58. nujna seja

Odbor za obrambo

22. 11. 2017

Besede, ki so zaznamovale sejo

Brez zadetkov.

Transkript seje

Spoštovana poslanka, spoštovani poslanci. Pričenjam 58. nujno sejo Odbora Državnega zbora Republike Slovenije za obrambo. Pozdravljam vse prisotne, posebej še ministrico gospo Andrejo Katič in pa načelnika Slovenske vojske generala dr. Andreja Ostermana. Obveščam, da se je za današnjo sejo opravičil gospod Franc Breznik, kot nadomestni poslanci pa na seji sodelujejo namesto mag. Aleksandra Kavčiča gospod Simon Zajc, namesto gospod Mihe Kordiša dr. Franc Trček in pa namesto gospoda Dušana Radiča gospa Erika Dekleva. S sklicem ste prejeli naslednji dnevi red, ena in edina točka, pojasnilo ministrice za obrambo Andreje Katič glede izjav o umiku Slovenske vojske iz Iraka. Ker nisem prejel predlogov za razširitev dnevnega reda oziroma za umik katere od predlaganih točk iz dnevnega reda je določen red seje kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE POJASNILO MINISTRICE ZA OBRAMBO ANDREJE KATIČ GLEDE IZJAV O UMIKU SLOVENSKE VOJSKE IZ IRAKA. Kot veste je ta izjava povzročila kar nekaj negodovanja in tudi slabe volje med zavezniškimi državami. V Nemčiji je moral vojaški ataše zaradi tega celo na zagovor, telefoni so zvonili ne samo v zvezi NATO, temveč tudi v drugih državah, ki si delijo oziroma so vsaj mislile, da si delijo enak pogled na urejanje stvari na Bližnjem vzhodu, tudi v okviru Koalicije voljnih v kateri sodelujejo Slovenija kot naša država, potem pa je pač ministrica za obrambo Andreja Katič v izjavi za RTV Slovenija dejala, da bodo verjetno predlagali umik slovenskih vojakov iz Iraka in jih preusmerili v okrepitev drugih obstoječih mednarodnih operacij in misij v katerih Slovenija že sodeluje. Namesto, da bi potem ministrica dva dni pozneje v Bruslju na zasedanju obrambnih ministrov članic zveze NATO predlagala tudi kar je napovedala, je potem z izgovorom, da so jo narobe razumeli seveda to zadevo umaknila. S tem se je pridružila stališču nemške obrambne ministrice Ursule Von der Leyen, ki umika nemških sil iz globalne koalicije za boj proti teroristični skupini DAEŠ pred naslednjo jesenjo ne načrtuje. Ministrica je potem v zvezi s tem pojasnila, da v izjavi ni govorila o umiku slovenskih vojakov iz Iraka, temveč je kot pravi povedala le to, da bomo, če bo prišlo do poslabšanja razmer na tem območju razmislili o morebitnem umiku, vemo pa kakšna situacija je, da se čedalje bolj zaostruje tudi zaradi kurdskega vprašanja. Slovenija pa trenutno prispeva pet inštruktorjev v centru za usklajevanje usposabljanja pod poveljstvom Nemčije v Erbilu ter častnika v osrednje vojaškem poveljstvu v Tampi.

Za obrazložitev dogajanja bi najprej dal besedo ministrici za obrambo gospe Andreji Katič.

Izvolite.

Postopkovno gospod Nemec, izvolite.

Hvala lepa spoštovani predsednik.

Vi ste lepo orisali situacijo in razlog za sklic te seje, kolikor je meni znano se je vse to odvijalo že pred tremi tedni, omenili ste dramatično situacijo v Nemčiji, sklicani sestanki, zvonjenje telefonov, poklicani odgovorni na razgovor, praktično kolikor razumem imamo resno situacijo, ampak imamo premalo informacij, zato predlagam, da nas točno informirate kdo je bil, kdaj poklican, s kakšnim razlogom, kje se je to govorilo, kateri telefoni so zvonili, ali je to res v Nemčiji se dogajalo ali je to plod le nekega političnega pogleda v situaciji, ko imamo vsak dan sejo Državnega zbora in ne najdemo drugega termina za vsebine, ki so se odvijale že 14 dni nazaj. Kajti jaz bi rad bil oziroma mi bi radi bili informirani dejansko ali je to res uradno stališče kogarkoli ali govorimo samo na pamet zato, da se dobivamo uro pred sejo, z sklicem nujne seje na to temo. Kajti besede so bile izrečene tri tedne nazaj, vzete izven konteksta in zato me resnično zanima kaj se v Nemčiji dogaja, vi imate očitno prvovrstne informacije za to, mi pa ne. Resnično me zanima gospod predsednik, kdo je bil klican na razgovor, kdaj, kje, s kom, zakaj, ali je to uradno stališče Nemčije? Zato, ker, da ne bomo si ustvarili napačnega vtisa o situaciji zaradi katere smo danes tukaj gospod predsednik.

