Spoštovani kolegi in kolegice, vsi vabljeni na sejo, vsi ostali prisotni, prav lepo vas pozdravljam, želim vam lepo dobro jutro.

Pričenjam 85. nujno sejo Odbora za finance in monetarno politiko. Seja je bila sklicana na zahtevo Poslanske skupine Levica na podlagi drugega odstavka 48. člena Poslovnika.

Smo zdaj sklepčni? / oglašanje iz dvorane/ Ker sklepčnost odbora še ni zagotovljena, prekinjam sejo za pet minut in jo bomo nadaljevali ob 8.08.

Nadaljujemo s prekinjeno 85. sejo.

Obveščam vas, da so zadržani in se danes seje ne morejo udeležiti naslednji poslanci: Anže Logar, Nada Brinovšek, Suzana Lep Šimenko. S pooblastili pa na tej seji namesto mag. Dušana Verbiča sodeluje Saša Tabaković, namesto Andreje Potočnik Simon Zajc, namesto Marka Ferluge Irena Kotnik, namesto mag. Bojana Krajnca Ivan Škodnik, namesto Vojke Šergan Danilo Anton Ranc in namesto Uroša Prikla Benedikt Kopmajer.

S sklicem seje ste prejeli predlagani dnevni red današnje seje odbora. V poslovniškem roku nisem prejela predlogov v zvezi z njimi

, zato ostaja tak dnevni red za današnjo sejo, kot je bil posredovan s sklicem, tudi določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - NUJNA OKREPITEV BOJA PROTI DAVČNIM OAZAM V LUČI RAZKRITJA "RAJSKIH DOKUMENTOV".

Zahtevo za današnjo sejo smo dobili s strani Poslanske skupine Levica 7. 11. 2017.

Na današnjo sejo so bili povabljeni: Luka Mesec, predlagatelj zahteve, dr. Miro Cerar, predsednik Vlade, ki se je opravičil, mag. Mateja Vraničar Erman, ministrica za finance, Ministrstvo za finance, Finančna uprava Republike Slovenije, Ekvilib inštitut, Transparency International Slovenia.

Kot gradivo ste poleg zahteve prejeli še pripombe, včeraj na mejl, mag. Ivana Simiča. Pripombe na gradivo - »Nujna okrepitev boja proti davčnim oazam v luči razkritja "Rajskih dokumentov"«.

Prosim predlagatelja, poslanca Luka Mesca, da predstavi zahtevo za nujno sejo in bomo potem dali besedo še ostalim vabljenim.

Izvolite.

Hvala za besedo in lep pozdrav. Zdaj, to je že druga seja o davčnih oazah, ki smo jo sklicali v Poslanski skupini Levica v zadnjem letu in pol. Prejšnjo smo imeli 7. aprila 2016, torej po tisti aferi s tako imenovanimi »Panama Papers«. Takrat smo Vladi predlagali več sklepov, ki so bili deloma tudi sprejeti, ampak niso bili izvršeni. A več o tem kasneje, ko pridem do zaključkov te seje.

Zdaj pa bi se za začetek ustavil pri razlogih za sklic. Ko smo zadnjič sklicali ta odbor, je bilo s strani ministrstva, predvsem Ministrstva za pravosodje, Ministrstva za finance, pa deloma tudi iz FURS-a zagotovljeno, da je naš davčni sistem primerjalno dober, da izboljšave bolj ali manj niso več mogoče na nacionalnem nivoju. Ampak od takrat se je zgodilo več stvari. Eno je, da smo izvedeli za pranje denarja v dveh največjih slovenskih bankah, NKBM in NLB, kar se je očitno zgodilo mimo zakonodajnih varovalk. Drugo pa je, da se je z razkritjem zadnjih velikih dokumentov, torej tako imenovanih »Rajskih dokumentov«, zopet izkazalo, da so Slovenci, slovenski državljani močno vpleteni v nepoštene davčne prakse. V dokumentih se je pokazalo celo ime bivšega direktorja DURS-a, gospoda Ivana Simiča, ki je svoja podjetja, čeprav nam je v pismu temu odboru predstavil drugačno zgodbo, ampak svoja svetovalna podjetja je za časa upravljanja funkcije tako rekoč parkiral v davčni oazi na Cipru in v tem ne vidi nič spornega. Tukaj se lahko pač pogovarjamo o legalnosti takih praks, absolutno pa se ne moremo pogovarjati o legitimnosti. Namreč, vsak evro, ki se izgubi v davčni oazi, je evro manj za infrastrukturo, javno šolstvo, javno zdravstvo in ostale koristne stvari, ki bi jih lahko financirali, če bi se ta denar zbral v proračunih in na sploh v javnih financah. Med legalnostjo in legitimnostjo je tudi na sploh tanka meja, ker če pogledamo prakse davčnega utajevanja, se bomo verjetno vsi strinjali, da je to nemoralno, zavržno, in tako naprej, medtem ko se na drugi strani preusmerjanje denarja v davčne oaze sprejema, kot da pač takšen današnji svet je in da ga tudi moramo nekako vzeti v zakup. To smo konec koncev tudi slišali na zadnji seji, ko smo problematizirali poslovanje državnih holdingov, Slovenskega državnega holdinga in slabe banke, s podjetji v davčnih oazah. Ne pozabimo, da je bila druga največja slovenska banka NKBM prodana podjetju, tako imenovanemu »kaselc« podjetju, v davčni oazi, pa smo dobili takrat s strani gospoda Dragonje odgovor, da so pač take poslovne prakse v sodobnem svetu, da se za prevzemanje velikih bank ali pa velikih institucij enostavno ustanavljajo namenska podjetja, ponavadi v davčnih oazah, da so stroški prevzemov čim nižji in da se moramo sprijazniti, da finančni skladi enostavno delajo na ta način. Tako da imamo tukaj očitno še precej dela, ne samo na globalni ravni, ker ponavadi, ko se pogovarjamo o davčnih oazah, se pač seveda moramo strinjati, da je to v prvi vrsti globalen, v malo ožjem smislu evropski problem, šele nato pa problem slovenske zakonodaje. Ampak zdaj sem pač teh nekaj karikatur na začetku podal, zato da vidimo, da je to konec koncev tudi močen problem razmišljanja in mentalitete oblasti v Sloveniji in na sploh tolerance do teh praks.

