enake določbam zdaj veljavnega zakona, to ne izhaja iz določil 13. poglavja oziroma 177. člena predloga zakona. Medtem ko veljavni zakon v 137. členu predvideva mesečno plačevanje nadomestila, predlog zakona tega določila ne vsebuje. Če zakon ne zavezuje zavezanca k mesečnemu plačevanju, lahko svoje obveznosti poravnava v daljšem roku in s tem posega v tekočo likvidnost določene občine. Zaradi tega komisija predlaga, da se prouči predlog Občine Krško za dopolnitev 177. člena in določi, da se nadomestilo zaradi omejene rabe prostora plačuje mesečno.

Hvala lepa.