Ja, hvala za ta postopkovni predlog, ki je sicer bolj vprašanje.

Zdaj kar se tega tiče jaz se ne spomnim kdaj bi bil nazadnje zaradi kakšnega obrambnega ministra kakšen slovenski vojaški ataše v tujini klican na zagovor oziroma lahko rečeva na pogovor, tako, da že samo to dejstvo priča o teži dejanj in pa besed, ki jih je izjavila ministrica za obrambo gospa Andreja Katič. Zdaj, če po vašem mnenju seja ni potrebna zato, ker sem povedal le to kar sem prebral v enem od člankov, konkretno v Večeru, lahko potem z istim razlogom nimamo nobene seje, ne tega odbora, ne kakšnega drugega odbora, ker se tako ali tako vsa pojasnila da dobiti v medijih, v časopisnih člankih, zvečer po novicah na raznoraznih portalih. In mene zanima kaj ima ministrica za obrambo povedati v zvezi s tem, če ste pa vi bolje obveščen kot slovenski mediji glede na to, da ste iz stranke ministrice za obrambo pa verjamem, da boste tvorno lahko tudi vi sodeloval v razpravi, glede na to, da ste tudi član Odbora za zunanjo politiko in predstavil svoje stališče in svoj pogled na te besede, kako ste jih vi razumel, kako smo jih ostali narobe razumeli, kako jih je Nemčija narobe razumela, predvsem pa me zanima ali sta bila zunanji minister in pa predsednik Vlade obveščena o tem ali ste se z njima predhodno posvetovali o teh izjavah?

Postopkovno, dr. Franc Trček, izvolite.

dr. Franc Trček

Ja, glejte, hvala za besedo predsedujoči.

Zdaj mi imamo neke velike težave v tem Državnem zboru, da si pač predsedujoči matičnih delovnih teles vzamejo preveč svobode, v nekih bolj resnih parlamentih bi se o tovrstnih sklicih posvetovali vsaj s podpredsedniki ali podpredsednicami odborov, to se ne dogaja in tukaj sta si SDS in SMC tudi pogosto zelo podobna, to se ne dogaja recimo tudi na kjer sem jaz podpredsednik pa je zelo pomemben odbor čez katerega se kotali ogromno denarja in ogromno potencialne koruptivnosti, Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor. Zdaj jaz se strinjam s tem kar je rekel govorec z mano in že večkrat sem tudi rekel, da si jaz resne politike ne predstavljam na način, da bomo mi sklicevali odbore na podlagi nekih novinarskih člankov. Z vsem dolžnih spoštovanjem do Večera, jaz prihajam iz Maribor in Večer je trenutno najboljši tiskani dnevnik, brez debate. Zato je moj postopkovni predlog, da se ta seja prekine, da o tem glasujemo, da se dobijo dodatne informacije, stališče Levice do NATO zveze zelo dobro poznate, če se že dotaknemo nekih konkretnih Kurdov, če izhajamo iz ustave Republike Slovenije in iz obrambne doktrine, potem bi Slovenija v svoji zunanji politiki tudi preko obrambnega resorja morala pomagati tistim ljudstvom, ki že stoletje dolgo bijejo podoben boj in, ki so en večjih narodov brez države z zelo, zelo, zelo težko zgodovino in, ki bo bodo ob razsutju DAEŠ, kjer so igrali eno ključnih vlog očitno spet potegnili ta kratko. Ampak to je tema za nek skupni odbor z Odborom za zunanjo politiko in čeprav smo v Levici in jaz osebno zelo za transparentnost politike je verjetno to neka tema, ki bi morala potekati na zaprtem odboru razen, če ni seveda namen neke stranke, nekega predsedujočega nabijati čez medije. Prosim, da damo na glasovanje, da se pač ta seja prekine dokler se ne dobijo informacije kot je povedal kolega Nemec, da se lahko vsebinsko razpravlja.

Hvala za besedo.