Mi bomo zato danes predlagali pet sklepov za izboljšave trenutnega stanja. Prvi sklep je: »Odbor za finance in monetarno politiko poziva Vlado, da najkasneje v 15 dneh izvrši prvi in drugi sklep, ki sta bila sprejeta na skupni seji Odbora za finance in monetarno politiko 7. 4. 2016.« To je tista seja, o kateri sem govoril. Takrat pa smo sprejeli, da odbor poziva Vlado, da v roku 30 dni pripravi seznam podjetij, ki so v večinski neposredni ali posredni lasti države in ki imajo same ali njihove hčerinske družbe ali poslovne enote odprt račun v tujini. To je zato, da bi lahko videli, če imajo slučajno podjetja, ki so neposredno ali posredno v državni lasti, sama odprte račune v državah, ki jih štejemo v davčne oaze. Seznam je danes znan, ampak podjetij pa nismo dobili. Potem smo pozvali Vlado, glede na to, da smo s strani ministrstev dobili ustno zagotovilo, da je sistem dober, s strani FURS-a, da se izvaja projekt boja proti davčnim oazam, ki naj bi takrat od leta 2011 do 2016 zajel dodatnih 24 milijonov v državni proračun, smo na podlagi tega predlagali sklep, ki je bil tudi sprejet, da naj nam Vlada Republike Slovenije temeljiteje poroča v 30 dneh v pisni obliki. Tudi tega poročila nismo dobili, čeprav je od takrat minilo že leto in pol. Se pravi, prvi sklep je poziv Vladi, naj izvrši, kar je bilo takrat sprejeto. Tega nismo sprejeli kot opozicija, ampak smo sprejeli kot odbor. Oba sklepa sta bila, če se ne motim, sprejeta več ali manj soglasno.

Drugi sklep je: »Odbor za finance in monetarno politiko poziva Ministrstvo za finance, da pripravi spremembe davčne zakonodaje, ki bodo onemogočale transakcije in poslovanje z namenom izogibanja obdavčitvi ter pripravi ukrepe za sankcioniranje podjetij in posameznikov, ki so operativni izvajalci mednarodnega sistema davčnih oaz.« Tukaj seveda ciljamo predvsem na ljudi, kot je bivši direktor DURS-a, to je gospod Simič, ki je očitno agent sistema davčnih oaz v Sloveniji, ki pomaga slovenskim državljanom, to je zdaj tudi sam povedal v intervjujih, pri odvajanju svojih davkov na Ciper in na druge davčne oaze, pri ustanavljanju podjetij tam, in tako naprej.

Tretjič: »Odbor za finance in monetarno politiko poziva Slovenski državni holding in Družbo za upravljanje terjatev bank (torej, slabo banko), naj ne poslujeta z družbami, ki imajo ali same ali njihove hčerinske družbe ali poslovne enote odprt račun v eni od razpoznanih davčnih oaz.« To je ukrep proti praksam, ki sem jih prej opisoval. Druga največja slovenska banka NKBM je bila prodana podjetju v davčni oazi. Mislim, da si država tega enostavno ne bi smela dovoliti in bi morala svojima skladoma naročiti, da enostavno s podjetji v davčni oazi ne posluje, kaj šele da podjetja ali pa deleže državnih podjetij tja prodaja.

Četrtič: »Odbor za finance in monetarno politiko poziva Vlado Republike Slovenije, da v organih Evropske unije sproži pobudo za ukinitev davčnih oaz in sorodnih praks davčnega dampinga na ozemlju Evropske unije in čezmorskih ozemljih njenih članic, hkrati pa sproži pobudo za obdavčitev vseh transakcij v davčne oaze izven Evropske unije.« To predlagamo zaradi tega, ker se od zadnjega razkritja tudi na evropski ravni ni storilo dovolj, da bi te prakse preprečili. Še vedno imamo Ciper, Luksemburg in druge davčne oaze znotraj Evropske unije, poleg tega pa precej davčnih oaz na čezmorskih ozemljih držav članic. Slovenija bi se morala zato na ravni Evropske unije zavzeti, da se recimo uvede enotna stopnja davka na dobiček na evropski ravni in podobni instrumenti, da se pač onemogoči poslovanje teh davčnih oaz.

Petič: »Odbor za finance in monetarno politiko predlaga Vladi Republike Slovenije, da pri pogajanjih o izstopu Velike Britanije iz Evropske unije kot pogoj za dostop Velike Britanije do enotnega trga zahteva, da Velika Britanija prepreči delovanje davčnih oaz na britanskih ozemljih.« Tukaj, mislim da, vsi veste, da je že londonski City klasificiran kot davčna oaza, potem imamo otok Man med Irsko in Veliko Britanijo in pa nekatera čezmorska ozemlja Velike Britanije, ki funkcionirajo kot davčne oaze. Zato predlagamo, da se, zdaj ko se bodo odprla pogajanja o Brexitu, Slovenija zavzame za to, da se Veliki Britaniji prepreči dostop do enotnega evropskega trga, v kolikor ona ne uredi problema s svojimi lastnimi davčnimi oazami na njenih ozemljih oziroma na njenih čezmorskih ozemljih.

To so sklepi, ki jih predlagamo. Več v razpravi, ki se je veselim. Pa se bom za začetek tukaj ustavil.

Hvala.

Hvala lepa.

Preden nadaljujemo, vas obveščam, da poslanca Janka Vebra nadomešča Jan Škoberne.

Sedaj pa dajem besedo državnemu sekretarju na Ministrstvu za finance.

Gospod Tilen Božič, izvolite, imate besedo.

Hvala za besedo, spoštovana predsednica. Spoštovane poslanke, poslanci, gostje.

Kar se tiče Slovenije in naše pozicije v povezavi z bojem proti davčnim utajam in goljufijam, mi vseskozi zavzemamo zelo, lahko rečemo temu, aktivno vlogo, je pa pri tem ključnega pomena tudi sodelovanje med državami. Zakaj nam je to tako pomembno? Mi smo majhno in odprto gospodarstvo, kar pomeni, da nas lahko takšne sheme še toliko bolj prizadanejo. V nadaljevanju bom tudi nekako predstavil tiste zadeve, ki so nekako na mednarodni ravni, tiste, ki so na nacionalni ravni, na koncu pa se bom na kratko seveda tudi opredelil do sklepov, ki jih je predlagatelj tudi predstavil.

