Spoštovane kolegice, cenjeni kolegi.

Začenjam 150. sejo Odbora za zadeve Evropske unije.

In vas obveščam, da je s te seje zadržan dr. Franc Trček in se je tudi zanj opravičil, ravno tako mag. Bojan Kranjc in pa gospa Teja Ljubič in gospod… In gospoda Jožefa Horvata na tej seji nadomešča gospod Zvonko Lah. In pa… Aha. Teja Ljubič se ni opravičila, ampak jo na tej seji nadomešča gospa Anita Koleša. Se opravičujem za to pomoto.

Obveščam vas tudi, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije, predstavniki Vlade, Državnega sveta, k 4. točki pa tudi Skupnost občin Slovenije, Združenje občin Slovenije in pa Združenje mestnih občin Slovenije. Prav lepo pozdravljeni vsi državni sekretarji, vse ekipe z vseh ministrstev in pa vsi ostali navzoči.

In prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA KONKURENČNOST, KI BO V BRUSLJU 30. 11. IN 1. 12.

Gradivo k tej točki smo prejeli od Vlade 23. novembra na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije.

Na tej točki kar prosim najprej gospo Evo Štravs Podlogar, državna sekretarka na Ministrstvu za gospodarski razvoj, da nam predstavi izhodišče, nato bom dal besedo pa še državnemu sekretarju z Ministrstva za izobraževanje.

Izvolite.

Hvala lepa za besedo, predsedujoči. Dobro jutro. Spoštovane poslanke in poslanci in kolegice in kolegi.

Dovolite mi, da vam na kratko predstavim nekaj bistvenih poudarkov iz izhodišč za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za konkurenčnost. Teme, ki jih bodo obravnavali na področju industrije in notranjega trga, so dokaj razvejane, od Uredbe o vzpostavitvi enotnega digitalnega portala do seveda v okviru nezakonodajnih dejavnosti bodo ministri razpravljali o stanju gospodarstva in o potrebah o razvoju industrijske politike in tudi potrdili sklepe Sveta o prenovljeni strategiji industrijske politike. Čisto na kratko nekaj več poudarkov pri posameznih točkah. V okviru točke, kjer bo predlagana Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi enotnega digitalnega portala za zagotavljanje informacij in postopkov ter služb za pomoč in reševanje bo predsedstvo predlagalo splošni pristop. Cilj enotnega digitalnega portala je zagotoviti državljanom in podjetjem EU centraliziran in s tem enostavnejši dostop do najbolj iskanih informacij in elektronskih postopkov, ki jih potrebujejo pri uveljavljanju pravic do mobilnosti v Evropski uniji. Stališče Republike Slovenije je, da podpiramo cilje uredbe, vendar imamo še preučitveni pridržek, predvsem glede časovnice ter zahtev po zagotavljanju popolnoma elektronskih postopkov. Pri prvem je potrebno upoštevati kompleksnost uveljavitve načela čezmejnosti in načela samo enkrat, pri drugem pa možnost držav članic, da svoje postopke zagotavljajo popolnoma elektronsko, če s tem ne kršijo nacionalne zakonodaje. V nadaljevanju bo razprava ministrov se osredotočila na prihodnjo evropsko industrijsko strategijo ter cilje, ki bi naj jih dosegli ukrepi evropske industrijske strategije. V okviru teh 2 točk je predvidena tudi predstavitev poročila estonskega predsedstva na to temo. Pri teh 2 točkah gre za odziv Sveta Evropske unije za konkurenčnost oziroma ministrov za industrijo na komunikacijo Evropske komisije iz 13. 9. 2017 z naslovom Prihodnost – industrijska politika. Evropska industrija je namreč na velikih področjih še vedno v svetovnem vrhu, je gonilo investicij v raziskave in razvoj. Samo v Evropski uniji je na tem področju zaposlenih 36 milijonov ljudi. Zato države članice, pa tudi industrijska združenja, večinoma menimo, da komunikacij Evropske komisije še zdaleč ni mogoče obravnavati kot celovito industrijsko strategijo, saj gre dejansko predvsem za poročilo o aktualnih in načrtovanih pobudah Evropske komisije, je pa dobra podlaga za nadaljnje delo. Evropska komisija na žalost vztraja pri mnenju, da je s komunikacijo opravila svoje delo na tem področju. Stališče Republike Slovenije - in tudi intervencija bo seveda na samem Svetu šla v to smer – je, da je krovni cilj Evropske unije 20-odstotni delež industrije oziroma proizvodnih dejavnosti v družbenem bruto proizvodu do leta 2020 še vedno aktualen, da pa je smiselno poleg tega upoštevati tudi rast storitvenega sektorja, ki z industrijo deluje v močni povezavi in temu ustrezno vpliva na konkurenčnost industrijskih sektorjev. Prav tako menimo, da je potreben temeljit razmislek, kakšno industrijsko politiko si v Evropski uniji tudi želimo. Zato je pri določanju ciljev industrijske politike temu ustrezno potrebno upoštevati tudi človeški faktor oziroma socialni vidik, v smislu zaposlovanja pa tudi globalne izzive, seveda vplive na okolja, digitaliziranost, vlaganje v raziskave in razvoj ter trženje. Pri, v nadaljevanju se bodo ministri seznanili tudi s stanjem obravnavanega predloga o geografskem blokiranju in bodo podali informacijo o napredku glede evropskega programa za razvoj obrambne industrije. Glede predloga o geografskem blokiranju je bil v tem tednu dosežen politični dogovor po kompromisnem besedilu. Pričakuje se, da bo v tej točki predsedstvo informiralo ministre o doseženem dogovoru. Ta kompromisni predlog je tudi v skladu s prizadevanji in interesi Republike Slovenije, ki jih je tudi ves čas zagovarjala v času pogajanj, zato smo s tem dogovorom, pogajanji zadovoljni.