Hvala dr. Trček.

Ja no, me veseli neko takšno priznanje iz vaše strani, kot ste rekel, da pričakujete, da se predsedujoči odboru pred sklicem takšne seje posvetuje z podpredsednikom kajti ravno to sem tudi storil, to je ena zadeva. Zdaj druga zadeva je ta, da je v samem sklicu napisano ustno poročanje ministrice tako, da je tudi tukaj jasno. Tretje pa seveda bom dal ta vaš predlog na glasovanje.

Glasujemo.

Kdo je za? (4 članov.) Kdo je proti? (5 članov.)

Ugotavljam, da vaš postopkovni predlog ni sprejet.

S tem nadaljujemo sejo odbora. Gospa ministrica, izvolite imate besedo.

Andreja Katič

Pozdrav vsem skupaj tudi v mojem imenu.

Zdaj bi jaz vseeno izkoristila to priliko, če se je že častitljiv Odbor za obrambo sestal, da jih širše seznanimo z našo situacijo, ampak najprej bi pa v bistvu pojasnila nastanek teh člankov. V redu bi bilo predsednik, če bi pravzaprav, ko pogledate časopisne članke pogledali tisto prvo novico, na takšen je bilo vprašanje tudi postavljeno. Mi smo imeli, ocenjujem, zelo, zelo dobro srečanje z grozdom obrambne industrije in Ministrstvo za obrambo, tudi z Gospodarsko zbornico Slovenije kjer smo jim predstavljali kakšne bodo investicije Ministrstva za obrambo v prihodnjem obdobju, kaj prinaša Pesko(?) in podobno in po tem srečanju je novinarka stopila do mene, seveda namesto, da bi se pogovarjali o obrambni industriji, je prišla debata tudi na sodelovanje Slovenije, Slovenske vojske v mednarodnih operacijah in misijah in postavljeno je bilo vprašanje na takšen način kako se zaostruje situacija v Kurdistanu, takrat pa pravzaprav saj najboljše, da kar preberem kakšen je bil tudi članek na TV Slovenije 6. 11., danes smo 22. 11. se pravi kar nekaj časa nazaj. Kores: »Slovenska vojska se bo najverjetneje umaknila iz iraškega Kurdistana, po referendumu o neodvisnosti postajajo tam razmere negotove in napete, kot je za RTV Slovenija povedala ministrica za obrambo Andreja Katič, bodo v tem primeru vojake preusmerili na druge mednarodne misije. V okviru misije neomajno odločno za boj proti borcem Islamske države so slovenski vojaki v Iraku šele dobro leto.« Metka Majer: » To je nekaj zadnjih posnetkov iz iraškega Kurdistana. Kot smo večkrat poročali se tamkajšnji Kurdi septembra z 92 % podporo izglasovali neodvisnost, a uradni Bagdad referenduma ne priznava, med njimi in kurdskimi silami je tako prišlo do vojaških spopadov«. In je obrazložila vojaške spopade. Moja izjava: » zagotovo sedaj zelo tesno in skrbno spremljamo situacijo v Iraku, kako potekajo vse aktivnosti«. Potem zopet vprašanje, Metka Majer oziroma trditve: » V iraškem Kurdistanu so namreč v okviru misije neomajna odločnost vojaki zaveznic mednarodne proti teroristične koalicije za boj proti Islamski državi, ki za ta boj urijo kurdske pešmerke (?) in tako je v Erbilu tudi šest pripadnikov Slovenske vojske, ki delujejo pod vodstvom Nemcev. A zaradi napetosti in spopadov med Kurdi in Iračani je oktobra Nemška vojska začasno celo prekinila naloge, ki jih opravlja in svoje aktivnosti so ustavili tudi slovenski vojaki. Zdaj urjenje sicer nadaljujejo, prihodnost misije pa je kljub temu zelo negotova«. In potem moja izjava: » Bomo verjetno predlagali, da se umaknemo iz tega področja, ampak, da potem te sile preusmerimo v okrepitev obstoječih drugih mednarodnih operacij in misij kjer že sedaj sodelujemo«. In vedno, če bo mene novinar vprašal, da je nekje, ki sodelujejo vojaki Slovenske vojske ali civilni strokovnjaki Ministrstva za obrambo in se bo situacija tako zelo poslabšala bomo te ljudi umaknili. In skupaj z Nemci smo se pogovarjali glede na to, da se je stopnjevala situacija tam kakšni bodo ukrepi, pripravljeni so bili tudi načrti evakuacije, tako, da je potrebno seveda danes toliko dni potem, je situacija popolnoma drugačna. Takrat