Sami tudi dobro veste, da so, kar se tiče davčne politike, države pri tem dokaj samostojne. Ravno zaradi tega je ta mednarodna komponenta izjemno pomembna. Se pravi, da pride do določenega političnega, pa tudi drugačnega pritiska, da se zavedajo, da niso v vakuumu, tako mi kot drugi, in da moramo med sabo sodelovati, da na koncu, se pravi, ta javni interes dozori in da pride do tega, da so davki plačani in da lahko zagotavljamo vse tiste storitve, ki jih tudi države zagotavljamo. V zadnjih letih je bilo na tem področju zelo veliko napredka, kar je za davčno področje, tudi če bomo šli recimo pogledati raven Evropske unije, kjer je za davčne spremembe potrebno soglasje, kar je izjemno zahteven način sprejemanja določenih rešitev, je velik uspeh. V bistvu se sedaj jaha na enem valu enega zavedanja, da je to treba urediti in to ni samo Evropska unija, to je tudi skupina G-20, tukaj je OECD. In preko tega seveda tudi vpliv na vse tiste preostale, ki morda ne spadajo v ta združenja. Mi zagotovo tudi kot država ves čas zagotavljamo, da mora veljati neko načelo pravične obdavčitve in da mora veljati tudi načelo tako imenovanega »level playing field«, to se pravi, da morajo biti pogoji enaki za vse, da ne prihaja do izkrivljanja konkurence. Bi pa seveda posebej poudaril pri tem, da je pri določanju obrambnih ukrepov ali pa kakšnih splošnih pravil, ki zagotavljajo, da ne prihaja do izogibanja, treba nastaviti na tak način, da se ne škoduje, dajmo temu reči, pristnim poslom. Se pravi, tistim, ki imajo neko ekonomsko logiko, so pošteni, imajo nek ekonomski namen in tam ni namen, da bi prišlo do zlorabe. Treba je paziti, da se pa takih poslov ne okrne. Zaradi tega je tudi razmislek pri tem ali pa pri pripravi ukrepov razmislek nekoliko daljši. Ravno zaradi tega, da pa ne bi prišli do tega, da bi rekli: »Ja, samo razmišljamo, pa nič ne bomo naredili,« so bili številni ukrepi razdeljeni na etape in te etape se potem postopoma uvajajo. Teh je bilo zdaj že zelo veliko in bom šel nekako tudi skozi njih.

Zagotovo bi jih nekako razdelil na tri vidike: en je tisti politični vidik, se pravi, da se ustvari pritisk na številne države, da se to uredi; drugi vidik, ki bi ga izpostavil, je naš, se pravi zakonodajni tako na ravni Republike Slovenije kot na ravni Evropske unije, ko govorimo o direktivah, uredbah, in tako naprej; tretji je pa zagotovo izvrševanje, se pravi, da tisto, kar ste nam, konec koncev tudi Državni zbor, predpisali, da se to izvaja, da Finančna uprava lahko izmenja, pošilja, pridobiva podatke, jih analizira in potem skladno s tem tudi ukrepa, uporablja v nadzorih, in tako naprej. Tako da, če gremo glede prvega, lahko bi temu rekel ustvarjanje nekakšnega pritiska. Prva reč je, se pravi seznam ne sodelujočih jurisdikcij s katerim se ukvarja trenutno Evropska unija. Pričakujemo, da bo nekako do konca leta ta tudi pripravljen, tam bodo tudi sproti preučeni tudi zaščitni ukrepi na ravni Evropske unije. Določenih je bilo 92 jurisdikcij, ki so bile predmet tega pregledovanja in ta se v tem času nekako zaključuje, tako, da pričakujemo, da bodo določeni rezultati do konca leta. Zagotovo pa debata glede zaščitnih ukrepov še poteka, to je po mojem eden izmed trših orehov zaradi tega, ker seveda vsaka država gleda tudi skozi prizmo svojih lastnih interesov in bo tu pomen takšnih držav kot je Republika Slovenija, ki zelo zavzeto nastopa pri tem, da se zadeve vendarle uredijo, bo tudi zelo pomembna. Dodatna je podoben koncept, je tudi na ravni OECD, se pravi seznam ne sodelujočih jurisdikcij, trenutno na tem seznamu, lahko rečemo le Trinidad in Tobago, zakaj le? To je v bistvu, kljub temu, da se čuje tako nekoliko ignorantsko, da daš eno pri vsem tem kar / nerazumljivo/… Dokumenti, panamski dokumenti in tako, se pride potem do ene enostavne ugotovitve in zakaj sem rekel, da je to politični pritisk, kriterij, da v bistvu si uvrščen na ta seznam je to, da nekako ne spoštuješ enih, lahko rečemo, treh osnovnih zadev, eno je, da ne uvedeš implementacije, se pravi ne implementiraš standarda izmenjave informacij na zahtevo in standarda za avtomatično izmenjavo informacij pa tudi, da nekako se ne pristopi k podpisu večstranske konvencije o medsebojni upravni pomoči. Zakaj je to pomembno? Zaradi tega, ker na tej podlagi, potem lahko mi in druge države pridobivamo podatke na katerih pa se lahko potem postopki začnejo, da se lahko tudi naša zakonodaja izvršuje tako kot je treba.