Morda še zadnja stvar, vezana na uveljavitev sporazuma. Samo trenutek. Ja, ta sporazum je nujno ratificirat, vezano na sporazum o evropskih patentih z enotnim učinkom in enotno sodišče za patente. Sporazum je ratificiralo že 14 držav članic Evropske unije, ki so podpisale sporazum, med njimi tudi Francija, zato sta za uveljavitev le tega in izvajanje nove možnosti pridobitve patentnega varstva nujni še ratifikacija Združenega kraljestva in Nemčije. Stališče Republike Slovenije je, da pozdravljamo izmenjavo mnenj o vzpostavitvi evropskega patenta z enotnim učinkom in enotnega sodišča za patente, saj se lahko tako osvetlijo različna vprašanja, povezana z uveljavitvijo sporazuma, med drugim glede izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije. Toliko na kratko.

Hvala lepa.

Najlepša hvala tudi vam.

Besedo ima državni sekretar z Ministrstva za izobraževanje za predstavitev drugega dela tega sveta, ki se nanaša na vesolje in raziskave.

Izvolite.

Hvala lepa, spoštovani predsednik. Spoštovane poslanke, poslanci, spoštovani kolegi. Dobro jutro tudi v imenu Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.

Morda samo na kratko. Teme, ki bojo obravnavane na tokratnem Svetu za konkurenčnost in se dotikajo raziskav, razvoja, sta pravzaprav 2 točki, in sicer 9. točka in pa 10. točka v celotnem programu, in sicer 9. točka z, kjer bojo predstavljeni zaključki z naslovom Od vmesne evalvacije programa Obzorje 2020 k 9. okvirnemu programu, in pa potem 10. točka, ki bo obravnavala ciljno naravnan pristop v 9. okvirnem programu za raziskave, razvoj in inovacije. Skratka, pri obeh točkah, če dovolite, bi jih na nek način kar malo združil, ker mislim, da sta tako zelo povezani, da je, lahko pač rečemo pač skupaj. Kar se tiče 9. točke, gre za vmesno poročilo in pa potem tiste ključne ugotovitve pri nadaljnjem planiranju okvirnega programa, kajti smo v obdobju, ko je potrebno skratka naslednji, v okviru naslednjega večletnega finančnega okvirja nekako postaviti tudi glavne iztočnice oziroma ključne točke za naslednji program po letu 2020. In dejstvo je, da se države vse po vrsti zavzemajo za okrepljen del evropskih centralnih programov za področje raziskav in razvoja. Poleg tega pa je še nekaj izhodišč, ki so pomembna in ki jih je ves čas poudarjala tudi Slovenija. Potrebno je povedati, da tisto, kar pogosto rečemo tukaj na odboru, da stališče Slovenije je praviloma nekako v smeri, podpiramo, smo zadovoljni. Na tej točki oziroma tu na 9. točki to dejansko lahko rečemo preprosto zaradi tega, ker je Slovenija pri pripravi teh izhodišč oziroma pri pripravi samega poročila zelo intenzivno sodelovala, praktično ves čas njenega nastanka, tako da lahko rečemo, da je besedilo, ki je pred nami, v praktično vseh korakih usklajeno s tem, kar so stališča tudi Slovenije, ne nazadnje zaradi tega, ker smo aktivno sodelovali pri nastanku tega. Morda samo 3 poudarke bi bilo potrebno dati tukaj. Prva stvar, ki je, je vprašanje enotnih pravil, ki jih izpostavljamo, kajti vedno bolj se poudarjajo tudi v različnih poročilih, da je potrebno doseči večje sinergije med inštrumenti nacionalnega, pač inštrumenti, ki so po