je bilo pač to, zakaj so potem mediji to informacijo predstavili tako kot so, morate pa pravzaprav njih vprašati. Ampak dajmo še malce širšo informacijo, kakšno je trenutno stanje glede sodelovanja Republike Slovenije v globalni proti teroristični koaliciji zoper DAEŠ. Kot ste seznanjeni je na podlagi odločitve Vlade Republike Slovenije od februarja 2016, v severnem Iraku deluje šest pripadnikov Slovenske vojske pri usposabljanju oboroženih sil iraškega Kurdistana. Pešmerke (?) s katerim smo donirali oborožitev in opremo, hkrati pa smo zaradi potrebne koordinacije v osrednje vojaško poveljstvo ZDA v Tampi napotili tudi častnika Slovenske vojske. Poslanci ste bili v okviru ustaljenih postopkov odločanja o sodelovanju v mednarodnih operacijah in misijah tvorno vključeni v proces sprejemanja odločitve preko razprave na pristojnih odborih v nameri Vlade Republike Slovenije glede sodelovanja v globalni koaliciji. Poleg tega vas vsako leto seznanimo tudi z letnim poročilom o uresničevanju strategije sodelovanja Republike Slovenije v mednarodnim operacijah in misijah in načrtih prihodnjega sodelovanja kjer je vključeno tudi sodelovanja v Iraku. Naj izpostavim, da je želela Republika Slovenija z navedenim prispevkom na podlagi preteklih pozitivnih izkušenj iz podobnih aktivnosti v Iraku in Afganistanu zagotoviti celostni pristop in dodatno vrednost po principu usposabljanja pripadnikov na kriznem območju z ustrezno opremo kar omogoča večji in dolgotrajnejši učinek pri izgradnji njihovih samostojnih zmogljivosti, v tem primeru za boj proti DAEŠ. V boji proti grožnji kot je terorizem je namreč skupno usklajeno in ciljno naravnano delovanje mednarodnih akterjev še toliko bolj pomembno, ker gre za pojav, ki ga je težko izkoreniniti. Ministri članic koalicije kjer sodeluje 74 držav, od tega tudi 5 mednarodnih organizacij so bili na naših rednih srečanjih obveščeni o načrtih koalicije in dogajanju na terenu ter o napredku pri osvobajanju iraških ozemelj pod nadzorom DAEŠ kjer so pešmerke (?) prispevale zelo pomemben delež. Ocenjujem, da je bil na vojaški in varnostnem področju narejen velik napredek, ki pa mora biti v naslednji fazi dopolnjen in nadgrajen tudi z drugimi nevojaškimi mehanizmi, razvojno in humanitarno pomočjo, političnimi prizadevanji, obnovo infrastrukture in podobno. Slovenija je preko nebojnih vojaških aktivnosti, to je usposabljanje pešmerk (?) pomembno prispevala k nacionalnim ciljem in ciljem koalicije za osvoboditev ozemlja pod nadzorom DAEŠ, predvsem na širšem območju Mosula. Potrebno se je zavedati, da so potrebe in aktivnosti v Iraku večplastne in zadevajo široko področje delovanja, ki vključuje številne resorje od notranje policijskega, vojaškega, razvojnega, humanitarnega, področja razminiranja, sociale in še bi lahko naštevali. V tem kontekstu menim, da obrambni resor ni tisti, ki je edini ali pa tudi najbolj primeren za podporo izzivom in potrebam Iraka, ki sledijo v naslednjem obdobju. Skladno s tem menim, da je Slovenska vojska uspešno dosegla določene cilje v okviru svojega poslanstva in, da smo bili z nacionalno vojaškega taktičnega vidika vzpostavljanja kapacitet pešmerk (?) učinkoviti. Dejstvo pa je, da bo dolgoročna stabilizacija v Iraku zahtevala dodatne napore kar prepoznavajo tudi drugi mednarodni akterji na terenu kot sta EU in NATO. V tem oziru tako Republike Slovenija kot ostale zaveznice preučujejo najbolj primerne oblike sodelovanja v prihodnosti, tudi izven koalicije. Tudi nemška ministrica, ki je izrazila veliko zadovoljstvo glede ravni in profesionalnosti sodelovanja kontingentov obeh držav v Erbilu je poudarila, da vidijo velike potrebe v Iraku, ki bodo zahtevale dolgotrajen in prilagojen pristop in razume potrebo po pri organizaciji uporabljenih virih na kriznih območjih.

