Spoštovane gospe in gospodje, spoštovani vabljeni na sejo Komisijo za nadzor javnih financ, predstavniki Vlade, ministrstev, SDH, uprave Luke Koper, Finančne uprave, lepo pozdravljeni. Kolegi in kolegice, tudi vam lep pozdrav.
Danes se seje ne more udeležiti in se je opravičil gospod Janez Janša. Gospod Marko Ferluga nadomešča gospo Urško Ban in dr. Matej Tašner Vatovec nadomešča gospoda Luko Mesca.
S sklicem ste prejeli dnevni red. Danes obravnavamo eno točko dnevnega reda, ker tudi ostalih predlogov nisem prejel.
To je 1. TOČKA DNEVNEGA REDA - ZAHTEVA ZA ZAPOSLITEV PRISTANIŠKIH DELAVCEV V LUKI KOPER, D.D.
Gradivo za to točko – gre za zahtevo Poslanske skupine Levica za sklic nujne seje komisije. To gradivo je bilo objavljeno na spletni strani Državnega zbora s sklicem seje.
Na sejo sem vabil dr. Mateja Tašnerja Vatovca v imenu predlagateljev zahteve Poslanske skupine Levica, dr. Mira Cerarja, predsednika Vlade, ki se je opravičil, dr. Anjo Kopač Mrak, ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, mag. Matejo Vraničar Erman, ministrico za finance, gospo Lidijo Glavina, predsednico uprave SDH, d.d., predstavnike Finančne uprave, predstavnike oziroma predstavnice Inšpektorata Republike Slovenije za delo, Nadzornega sveta Luke Koper, uprave Luke Koper, d.d., Sveta delavcev Luke Koper, d.d., Sindikata žerjavistov pomorskih dejavnosti, Sindikata pristaniških delavcev Slovenije, predstavnike oziroma predstavnice Konfederacije sindikatov 90 Slovenije, predstavnike Delavske svetovalnice kot seveda tudi ostale predstavnike in predstavnice Vlade, Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstva za finance, Slovenskega državnega holdinga, d.d.
Še enkrat vas lepo pozdravljam. Ko se boste prijavili k besedi, če vas ne bom imenoval, vas prosim, da se ob prijavi predstavite zaradi magnetograma.
To razpravo in seveda tudi zaključke bom opravil po Poslovniku Državnega zbora, in sicer tako, da bo najprej dobil besedo predstavnik predlagatelja, potem bom dal besedo predstavnikom Vlade, Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve, Ministrstvu za finance, vključno s Finančno upravo, predstavnikom SDH, potem bom dal besedo vabljenim, tiste, ki sem jih tudi tukaj navedel, se pravi, izključno vabljenim in seveda potem bomo opravili razpravo člani in članice. Verjetno se bo razprava, bom rekel, v nekaj krogih ponovila, tako pričakujem. Tukaj vas opozarjam na nekaj, da po Poslovniku vabljeni na sejo nimate možnosti replik eden drugemu in postopkovnih. To se pravi, jaz ne želim, da zdaj tukaj nastane razprava, razne replike med samimi vabljenimi. Replike in postopkovne so možne med poslanci, lahko pa se seveda odgovarja na vprašanja poslank in poslancev. Tukaj ni nobenih omejitev in ne bom delal omejitev tudi pri vabljenih.
Tako da prehajam na samo delo seje komisije.
Dr. Matej Tašner Vatovec, izvolite, beseda je vaša.
Ja, najlepša hvala, predsednik. Lep pozdrav vsem.