Kar se tiče drugih zadev, se pravi nekako mednarodni rang, kaj se dogaja. Mi imamo kar izdaten arzenal kar se tega tiče, ta se tudi krepi, rezultati so tudi že tu, morda bo kasneje nekaj več o tem povedal tudi namestnik direktorice Finančne uprave Republike Slovenije. Tako, da bi šel samo na kratko skozi. Prva reč, ki bi jo omenil je konvencija OECD in sveta Evrope o medsebojni upravni pomoči v davčnih zadevah. Ta zagotavlja učinkovito upravno sodelovanje med državami podpisnicami na davčnem področju glede davkov, ki so seveda navedeni v konvenciji. Druga reč je KIDO, se pravi bilateralne konvencije o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodkov in premoženja, tam je v 26. členu definirano, v bistvu tudi ta sodelovanja, se pravi pridobivanja podatkov na zahtevo, se pravi, da mi nekaj imamo nek indic, vprašamo tujo državo in, da nam je dolžna posredovati ta podatek. Druga reč, avtomatična izmenjava, to je tista, ki poteka na podlagi ustaljenih postopkov in dobimo v bistvu za določen nabor vse podatke, tiste, ki so predvidene in tretja reč spontanost, se pravi, če mi ugotovimo ali pa neka druga država ugotovi, da bi nek podatek nas utegnil zanimati, da drugi državi to tudi pošljemo, rečemo poglejte, tu je en podatek, ki bi lahko kazal na morda izogibanje, kaj podobnega in poglejte ga. Tako, da teh imamo sklenjenih 58, s tistimi, ki nimamo sklenjenih takih sporazumov je tudi ta / nerazumljivo/… Se pravi bilateralni sporazumi o izmenjavi informacij v davčnih zadevah, s temi nimamo sklenjenih, se pravi teh sporazumov o izogibanju dvojnega obdavčevanja, imamo tri sporazume, otok Man, Guernsey, Jersey, ste pa pred kratkim na Odboru za zunanje zadeve potrdili v bistvu dopolnitev oziroma spremembe tega in tudi to, da bi predlagali še trem jurisdikcijam pogovore oziroma pogajanja, da bomo tudi z njimi imeli tak sporazum spremljen in to so Bahami, Hong Kong in Macao. Najbrž ste tudi v teh medijskih prispevkih in tako naprej se marsikdaj te jurisdikcije tudi omenjajo. Potem velja omeniti tudi sporazum o izboljšanju spoštovanja davčnih predpisov na mednarodni ravni in izvajanju FATCA, to je ta sporazum, ki je v bistvu sklenjen z Združenimi državami Amerike, tam gre za poročanje in avtomatično izmenjavo podatkov o finančnih računih med Republiko Slovenijo in ZDA. Posodobitev, ki nam je to omogočila v Zakonu o davčnem postopku je bila sprejeta v tem mandatu, se pravi leta, konec 2014 in tudi določa v bistvu te obveznosti glede, iz sporazuma. Naslednja reč CRS, se pravi večstranski sporazum med pristojnimi organi o avtomatične izmenjavi informacij o finančnih računih. Zaveza k implementaciji so podale že 102 države, mi smo med tistimi, ki smo prvi k temu pristopili in smo letos septembra to izmenjavo tudi že izvršili, podatki se trenutno obdelujejo in se bo potem marsikaj iz tega tudi videlo, tako, da smo med tistimi, ki se štejemo lahko za zastavonoše in ravno zaradi tega, ker tako število držav pristopa in istočasno se pravi v kolikor se nekdo k takšnim spremembam ne zaveže, se mu lahko zgodi, da se znajde na črni listi, ki pa nima zgolj davčnih posledic, ima lahko tudi druge, ker se ne uporablja samo v davčne namene. Lahko se to veže ne vem, na kakšna razvojna sredstva na kaj takega kar seveda potem takšne jurisdikcije dodatno spodbudi k temu, da se odločijo za sodelovanje, ker ni nujno, da je njihov glavni, se pravi, če rečemo temu sprožilec k temu, da se začnejo nekoliko, vzgojijo nekako drugačen odnos do teh tem, v davkih lahko je tudi kakšen drugi in ravno nato se tukaj skuša tudi ciljati. Naprej, se pravi ta večstranski sporazum med pristojnimi organi in izmenjavi poročil po državah, to je ta tako imenovan »country report« in gre za poročanje velikih multinacionalk o se pravi določeni informacije bodo pošiljali in na podlagi katerih se bo ugotavljalo tveganja in po potrebi lahko tudi ukrepalo. Naprej tudi Slovenija aktivno sodelovala in podpirala projekt BEPS na OECD, o tem smo tudi na tem odboru že govorili, tam je bilo predvidenih 15 ukrepov, marsikaj od tega je že implementiranega, marsikaj še bo. Je pa Slovenija kot rečeno vedno zavzemala in še vedno zavzema zelo aktivno vlogo in, če rečemo temu članstvo v OECD in članarini, ki jo republika Slovenija plača, jaz mislim, da, če ne drugo se nam zagotovo poplača skozi odlično sodelovanje z OECD, z informacijami, tako statističnega kot poglobljenim znanje z različnih področij, sodelovanjem, interakcijo med, se pravi organi, ki rečemo tako kot je finančna uprava, kot je tudi direktorat pri nas pristojen za davke, carine in tako naprej, tako, da nam to omogoča, da smo v koraku s časom oziroma kadar je le mogoče tudi morda korak pred tistimi, ki so po navadi na tem področju lahko tudi še bolj inovativni. Kar se tiče evropske ravni, gre za te ukrepe, ki so nekako prevedene na evropsko raven, se pravi usklajene z OECD, te jih lahko, gre za različne direktive, recimo DAC-2, ki se tiče avtomatične izmenjave podatkov, to smo rešili z novelo 2015. Kar se tiče DAC-3, ki je sprememba direktive glede obvezne avtomatične izmenjave podatkov na področju obdavčevanja, gre za izmenjavo davčnih stališč, to smo spravili skozi leta 2016. Kar se tiče DAC-4, se pravi tega »country by country reporting« oziroma poročanja med državami, ta se bo prvič izvajala v letu 2018 za 2016. Imamo pa potem še seveda DAC-5, ta se ukvarja z dejanskim lastništvom, o tem ste marsikaj že slišali, tudi zadeva je praktično produkciji in z naslednjim letom bodo podatki dostopni, je pa v tem smislu reč nekoliko širša, se pravi gre za dostop, informacijo o dejanskih lastnikih podjetij, skladov, fundacij in ostalih subjektov ter pravnih dogovor in izvedenih postopkov skrbnega pregleda strank vključno z dokumentacijo in informacijo, ki so na voljo na podlagi določb direktive o preprečevanju pranja denarja. DAC-6 , se pravi zadnja izmed teh je trenutno v postopku, bi se tikala, nekako bi postala zanimiva predvsem za avtomatično izmenjavo podatkov za področje posrednikov pa tudi glede razkritja potencialno