Slovenija v dogovoru s partnerji in ob upoštevanju razmer ter potreb na terenu razmišlja o možni preusmeritvi prispevka v Iraku pod okrilje NATA.

Hkrati smo glede na poslabšanje situacije v Afganistanu, tudi v kontekstu ohranjanja nadzora lokalnih oblasti nad ozemljem, v izogib ponovnemu vzponu terorizma, zaveznice soočene s pozivi za okrepitev prispevkov v misiji Odločna podpora, kjer se bo Republika Slovenija pozitivno odzvala.

Omeniti želim tudi povečane ambicije Evropske unije na področju okrepljenega obrambnega sodelovanja, ki pomenijo tudi večja pričakovanja glede sodelovanja v operacijah Evropske unije v kontekstu Peska, kjer bo tudi Slovenija nosila svoj delež, že sedaj pa smo prisotni v maju, Sredozemlju in v EUBG.

Naj v zvezi s temi medijskimi poročanji izpostavim tudi, da Republika Slovenija prispeva velik delež svojih sil v mednarodne operacije in misije, okrog 5 % stalne sestave, in s tem verodostojno izpolnjuje mednarodne obveznosti ter prispeva k nacionalni varnosti tudi preko delovanja na mestih izvora posameznih varnostnih groženj. Prisotni smo na številni območjih, Zahodni Balkan, Afrika, Srednja Azija, Bližnji Vzhod, Sredozemlje, kjer se razmere hitro spreminjajo in zahtevajo stalno spremljanje in prilagoditve. In povsem običajno in odgovorno je, da pristojni resorji opravljamo reden pregled stanja in strateški razmislek glede sodelovanja na vseh območjih, kjer smo prisotni, torej tudi v Iraku. Vse odločitve pa so sprejete premišljeno, postopno in usklajeno s partnerji. Povratek iz Iraka bo tako dogovorjen s partnerji, posebno z Nemčijo, do konca leta 2018, seveda, če bo situacija takšna, kot je danes, pri čemer bomo Iraku skušali nuditi podporo na ustreznejše načine, upoštevaje njihove potrebe in naše zmožnosti.

Ob zaključku pa bi pohvalila tudi vse pripadnike Slovenske vojske, ki delujejo na zahtevnih operacijah v Iraku in drugje po svetu. V Ministrstvu se bomo trudili, da bomo nudili ustrezno podporo in opremo za varno delovanje in povratek domov, in seveda tudi spremljali, v kakšnih okoliščinah delujejo in koliko je to varno za izvajanje uspešnosti misije oziroma tudi za njihovo osebno varnost. Toliko9 na začetku.

Hvala ministrica.

Želi besedo načelnik? General Osterman, izvolite.

Andrej Osterman

Spoštovani predsednik, poslanke in poslanci. Jaz bi lahko povedal, da Generalštab ni podal nobenega vojaškega strokovnega predloga za umik iz Iraka.

Bi pa ob tem tudi pojasnil, da sem se kot načelnik Generalštaba nahajal od 23. in 24. oktobra na konferenci zoperstavljenju nasilnim, ekstremističnim organizacijam. Na tej konferenci bo v letošnjem letu v Združenih državah Amerike, kateri organizator je bil tudi načelnik Združenega štaba ameriške vojske general Dunford, kar 77 držav, v primerjavi v letu 2016 pa 45 držav. Na tej konferenci je bilo pravzaprav še posebej izraženo, kako pomembno je aktivno skupaj delovati proti različnim ekstremističnim organizacijam, še posebej seveda je bilo tukaj izpostavljeno tudi Daješ.

V nadaljevanju je bilo tudi na tej konferenci povedano, kljub zapletenim razmeram v Iraku, kot jih tudi seveda poznamo, je biti potrebno na tem področju pazljiv in nadaljevati z delom.

Hvala.

Odpiram razpravo poslank in poslancev. Kdo želi prvi?

Gospod Dolinšek, izvolite.

Hvala.

Zdaj ministrica je povedala to, kar je bilo 6. novembra na RTV. Načelnik je zdaj podal in sporočil, da neke ocene ogroženosti ali karkoli v zvezi s tem ni bilo. Škoda, bodimo toliko pošteni, škoda je bila narejena. Ne se zdaj sprenevedati, so mediji pisali: vojaški ataše je bil klican.