Ne bom sicer ravno na kratko, ampak bom v grobem predstavil, kaj so razlogi, zakaj smo to sejo danes sklicali in tudi kakšna je argumentacija za sklepe, ki jih predlagamo. Zdaj, naše osnovno izhodišče je to, da je poslovanje tako imenovanih izvajalcev pristaniških storitev (IPS) v koprskem pristanišču neke vrste institucionaliziran socialni dumping. Mislim, da je to neka situacija, ki je v resnici ne bi mogli tolerirati v nobenem podjetju, niti v privatnem, kaj šele v podjetju, ki je v 70-odstotni državni lasti. Ta socialni dumping kot vsak socialni dumping, seveda, je škodljiv. Škodljiv je iz dveh vidikov oziroma škodi tako državi kot pa v prvi vrsti delavcem, ki so najeti oziroma zaposleni s takim modelom. Zdaj vemo, da je prizadetih približno tisoč pristaniških delavcev, ki so pri podizvajalcih v povprečju, kot se izhaja iz določenih raziskav, plačani dvakrat manj, kot če bi bili zaposleni po kolektivni pogodbi. Posredno je oškodovan tudi državni proračun. Zakaj? Ker zaradi IPS-ov vsako leto izgubimo okoli, gre za neko oceno deset milijonov evrov, iz naslova po eni strani dohodnine in seveda tudi socialnih prispevkov. To lahko ponazorim z enim, sicer res skrajnim, primerom delavca pri IPS-u, ki so ga analizirali nekateri raziskovalni novinarji. Stvar je taka … Ker za IPS-e ne velja nobena kolektivna pogodba, je delavec za redno delo v Luki Koper prejel minimalno plačo, točno tako kot je določena, to je 562 evrov neto. Ker očitno za IPS-e ne velja niti Zakon o delavskih razmerjih, je ta isti delavec v Luki opravil še 92 nadur, kar je štirikrat več od zakonske omejitve, ki znaša 20 ur. Iz tega sledi, da je očitno ta delavec delal vsak dan v mesecu. Ker za IPS-e očitno ne velja niti davčna zakonodaja, poudarjam, da nadure niso bile obračunane kot nadure, ampak kot neobdavčeni prispevki oziroma stroški. Delavec, gre za konkreten primer, ki prebiva v Kopru je za prevoz na delo prejel 572 evrov. To je, če preračunamo, po postavki na kilometer približno 3 tisoč 122 kilometrov. Kdo je s tem profitiral? V prvi vrsti seveda lastnik IPS-a, ki je dobil okoli 650 evrov provizije, in po drugi strani tudi poslovodstvo Luke Koper, ki je s tem racionaliziralo svoje poslovanje in podizvajalcu plačala 2,1-krat manj, kot če bi to isto delo opravil zaposlen v Luki Koper. Tisto, kar je še bolj pomembno, je to, kdo je bil oškodovan. Oškodovan je bil seveda vsakič posamezni delavec, ki vsak dan opravi bistveno več dela kot, če bi bil zaposlen v Luki Koper, na koncu pa z vsemi nadurami zasluži manj kot bi mu pripadlo po kolektivni pogodbi. Tu so seveda prisotni še drugi vidiki, recimo človek, ki dela več kot je to zakonsko določeno, seveda je tudi manj pozoren, lahko je hitreje podvržen napakam in tu bi rad samo opozoril, da je 70 % vseh poškodb pri delu, ki se zgodijo v Luki Koper pade na tako imenovane izvajalce pristaniških storitev. Druga stvar pa je ta, da smo bili oškodovani vsi državljani, ker se za te nadure niso plačali davke in prispevke, ampak tudi od osnovne je bilo plačanih manj prispevkov in dohodnine kot, če bi se uporbljala kolektivna pogodba in to je tisti ključen problem takšnega, tega modela. Zdaj to oškodovanje državljanov je v bistvu še bistveno večje, zato, ker IPS niso samo nekakšen »bypass« za izigravanje kolektivne pogodbe, ampak so podjetja, OK, bom rekel, mafijskega tipa, ki sistematično kršijo delavske pravice in v veliko primerih se je tudi izkazalo, da prihaja do utaje davkov in podobnih stvari. Tega ne govorim na pamet, to potrjuje tako poročilo finančne uprave iz 31. januarja letos in tudi poročilo inšpektorata za delo iz 21. junija letos. Tako, da gre za grobo kršitev nekega temeljnega osnovnega načela, ki bi moralo biti mislim, da prisotno