agresivnih shem, to se pravi, to so tisti, mislim lahko pogledamo nekatere države so v tem našle res zanimivo poslovno priložnost in dejansko se s takimi razkritji pride do tega, da bodo morebitne agresivne sheme, potencialne agresivne sheme razkrite, se pravi, da bodo imele tudi Finančna uprava in nekateri drugi dostop do tega, zaradi tega, da se bo lahko ocenjevalo tveganja in seveda potem preko pa ostalih inštrumentov, ki sem jih pa prej naštel, predvsem z vidika sodelovanja, obvezne, lahko temu rečemo, upravne pomoči med organi, se bo lahko šlo tudi potem v skupne akcije, da pride nekega rezultata. Tako, da kot uvodoma rečeno, mednarodno sodelovanje je zagotovo ključ in tudi kot uvodoma rečeno, Republika Slovenija ima v tem zelo velik interes zaradi tega je tudi toliko aktivna in si tako prizadeva, da prihaja čim prej do premikov na teh področjih. Kar se tiče naše domače zakonodaje, določene informacije so bile tudi, mislim, da iz razprave o proračunu kjer je bilo omenjeno, da glede transakcij z davčnimi oazami, da je tam še nekaj rezerve, če bi to obdavčili in tako naprej. Bi vseeno poudaril, da mi mehanizme znotraj Zakona o davku dohodkov pravnih oseb imamo implementirane nekaj časa, verjetno se da kaj, se bo še izboljševalo, konec koncev imamo še pred letom, do konca leta 2018 še ene dve izboljšavi za narediti tam notri, tako, da bi tu predvsem omenil to, da, če pride do prenosa recimo v države kjer, ki so na tem tako imenovanem našem črnem seznamu, se pravi ta je še iz leta 2008, tukaj je kar nekaj teh jurisdikcij napisanih. Potem so plačila obresti in določenih storitev v take jurisdikcije obdavčena z davčnim odtegljajem, se pravi, če plačate za neko storitev / nerazumljivo/… V to drugo državo, morate odtegniti 15 % davka, se pravi 15 % nakažete državi, ravno zaradi tega, ker se pač nakazujete v neko takšno okolje, se pravi, da se nekako omejuje, morebitno tudi izogibanje. Druga reč je vezana na dividende in kapitalske dobičke, iz takšnih okolij, se pravi, da teh ni mogoče izločati iz davčne osnove, ker načeloma na območju Evropske unije vam velja, če je domneva, se pravi, da so neke dividende bile že enkrat obdavčene, jih ne še enkrat obdavčite v vašem obračunu davka o dohodku pravnih oseb, ampak dejansko se te izvzemajo, v tem primeru pa ravno zato, da ne bi prišlo do izogibanja so te vključene v davčno osnovo in tudi potem seveda obdavčene z davkom o dohodku pravnih oseb. Nadalje še velja omeniti, da se kot odhodek ne priznajo obresti od posojil prejetih od oseb iz teh držav, se pravi, če vi dobite posojilo iz neke take države, za katero lahko rečemo tako pogovorno kot se reče, iz oaze, vam tiste obresti, ki jih plačujete na to posojilo ne bodo za davčne namene priznan odhodek. Kar pomeni, da ne more priti, se pravi to je še malo agresivnejše pravilo kot velja pri recimo tanki kapitalizaciji kjer se preprečuje presežno financiranje z dolgom, da ne bi prišlo, lahko rečemo temu, zniževanja neopravičenega zniževanja davčne osnove. Tako, da imamo tudi nekaj drugih reči, ki so se pred kratkim uvedle notri, eno je pravilo proti zlorabam, se pravi, ki je nekako diskrecijsko, da, če, tudi, če se ugotovi pa ne gre zgolj tukaj za te, ki so iz tega seznama, ampak tudi iz drugih okolij, če dobimo dividende, da se lahko neka družba dividende, da se lahko odloči, da, če gre za neko shemo, ki je vzpostavljena za pridobitev nekih davčnih ugodnosti, da se te vseeno vključijo v osnovo in tudi obdavčijo. Potem od tu naprej kot se spomnite, ste tudi že uzakonili v tej hiši ta tako imenovana hibridna neskladja, se pravi, če je neko, nek instrument finančni, ko za eno državo ga razume kot kapital, druga pa kot dolg in na račun tega ustvarijo določene davčne prihranke, je tudi to, v bistvu nekako ena rešitev v zakonu predvidena, ki to preprečuje. Nadalje imamo relativno dobro razdelan sistem oziroma predpis znotraj tega zakona, ki se ukvarjajo s transfernimi cenami, nadalje tudi kar se tiče, že prej sem omenil, tanke kapitalizacije, se pravi pretiranega financiranja z dolgom, ravno v smislu tega kar obresti znižujejo obdavčljive, se pravi davčno osnovo. Potem imamo notri tudi predvideno se pravi pravila kar se tiče stalnih poslovnih enot, ki preprečujejo, da se pravi, ki povzročijo, da je nek dohodek, če zelo poenostavim, obdavčen tam kjer je ustvarjen. Od tu naprej so še nekatera druga pravila, ki nam pridejo zelo prav, eno je, ki je pri davkih zelo pomembno, vsebina pred obliko, se pravi, da, če je nek pravni posel navidezen pravni posel, se vedno gleda kaj je njegova ekonomska vsebina zadaj in se ga tudi v skladu s tem obdavči. Pomembno ob teh postopkih je obrnjeno dokazno breme, ki pomaga, da, se pravi za razliko od kazenskega postopka je pri, ko se gre v davčni nadzor, ko se pridobi določene indice, mora seveda zavezanec dokazati na drugi strani, da to ne drži kar izdatno pripomore k uspešnosti takih postopkov. Tako, da kar se tiče plana, do konca 2018 je še namen, da bi se uvedlo splošno pravilo proti izogibanju davkom, to je nekako bo ena določba, ki bo omogočala reševanje tistih situacij, da, če neka država, ki je na drugi strani nima pravil proti zlorabam, bomo mi lahko ukrepali oziroma določene omejevalne ukrepe podvzeli. Podobno velja naprej glede pravil glede nadzorovanih družb, se pravi, da v tistih primerih, ko bo imela neka družba svoje, lahko rečemo, hčerinske družbe v nekem izjemno ugodnem davčnem okolju, bomo lahko te prihodke, ki jih tiste družbe, oziroma te dobičke, ki bi jih tam izjemno nizko obdavčili, pripisali k tej. Tako da pridem na koncu do tele obdavčitve. Imamo še nekatere druge, pa bom v kratkem zaključil in se preselil k sklepom. Imamo obdavčitev nenapovedanih dohodkov, tega ne bi komentiral glede na to, da je to tudi trenutno v fazi ustavne presoje, je pa pomemben instrument tako z vidika neke preventive, se pravi zavedanja, da se lahko posledice utaje oziroma neprijave nekih obdavčljivih dohodkov zgodijo in so znatne. Taki postopki so sorazmerno zahtevni, ampak se jih lahko izvaja.