Tudi ostali so se odzvali. Ni samo en članek v Večeru. Vsi mediji so pisali. Odzval se je tudi državni sekretar. Odzval se je tudi gospod Mišmaš in tako naprej. To lahko mi preberemo. Ni bilo… zdaj, kako je bilo? Ko je informacija prispela na sedež NATA, je bilo faj mogoče koga, ki gor sedi, na sedežu NATA, kako je bilo, bi bilo fajn, da bi tukaj sedel, pa bi lahko s svojim pričanjem povedal, da to, kar je bilo na začetku slišati, da nekdo je sam v Večer nekaj napisal, to preprosto ne more držati in ne drži.

Zdaj, kaj ta izjava, kaj je pomenila, kakšno dimenzijo na diplomacijo, zunanjepolitično, si lahko predstavljamo. In to ravno v času, ko želimo imeti najboljše odnose z vsemi članicami, partnericami, tako EU, kot tudi v zavezništvu NATA.

Zdaj, na kaj želim opozoriti? Mi imamo štiri zakone okoli v sprejemanju okoli implementacije arbitražnega sporazuma. Če kdo želi, če kdo želi te stvari ogrožati, pa naj na glas pove. Zdajle res nam tega ni bilo treba, ravno v teh tednih, ko tečejo te postopki. In ne sprenevedajmo se, da ni bilo nič, da NATO tega ni slišal, da je mirno stal in da se ga ni tikalo. Celo, malo je manjkalo, da niso poklicali predsednika Vlade.

Ali pomeni to odklon od politike članice NATA? S tem seznanjen kakršnihkoli pomislekov o umiku ali morebitnem razmišljanju o umiku, Vlada ni bila seznanjena, še manj pa predsednik Vlade. In tudi ne zunanji minister.

Zdaj, jaz upam, da v prihodnosti ne bo prihajalo do takih izjav, ker področje obrambe ni kar nek resor. Vemo, takšna izjava lahko zelo vznemiri. In tudi je vznemirila naše partnerje v Nemčiji. Tako, da, in tudi zaupanje je bilo omajano.

Očitno je res to razmišljanje, se je začelo prezgodaj deliti z javnostjo. Očitno. Tudi, če so bila taka razmišljanja, bi se lahko takim izjavam, ker gre le za vojaške stvari, vzdržali. Kdorkoli. Posebej pa še spoštovana ministrica, vi. Tako, da ne morem, ne morem kar tako z lahkoto sprejemati, da to ni bilo nič, da se kar zamahne z roko in, ah. Povprašajte, povprašajte, tisti, ki sedijo na sedežu NATA v Bruslju. Zakaj se sprenevedamo, no? Smo pa res neodgovorni in neresni. Potem pa spokajmo ven, če nam kaj ne paše, če nekateri drugače razmišljamo.

Vsekakor jaz razumem skrb, skrb za naše pripadnike. Iz tega ven je bilo tudi to začutiti, to moramo priznati. Ven deliti z javnostjo takšna razmišljanja. Ne vem, zdaj, dobro, nismo na zaprti seji. Ali je OVSE podal kakšno posebno oceno? Zdaj, načelnik Generalštaba je svoje rekel. Ali je OVSE podal kakšno poročilo o kakšnem povečanju ogroženosti naših pripadnikov? To bi lahko mi za tukaj za današnjo sejo, to bi lahko dobili odgovor, mogoče na Komisiji za nadzor obveščevalnih. In me prav zanima, če je bila kakšna ocena. Tudi zdaj v nadaljevanju, v zadnjih 14 dneh tako rekoč, po tem, po tem. Tako, da jaz mislim, da za prihodnje bi želel, če želimo dobro naši domovini in našim pripadnikom, da, prvič: jasno, da zaveze, ki jih imamo, da izpolnjujemo, ker zato smo se zavezali, če ne, pa, če bo odločitev v večini drugačna, dopuščam, vendar za enkrat izpolnjujemo in smo se zavezali, da bomo izpolnjevali svoje obveznosti. To skrb še enkrat ponavljam, ministrica, zelo spoštujem. Nihče ne želi slabo našim pripadnikom, kjerkoli na misijah.

In, za v prihodnje, dejansko, bom zaključil, dajmo bit, dajmo bit majčkeno bolj premišljeni in ne bodimo prehitri, posebej še brez vednosti, brez vednosti predsednika Vlade in zunanjega ministra. Hvala.