in spoštovano na vsakem koraku in to je osnovna permisa (?), da za enako delo mora človek enako plačilo, ne glede na to kako, v kakšni obliko to delo opravlja. Zato je prva zahteva Levice naš prvi sklep ta, da Vlada in SDH komisiji v 30 dneh poročata za koliko bi se povečali davki in prispevki, če bi Luka Koper direktno zaposlila pristaniške delavce. Mislim, da bi tak izračun lahko jasno pokazal koliko bi se državni proračun pravzaprav iz tega naslova lahko tudi oplemenitil. Zdaj, če je socialni »dumping« osnovni problem, ki ga naslavljamo je edini način, da se takšno prakso ustavi, direktna zaposlitev pristaniških delavcev v matičnem podjetju. Zdaj kljub pritiskom javnosti, kljub pozivom večkratnim sindikatov, kljub našim prizadevanjem ni bilo nobenega napredka in tu govorimo o zelo dolgem časovnem obdobju. In tu je treba poudariti oziroma moramo poudariti večkrat, da odgovornost za to nosijo Vlada, vodstvo SDH in tudi vodstvo Luke Koper. Zdaj jasno je, da Luka Koper ne bi mogla več kot 20 let izvajati takšnih praks brez podpore politike in to velja tudi za Cerarjevo Vlado in trenutno koalicijo. Čeprav se zaveda problema očitno se noče jasno opredeliti za zaposlitev pristaniških delavcev v Luki Koper in posledično, ker Vlada ne zahteva tega dejanja, ne zahteva, da se ta zaposlitev pravzaprav opravi, tega ne zahtevata niti SDH, niti predstavniki države v nadzornem svetu. Za ponazoritev bom navedel odgovor predsednika Vlade na moje vprašanje letos poleti, vprašal sem ga zelo preprosto stvar, zelo jasno in direktno, ali se zavzema za zaposlitev pristaniških delavcev v Luki Koper. Odgovoril je takole, »nastalo problematiko je mogoče reševati na različne načine, predvsem seveda z spremembo poslovnega modela Luke Koper in sicer tako, da Luka Koper v veliki meri sama zaposli pristaniške delavce, ki jih potrebuje. Potem je druga možnost, da potrebne pristaniške delavce zaposlijo izvajalci pristaniških storitev, ki imajo z Luko Koper sklenjene pogodbe in to z določbami glede plačevanja davčnih obveznosti ali pa, da izvajalci pristaniških storitev zagotovijo izpolnjevanja pogojev po Zakonu o urejanju trga dela. Zdaj v Levici vseskozi trdimo, da obstaja samo ena poštena rešitev in to je ta, ki jo tudi predlagamo danes, to je zaposlitev pristaniških delavcev v Luki Koper, zakaj? Drugi dve možnosti, ki ju je predlagal ali pa nakazal predsednik Vlade v resnici ohranjata sedanje stanje in ne pomenita začetka reševanja te problematike. Ker na eni strani tudi, če bi se začela, začeli za IPS uporabljati predpisi o javnem naročanju, za njihove delavce še vedno ne bi veljala kolektivna pogodba. In bi za isto delo še vedno bili verjetno, zelo verjetno plačani manj kot delavci, ki so zaposleni v luki. Če bi šli v javno naročanje bi seveda takoj odprli logiko konkurenčnosti, logiko postavljanja najnižje cene in zato bi verjetno, po vsej verjetnosti pristaniški še naprej bili obsojeni nato, da bi delali za minimalno plačo in bi se velik del denarja, ki gre za IPS še vedno prilival v provizije, namesto, da bi se porabil za plače pristaniških delavcev in seveda za davke in socialne prispevke. Prav tako ne pristajamo oziroma ne vidimo kot ustrezno možnost, da bi se delavci prezaposlili z IPS na zakonite agencije za posredovanje dela, zakaj? Zdaj, v vsakem primeru je delo preko agencij za zaposlovanje druga, drugo razredna zaposlitev, tako, da naše stališče je seveda, da bi takšne agencije morali generalno prepovedati, ne samo, da bi se pač to lahko uporabljalo v določenih omejenih primerih in tudi po sedanji zakonodaji je agencijsko dopustno samo takrat, če gre za res začasno delo, ko ne predstavlja nekega stalnega delovnega procesa in, če število takšnih delavcev ne presega 25 