Kar se tiče še aktivnosti Finančne uprave … Tukaj ne bi posebej izpostavljal, glede na to, da je tukaj tudi, kot že omenjeno, namestnik direktorice Finančne uprave Republike Slovenije. Je pa to ta del, kjer iz zakonske pridemo v izvedbeni del in ta se za moje pojme tudi uspešno izvaja. Torej, kaj bi bilo morda končno priporočilo tistim, ki se tudi takšnih shem, ki so bile razkrite bolj v Panamskih kot sicer v Rajskih dokumentih, pa morda še česa drugega? Opozoril bi na to, da imamo v našem pravnem redu tudi možnost same prijave. Glede na to, da razpolagamo z vedno več podatki in da je Finančna uprava pri tem uspešna, je najbrž to eno moje priporočilo, da se lahko poslužijo tudi tega instrumenta. In, če so morda kdaj narobe presodili svojo pozicijo, nekaj dajo v državno blagajno tudi na ta način, da se kje pokesajo.

Kar se pa tiče sklepov … Imamo, kot je že, spoštovani poslanec Mesec omenil, prvi sklep, ki se tiče prvega in drugega sklepa iz predhodne seje, da bi v 15 dneh izvršili tista dva sklepa. Tista dva sta se nanašala na dve zadevi. Eno je bilo, da se pripravi seznam podjetij, ki so v večinski neposredni ali posredni lasti države in ki imajo same ali njihove hčerinske družbe ali poslovne enote odprt račun v tujini. Glede na to, da je bil ta sklep že enkrat izglasovan, predvidevam, da bo tudi danes. Jaz ocenjujem, da vam te podatke glede na to, kar sem uspel narediti poizvedbo, lahko zagotovimo. Tako da, zdaj, težko rečem, ali bo to v kuverti, pod kakšnim varovanjem v tem trenutku, ampak ta podatek smo preverili in vam lahko priskrbimo. K temu spada še drugi sklep iz tiste seje. Se pravi, prišlo je do ustne seznanitve s poročilom o učinkovitosti ukrepov proti davčnemu utajevanju in izogibanju. Takrat je bila prošnja oziroma, lahko rečemo, zahteva za pridobitev poročila v pisni obliki. Jaz mislim, da na podlagi tega, glede na to, da je leto in nekaj od takrat in da je bilo od takrat marsikaj narejenega, mislim, da vam imamo kaj povedati tudi v pisni obliki in bi to pripravili. Je pa moja prošnja, edino, če bi lahko ta rok malenkost podaljšali. Morda na 30 dni, tudi zaradi tega, ker imamo trenutno v Državnem zboru tisti manjši davčni paket, množično ovrednotenje in še nekatere druge projekte, ki nas trenutno okupirajo. Tako da, če bi bilo to možno, bi vam bil zelo hvaležen.

Kar se pa tiče ostalih sklepov, se pravi od drugega do petega, moram reči, da je v vseh primerih mnenje Ministrstva za finance, da ti sklepi niso potrebni oziroma jim nasprotujemo. Pa bom povedal zelo na kratko tudi zakaj, da ne bo kakšnega občutka, da poskušamo kakšno stran podzavzeti (?).

Se pravi, pri drugem je bilo rečeno: »Spremembe davčne zakonodaje, ki bodo onemogočale poslovanje z namenom izogibanja obdavčitvi ter pripravi ukrepe za sankcioniranje podjetij in posameznikov, ki so operativni izvajalci mednarodnega sistema davčnih oaz.« Zdaj, kar se tega tiče so… Prej sem naštel številne aktivnosti, so v teku tako na mednarodni kot na nacionalni ravni, se vse to tudi že izvaja. Nekaj, kot rečeno, na podlagi tega, kar je že, in nekaj, kar še bo. Tako da je po našem mnenju ta sklep v tem trenutku nepotreben, ker se že izvaja oziroma je bilo to v večini že pripravljeno.

Kar se tiče tretjega sklepa. Se pravi: »Poziva Slovenski državni holding in Družbo za upravljanje terjatev bank, naj ne poslujeta z družbami, ki imajo ali same ali njihove hčerinske družbe ali poslovne enote odprt račun v eni izmed razpoznavnih davčnih oaz.« Zdaj, jaz se tu ne bi spuščal v terminologijo, da ne bo izgledalo, kot da se na pike, vejice obračam, ste pa eno reč v tem Državnem zboru naredili, in to je, da sta tako DUTB kot SDH že zavezanca po Zakonu o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma in to od nedavnega. To je bil en sklep oziroma, se opravičujem, amandma, ki je bil 20. 10. 2016, in morata, tako SDH kot DUTB, izvajati z zakonom predpisane ukrepe za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, in sicer pred oziroma pri sprejemanju, izročitvi, zamenjavi, hrambi, razpolaganju oziroma drugem ravnanju z denarjem ali drugim premoženjem in pri sklepanju poslovnih razmerij. Se pravi, sta ena izmed zavezancev v tem, kar pomeni, da so ti ukrepi podvzeti, drugi komplementarni pa tečejo, se pravi so že v davčni zakonodaji in se izvajajo, za to skrbi Finančna uprava Republike Slovenije.

Potem četrti … Kot rečeno, je tudi stališče, da ni potreben. Tukaj je bilo rečeno, da bi Odbor za finance in monetarno politiko pozval Vlado Republike Slovenije, da v organih Evropske unije sproži pobudo za ukinitev davčnih oaz ali sorodnih praks davčnega dampinga na ozemlju Evropske unije in čezmorskih ozemljih, in tako naprej. Zdaj, ta reč se že izvaja. Res se morda ne izvaja, tako da se napiše: »Prepovedujemo davčne oaze.« Zaradi tega, ker če prepoveš davčno oazo, v bistvu ne veš, kaj točno si prepovedal, ampak na en bolj efektiven način. Se pravi, skozi faze, katerih večina je že nekako prepeljana v zakonodajo in se ta pobuda dejansko, tudi če bi jo dali, po našem mnenju že izvaja. Če bi zdaj po nekaj letih, ko je to že v velikem zagonu in tudi mi kot Vlada ves čas zagotavljamo, da je te spremembe treba narediti in se izvajajo, bi morda nekoliko čudno vse skupaj izzvenelo glede na to, da je, kot rečeno, že vse v izvedbi.

Kar se tiče sklepa 5. Se pravi, pogoj za dostop Velike Britanije do enotnega trga zahteva, da Velika Britanija prepreči delovanje davčnih oaz na britanskih ozemljih. Zdaj, mi imamo s temi preko različnih institutov že vzpostavljeno, lahko rečemo, izmenjavo podatkov oziroma bo ta v kratkem. Kako se bo Evropska unija, se pravi vse države članice na eni strani, pa Združeno kraljestvo na drugi pogajali, je odvisno najprej od tega… Zdaj bodo predvidoma izstopili, povedali, kaj si želijo, in šele nato pridejo v poštev tale pogajanja. Zagotovo pa so davčne oaze v takem smislu, kot smo jih poznali, v izogibanju. Zakaj? Zaradi preglednosti. Ker ena izmed ključnih zadev pri davkih in obdavčitvi, je to, da je sistem pregleden. Da, se pravi, na eni strani, recimo, Finančna uprava razpolaga s podatki, da lahko nekoga pravilno obdavči in drugo, da imamo mi v naši zakonodaji ustrezne instrumente, ki to omogočajo. Po mojem mnenju, kot rečeno, še z nekaj nadaljnjimi izboljšavami je to tudi zagotovljeno.

Za nadaljnja vprašanja sem pa seveda na razpolago tudi s kolegico iz direktorata.

Hvala.

Hvala lepa.

Zdaj pa bi predala besedo, v kolikor jo želite, še vabljenim. Če kdo želi v uvodu besedo, vas prosim, če se predstavite in navedete tudi institucijo, ki jo zastopate. Za magnetogram.

Izvolite, kdo želi besedo? Izvolite.

Dober dan. Moje ime je Sebastijan Peterka in sem zaposlen na Transparency International Slovenija. Najprej, hvala za vabilo.

Jaz bi si sicer želel, da bi bila ta vabila malo bolj pogosta na to tematiko, ne samo po Panamskih, pa Rajskih, pa mogoče, če bodo v prihodnosti, ne vem, še kakšni Ciprski dokumenti ali pa kaj podobnega.

Mi smo se s problemom davčnih oaz oziroma oaz anonimnosti, pa bom takoj razložil, zakaj sem ta izraz uporabil, začeli ukvarjati podrobneje v začetku leta 2016 z izvajanjem projekta »Transparentno dejansko lastništvo« Gre za mednarodni projekt šestih držav v Evropski uniji, kjer smo s partnerji pregledovali prenos četrte direktive za preprečevanje pranja denarja v nacionalne zakonodajne okvire. Zdaj pa, zakaj nas je to zanimalo? Problem davčnih oaz ni samo problem utajevanja in izmikanja davkom, je mnogo več. Poleg tega, da letno v teh jurisdikcijah ponikne za približno 246 milijard dolarjev po nekaterih ocenah, kar je, če karikiram, približno 2 tisoč 500 pediatričnih klinik, ki smo jih zgradili recimo v UKC Ljubljana, se tu pojavljajo še mnoge druge zadeve, povezane s pranjem denarja, s podkupninami, financiranjem terorizma, izogibanju mednarodnim sankcijam, skrivanju premoženja pred upniki, in tako dalje. S tem razlogom je tudi več pobud nastalo v mednarodnem prostoru, ne samo za davčno transparentnost, ampak tudi transparentno dejansko lastništvo, saj je več strokovnjakov na tem področju že ugotovilo, da te jurisdikcije ne služijo nobenemu ekonomskemu namenu. Tudi zasebni sektor se je v določenih delih izrazito postavil proti tem praksam. Če omenim samo še eno zadevo … Svetovna banka je v svoji analizi 213 primerov največje mednarodne korupcije v zadnjih 30 letih ugotovila, da je vsaj v 150 primerih prihajalo do zlorab teh jurisdikcij oziroma podjetij iz teh jurisdikcij za skrivanje premoženja in druge namene.

V lanskem letu je torej Slovenija prenesla četrto direktivo za preprečevanje pranja denarja v svoj nacionalni zakonodajni okvir, kar je storila relativno progresivno. Bila je, mislim da, celo prva v Evropski uniji pri prenosu te direktive in uvedla nekaj rešitev, ki so bile mednarodno zelo solidne. Kljub temu smo mi v svojem poročilu v decembru leta 2016 izdali podrobnejšo oceno, pa ne bom našteval, no, ampak tukaj notri je bilo tudi devet priporočil, predvsem Vladi Republike Slovenije, ki se nanašajo tako na zakonodajni okvir, pa ne samo na Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, tudi druge. Oprli smo se tudi na prakso, ker, bodimo iskreni, zakon imamo na papirju, pa je kar nekaj zadev, ki se zaenkrat še ne izvajajo oziroma mi vidimo težave pri implementaciji in bomo šele skozi leta videli, kakšen učinek bodo res dosegli.

Potem je pa še en ključen vidik, eno priporočilo, ki bi ga danes rad posebej izpostavil … Poleg nacionalnih zakonodajnih okvirjev, ki omogočajo preprečevanje zlorab teh anonimnih jurisdikcij, oaz anonimnosti, je pomembna tudi mednarodna dejavnost. Večkrat je bilo danes omenjeno, tudi s strani Ministrstva za finance, da se aktivno zavzemajo za ukrepe zoper te jurisdikcije. Mi smo decembra s kolegi iz Ekvilib inštituta ravno s tem namenom, decembra 2016, poslali pismo, naslovljeno na Ministrstvo za finance. Zakaj? Zato, ker se je na evropskem nivoju začelo pogajanje o peti direktivi za preprečevanje pranja denarja, kjer bi določene zadeve, ki so se pojavljale tudi v Panamskih dokumentih, naslovili bolj ustrezno kot v četrti. Odgovor smo prejeli včeraj, potem ko smo po razkritju Rajskih dokumentov še enkrat opozorili ministrstvo, da nam je dolžno odgovor, pa v ponedeljek pozvali še državljane, da pozovejo ministrico sami, da odgovori oziroma da se opredeli do teh zadev. Včeraj smo, kot rečeno, prejeli odgovor in članom Odbora za finance smo tudi poslali naše stališče glede tega na vaše elektronske naslove. Če na kratko povzamem … V tem pismu je bilo pet ključnih točk, ki so po našem mnenju bistvene za preprečevanje praks, ki jih srečujemo ob teh škandalih, ki bi bistveno povečali transparentnost dejanskega lastništva in dali tudi civilni družbi določena orodja, kako se s temi praksami spopadati. Ministrstvo za finance je po našem mnenju tu z odgovorom razočaralo. Zakaj? Od petih točk se do ene točke, po našem mnenju ključne, ne opredeljuje. Se pravi, kakšno stališče zavzema na mednarodnem nivoju. To je uvedba javnih registrov dejanskih lastnikov in strojno berljivih registrov dejanskih lastnikov, kot jih poznajo recimo v Veliki Britaniji, ki so ta register uvedli že pred leti in uspešno deluje. Potem, pri eni točki Slovenija nasprotuje predlogu. V treh pa, če povzamem, ne nasprotuje predlogom oziroma podpira pravno vzdržne rešitve pri reševanju teh problemov. Po našem mnenju je to v današnji situaciji, ko smo zdaj že kar letno priča nekaterim škandalom iz davčnih oaz, nezadostno. Zakaj? Zato, ker je poleg teh nacionalnih okvirov potrebna tudi mednarodna zavzetost, ki presega nenasprotovanju nekaterim ukrepom, ampak res aktivno zavzemanje. Se pravi, na mednarodnem nivoju smo priča v Evropski uniji, konkretno pri pogajanju za peto direktivo, temu, da v Svetu Evropske unije določene države članice aktivno nasprotujejo konkretnim ukrepom, potem je pa tu nek kup držav, ki ne nasprotujejo tem predlogom. Danes je čas, da se države ob teh razkritjih aktivneje zavzamejo in povejo tistim državam, ki so proti, da jasno podpirajo nekatere ukrepe, ki bi povečale transparentnost dejanskega lastništva s tem pa bistveno prispevala k preprečevanju in odkrivanju zlorab finančnega sistema, davčnih oziroma oaz anonimnosti.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Še kdo želi besedi?