odstotkov vseh zaposlenih in v Luki, oprostite, trenutno nimamo niti enega od teh pogojev, ki bi bil izpolnjen. Posebna revizija družbe PVC je potrdila, da večina IPS-cev v Luki Koper ne dela začasno ampak stalno, torej opravljajo osnovno dejavnost v podobnem obsegu kot redno zaposleni. Zdaj, Luka ima 886 zaposlenih po zadnjih podatkih, ki sem jih preverjal, medtem, ko je delavcev zaposlenih prek IPS približno tisoč in tu jasno vidimo, da to bistveno presega kvote za agencijsko delo. Dodaten argument proti agencijam pa je ta, da je to v osnovi po logiki stvari dražje kot direktna zaposlitev, ker seveda agencije zahtevajo provizijo za posredovanje dela in, ker se pri tem tudi plača 22 % davek. Tako, da opcija seveda ne more biti v poštev. Tako, da poudarjam še enkrat, edina rešitev, ki je smotrna in, ki je tudi vzdržna je ta, da se omogoči delavcem, ki trenutno delajo prek IPS neposredno v Luki Koper in to je vsebina našega drugega sklepa, ki ga predlagamo komisiji, torej naj Vlada, SDH in vodstvo Luke Koper omogočijo zaposlitev delavcev neposredno v matičnem podjetju.
Zdaj glede na to, da se je do tega kako rešiti problem IPS ni enoznačno opredelila niti Vlada, ni čudno, da jasne opredelitve nimajo niti SDH, niti predstavniki države v nadzornem svetu. Zdaj ravnanja SDH kažejo, da vodstva SDH pravzaprav ne zanimajo težave pristaniških delavcev, ampak, da vodstvo SDH te težave k večjemu izkorišča, skratka stisko teh ljudi izkorišča zato, da na tak ali drugačen način opravičuje svoje kadrovske poteze oziroma svoje kadrovske interese. Če navedem samo dva primera, 8. junija je ta komisija sprejela sklep, da naj SDH izdela izračun koliko bi stala delna zaposlitev, direktna zaposlitev pristaniških delavcev v Luki, SDH je potem to nalogo preložil na upravo, ki je seveda v takšni situaciji pristranska ne glede na to kako na to stvar pogledamo. 12. julija je SDH zapisal, da je vodstvo Luke Koper, citiram: »storilo bistveno premalo, da se odpravijo kršitve in, da dodatno odločnih ukrepanj, ki bi pripeljala do novih rešitev sprememb in zakonitega poslovanja do sedaj ni bilo«. Po drugi strani pa vodstvo SDH nikoli ni jasno ali eksplicitno povedalo, kaj je rešitev za te IPS, ves čas SDH razlaga kako uprava naredi premalo, ampak kaj, kakšna pa je vizija SDH, da bi se ta situacija spremenila. In isto velja za predstavnike države v nadzornem svet Luke Koper, zdaj novi predsednik nadzornega sveta, gospod Antolovič, je 14. 7. v zvezi z IPS za RTV Dnevnik povedal samo, da IPS niso obravnavani prvič in, da mu ni všeč, da so njihovi delavci plačani nižje. Skratka, predsednik nadzornega sveta predlaga razrešitev uprave, ker ni rešila problema IPS, ampak tudi vi ne poveste, kaj sploh je rešitev, kako se da to situacijo rešiti. Mislim pa, da je tudi zgovoren podatek, da ste nastopili mandat člana nadzornega sveta že leta 2013, oktobra. Štiri leta ste očitno mirno gledali, kako posluje družba z IPS in vas takrat to očitno ni motilo. Hkrati beremo, da so predstavniki države v nadzornem svetu zavrnili predlog poslovnega načrta uprave, po katerem naj bi Luka v naslednjih treh letih zaposlila več kot 500 pristaniških delavcev. Tako da, mislim, da je ta igra zelo jasna. Po eni strani seveda predlagate razrešitev uprave, ker ni rešila problemov IPS, po drugi strani pa blokirate vsak načrt, zato da se ta problematika zaposlovanja delavcev pri IPS dejansko razreši. Tako da, bistvo problema je, da se tako SDH kot predstavniki države v nadzornem svetu obnašajo, kot da ne bi zastopali države, ampak kot da v resnici zastopate samo male delničarje. Iščete rešitev, ki bi bila najcenejša za Luko, zato da bi na koncu naredili tisto, kar je za vas trenutno najpomembnejše – da povečate dobiček.
Mislim pa, da bi pri tem vprašanju morali zasledovati nek širši javni interes in ta interes je dvojen. Prvi je ta, ki sem ga že omenil. Torej, treba je odpraviti diskriminacijo pristaniških delavcev in država, mislim da, v prvi vrsti država ne bi smela pristajati na to, da za večino delavcev, ki delajo v Luki Koper, ne velja kolektivna pogodba. Torej, za isto delo so plačani manj, kot če bi bili zaposleni v matičnem podjetju. Druga stvar pa je ta, da je treba povečati prihodke od davkov in prispevkov. Jaz mislim, da bi lahko žrtvovali dobiček na račun teh prihodkov. Res je, z zaposlitvijo bi država izgubila nekaj dividend na račun zmanjšanja dobička, ampak ta izpad dividend bi se po drugi strani v resnici kompenziral ravno s povečanjem prihodkov od dohodnine in od socialnih prispevkov. Tako da, tukaj, in to je po mojem tudi osnovna točka ali pa glavni poudarek današnje seje, da sta na potezi Vlada in vladna koalicija. Vemo, da je Vlada edini organ, ki lahko predlaga spremembo strategije upravljanja kapitalskih naložb države in brez glasov koalicije sprememba v Državnem zboru ne more biti potrjena. Sprememba je pa nujna. Če hočemo zaposliti pristaniške delavce v Luki Koper, se bodo povečali stroški poslovanja. To je dejstvo in je povsem logično. Ampak kljub temu bo Luka Koper še vedno po vseh trenutnih izkazih poslovala z dobičkom, se bo pa nekoliko zmanjšala donosnost.
Tako da, tisto, kar predlagamo kot zadnji sklep, je, da Vlada in koalicija v strategiji upravljanja zmanjšata zahtevo na donosnost. Zdaj vemo, da je ta zahtevana donosnost na zelo visoki stopnji. Praktično se Luka Koper kot nek paradni konj vleče naprej kot tistega, ki bo prinesel največ dobička, ampak če Vlada, če SDH niso pripravljeni odstopiti od tega, odpustiti del dobička, zato da se razreši tisto, kar je očitno za vse problem, čeprav za nekatere najbrž s figo v žepu, zaposlitve pristaniških delavcev na tak način ne bo možno izvesti oziroma bo v takem primeru uprava podjetja morala na nek način drugače zagotavljati ta dobiček in scenariji so v takšnem primeru samo črni. Ali zmanjšanje vseh plač vseh zaposlenih ali pa kakšni drugi ukrepi.
S tem bom zaključil svojo uvodno predstavitev. Bom pa postavil eno zelo preprosto vprašanje, še enkrat, ki ga naslavljam predvsem na predstavnike Vlade, predstavnike SDH-ja in tudi nadzornega sveta Luke Koper. Vprašanje pa je sledeče … Ali podpirate zaposlitev pristaniških delavcev, ki delajo prek IPS, neposredno v Luki Koper? Prosim za zelo jasen odgovor – da ali ne. In še dve podvprašanji … Če da, me zanima, kaj boste naredili za zaposlitev? Torej, kaj predlagate, kakšna je rešitev? Če ne, pa povejte, kakšna bi bila alternativa neposredne zaposlitve.
Hvala.
Hvala vam, dr. Matej T. Vatovec.