Ja, izvolite.

Hvala za besedo. Hvala za povabilo. Sem Maruša Babnik iz Ekvilib inštitut, pokrivam področje davčne pravičnosti.

Danes smo že kar nekaj slišali o samem obsegu problematike, tako da se ne bom posvečala temu vidiku. Toliko mogoče bolj o rešitvah, ki so trenutno na mizi in ki jih nevladni sektor mednarodno in tudi nacionalno zagovarja.

In sicer, danes smo večkrat slišali, kako pomemben je mednarodni vidik, da gre za globalne težave, da potrebujemo globalne rešitve in da je zato nujno potrebno sodelovanje s čim večjim številom držav. Po drugi strani smo poslušali, da se sodeluje večinoma v Sloveniji z OECD in pa EU državami, medtem ko vemo, da so dejansko problemi širši in zato tudi vrsto leto v Ekvilib inštitutu zagovarjamo in pozivamo k sodelovanju na mednarodnem nivoju, in sicer s podporo, da bi Slovenija aktivno podprla uvedbo medvladnega davčnega organa v okviru Združenih narodov, ki je dejansko organizacija z najširšim članstvom držav in kjer bi lahko vse države enakopravno sodelovale pri reševanju težav, ki, če povemo po resnici, so nastale v okviru OECD-ja in držav, ki so članice OECD, ki so glavni avtorji trenutnih davčnih zakonov. Prav tako OECD ponuja trenutno že rešitve, o katerih smo več slišali, tudi o ukrepih, ki jih ponujajo, ki so nekateri tehnično zahtevnejši ukrepi, mogoče vsebinsko šibkejši od tistega, kar mednarodna skupnost že nekatera priznava, da je potrebno pač dogovoriti. To je tudi zaradi potrebnega konsenza med državami. Ti ukrepi mogoče vršijo pritisk na države v razvoju, kot je bilo rečeno, da je treba izvajati določen pritisk. To je res bolj kot ne za države v razvoju, manj pa je mogoče to vršenje pritiska na davčne oaze znotraj Evropske unije in pa OECD, ki že zdaj tudi aktivno se borijo proti določenim ukrepom in tudi nas, samem nivoju Evropske unije. Mislimo, da bi javno dostopnost podatkov, torej transparentnost določenih podatkov, ki jih trenutno nekateri ukrepi že predvidevajo, da se delijo med državami omogočila dodaten pritisk tudi seveda na države Evropske unije in pa OECD in ob enem tudi seveda na uporabnike določenih sistemov izogibanja davkom kot so seveda največja podjetja oziroma podjetja in pa posamezniki. Torej nujna je vključenost javnosti v same ukrepe. Naslednja zadeva, torej, ki jo bi želeli poudariti seveda je točno to aktivno zavzemanje za transparentnost podatkov, ki so bili danes omenjeni, tudi kolega iz Transparency International je povedal, javni registri dejanskih lastnikov, Slovenija je to sprejela, medtem, ko so potrebne še določene izboljšave, medtem, ko na stopnji EU trenutno ni, ne grejo ravno pogajanja v tej smeri, da bi prišlo do javnega registra, potrebujemo pa seveda javne registre v več državah, ne izključno v eni. Zato tukaj pogrešamo kot je bilo rečeno, malo bolj aktivno spodbujanje uveljavitve te rešitve. Ob enem je bilo danes omenjeno, državni sekretar je omenil, poročanje po državah, po posameznih državah, ta ukrep, ki je znotraj OECD predviden je tajen, torej gre tu za podatke, ki se izmenjujejo med davčnimi upravami, pozivamo seveda Slovenijo in seveda mednarodno skupnost, da poročanje po država o podatkih kot je kje posamezna podjetja dejansko poslujejo, torej v katerih državah vse so prisotna in v, koliko davkov plačujejo v posamezni od teh držav, ne v regijo in ne globalno, ampak posamezni državi, da se to / nerazumljivo/… Javno. Ponovno iz istega razloga kot je bilo prej omenjeno, pač določen nadzor in pa vršenje pritiska tako nad državami kot nad samimi podjetniki in posamezniki. Torej veliko je bilo narejenega že, tudi na nacionalni ravni, so pa določene stvari, ki jih mogoče še pogrešamo in sicer določene analize učinkov prelivanja naših politik na druge države in seveda tudi na našo državo samo, torej na naš proračun in pa tudi mogoče kakšno oceno izogibanja in izmikanja davkom v Sloveniji, torej imamo številke, svetovno gledano, evropsko gledano določene ocene za Slovenijo še čakamo. Prav tako je v Slovenijo v zadnjem uvedla v zakonodajo ukrep oziroma možnost vnaprejšnjega, sklepanja vnaprejšnjih davčnih sporazumov, ki jih prej Slovenija oziroma slovenska zakonodaja ni poznala, to je sporazum med podjetjem in državo v katerem se zedinijo kako bodo določene zadeve obdavčene glede na uporabo transfernih cen. Tega Slovenija, kot rečeno prej, ni imela in poznamo pa te sporazume iz LuxLeaks škandala, torej škandala o katerem je bilo razkrito, da je 350 podjetij bilo deležno določenih posebnih obravnav preko teh vnaprejšnjih cenovnim sporazumov in nekatera podjetja so s tem izničila dejansko svojo davčno stopnjo, prišla pod en %, določene od teh primerov trenutno obravnava evropska komisija. In naj omenim, ni nujno, da so te vnaprejšnji cenovni sporazumi kakorkoli škodljivi, ampak glede na to, da so tajni in, da po navadi ne vemo kaj se dogaja, se dogajajo lahko tudi takšne zadeve kot so se dogajala v Luksemburgu in seveda tudi kakor kasneje razkrivajo v Belgiji, tako, da pozivamo slovensko Vlado, da glede na to, da smo to vnesli zdaj tudi v naš zakonodajni okvir, razkrijejo vsaj ime podjetja s katerim sklepajo takšen sporazum, trajanje tovrstnega sporazuma in pa zajeta področja v posameznem sporazumu. Vsekakor si tudi mi tako kot Transparency International želimo čim več tovrstnih povabil za izmenjavo mnenje, za izmenjavo možnosti rešitev in še enkrat se zahvaljujem za besedo.

Hvala lepa tudi vam.

Še kdo želi besedo? Izvolite, namestnik direktorice FURSA.