Najprej vas želim seznaniti, da gospa Vojka Šergan nadomešča dr. Dragana Matića. Preden dam besedo predstavnikom Vlade, samo še informacija ali pa moj pogled na to zadevo, zakaj sem se odločil to točko dati na sejo Komisije za nadzor javnih financ. Predvsem iz zornega kota javnih financ. Namreč, če ni bila pravilno obračunana dohodnina in prispevki in če se ni upošteval 35. člen Zakona o dohodnini, ki govori o odvisnem in neodvisnem razmerju iz zaposlitve, in če FURS tega dejansko ni ugotovil, potem je šlo za prikrajšanje javnih financ, ker javne finance niso dobile zadosti dohodnine in prispevkov za socialno zavarovanje. To samo v pojasnitev tega, zakaj to obravnava Komisija za nadzor javnih financ in ne morda Odbor za delo, ki skrbi za zaposlitve.
Predstavniki Vlade, Ministrstva za finance, državna sekretarka Miranda Groff Ferjančič, izvolite, beseda je vaša.
Miranda Groff FerjančičNajlepša hvala za besedo. Lep pozdrav vsem.
Uvodoma bi izpostavila nekaj zadev, pa mogoče določene stvari tudi pojasnila.
Pričakovanja Vlade Republike Slovenije do Luke Koper glede doseganja ciljev poslovanja so opredeljena v letnem načrtu upravljanja, vendar poslovanje Luke Koper ni zgolj doseganje finančnih kazalcev. Luka Koper mora poslovati in dosegati, predvsem poslovati zakonito in dosegati poslovne finančne rezultate. Poslovanje Luke mora biti skladno z zakoni in s pravili korporativnega upravljanja in sklenjene koncesijske pogodbe, na podlagi katere Luka Koper izvaja dejavnosti.
O vprašanjih izvajanja in delovanja tako imenovanih IPS smo na tem odboru že večkrat govorili in zaradi zaznanih nepravilnosti je bilo v lanskem letu in letošnjem letu opravljenih kar nekaj inšpekcijskih nadzorov. Glavna inšpektorica za delo bo lahko pojasnila glede opravljenega nadzora, jaz pa bi uvodoma samo pojasnila, da je Inšpektorat za delo ugotovil nepravilnosti, izdal odločbo in to odločbo je drugostopenjski program tudi potrdil. Luka Koper se je pritožila in zadeva je sedaj na sodišču, kjer čakamo na odločitev sodišča glede pravilnosti izvedenega nadzora, za katerega pa mi smatramo, da je bil opravljen korektno. Tudi Finančna uprava Republika Slovenije je zaradi tveganj, ugotovljenih nepravilnosti opravila nadzor pri IPS. SDH glede na vse ugotovljeno že izvaja ukrepe skladno s svojimi pristojnostmi. Vlada pričakuje in Ministrstvo za finance kot nadzornik oziroma kot upravljavec naložbe SDH, da bodo izvedeni ukrepi, ki bodo omogočili Luki Koper še nadaljnje uspešno poslovanje in doseganje dobrih poslovnih rezultatov, ki pa bodo skladni z zakonom. Strategije, kot je predlagana, zato ni potrebno spreminjati, ker letni načrt upravljanja za Luko Koper že predvideva višji strošek dela in zato posledično nižje stroške storitev, prav tako pa se lahko tista razlika, ki bi nastala med plačevanjem storitev, ki jih plačuje Luka Koper, in plačilom delavcev za polni delovni čas oziroma kot zaposlene, ta razlika bi se z boljšim upravljanjem in večjo stroškovno učinkovitostjo Luke Koper lahko dosegala na način, da ne bi bili zastavljeni cilji iz letnega načrta upravljanja kakorkoli ogroženi. Tako da na odgovor… Ministrstvo za finance pričakuje poslovne rezultate take, kot so v letnem načrtu, kljub temu pa ocenjujemo, da mora biti poslovanje zakonito in v primeru nepravilnosti morajo biti izvedeni vsi ukrepi za odpravo teh nepravilnosti. Toliko za uvod.
Hvala.
Hvala lepa.
Želi še drugi sekretar z Ministrstva za finance besedo? Ne. potem dajem besedo predstavnicam glavnega Inšpektorata za delo. Imate še kaj za dodati? Ne. Vi ste pregledovali to.