državah vzpostavljeni pri inštrumentih kohezijske politike, in na drugi strani obzorje 2020 oziroma centralnega programa Evropske unije, kar je krasno in vsi se s tem strinjamo, dokler ne pridemo do implementacije zgodbe, kjer imamo en set pravil, ki veljajo za obzorje, in drugi set pravil, ki veljajo za kohezijo. In potem, ko kolegi, ki se ukvarjajo, ukvarjamo s tem na operativni ravni, zgubljamo dneve, mesece in živce pri kombiniranju teh 2 pravil, ki ne grejo skupaj. In to je eden izmed ključnih poudarkov, da pravila, ki veljajo na eni in na drugi strani, če želimo govoriti o sinergijah, je nujno in brezpogojno potrebno poenotiti oziroma vsaj narediti kompatibilna. Druga stvar, ki je pomembna, sicer podmnožica prvega, je vprašanje državnih pomoči, ki omejuje učinkovitost sinergij. Vemo, da obzorje 2020, posebej v svojem tistem najbolj raziskovalnem delu, je izjema od državnih pomoči oziroma gre za, kjer je mišljeno oziroma tretirano kot konkurenca na EU ravni, torej imajo vsi pod enakimi pogoji možen enak dostop, so izjeme oziroma drugačen tretma v tem kontekstu, medtem ko vprašanja, ki se dotikajo državnih pomoči z kohezijo, pač ne. In tudi to je ena izmed stvari, ki je ključnega pomena, če hočemo oziroma če naj dosežemo večje sinergije. In pa seveda nek lajtmotiv, ki gre skozi 9. in 10. točko, je pa vprašanje razmerja med Evropsko komisijo in državami članicami pri oblikovanju prioritet in inštrumentov, kajti Evropska komisija logično poskuša svoj fevd oziroma svoj vpliv nekako ohranit primatno(?), dajmo temu reči, pri oblikovanju tako tematik kot inštrumentov in imeti pač seveda države članice zgolj kot enega od partnerjev, podobno kot so drugi industrijski partnerji oziroma deležniki v procesu oblikovanja delovnih programov in programa kot celote, medtem ko države – in tu Slovenija zagovarja tudi zelo striktno stališče – je potreb, pač, države članice zagovarjajo, da je potrebno pri oblikovanju teh družbenih izzivov vključiti države ne kot enega izmed, ampak kot partner s komisijo, kar pomeni, v naslednjem večletnem okviru oziroma okvirnem programu se Slovenija striktno zavzema za to, da je oblikovanje programa partnerski odnos komisija – državne članice, seveda upoštevajoč druge akterje in deležnike, ki jih tu imamo, od industrije, nevladnikov in tako naprej, ampak vendar osnovno ogrodje mora biti zgrajeno na tej relaciji in to je tudi eden od poudarkov, ki jo bomo imeli v sami politični razpravi pod zadnjo točko, kajti brez dvoma vsi se zavedamo, da naslavljanje družbenih izzivov, ki so bili vzpostavljeni že v trenutno potekajočem obzorju 2020, se mora nadaljevati, to poudarja tudi tako imenovano Lamyjevo poročilo, ki je na nek način postavilo ogledalo temu, na kakšen način raziskave in razvoj vsaj v tem delu družbenih izzivov odgovarjajo na potrebe družbe in je bil eden od ključnih očitkov ravno to, da je ta povezava premajhna in tudi brez dvoma, da je potrebno sodelovanje med državami članicami in komisijami, Evropsko komisijo okrepiti. In to je tisto, kar Slovenija bo zagovarjala, zagovarja. In še enkrat, ob koncu bi rad poudaril, da ti dokumenti, ki so na mizi, so dejansko nastali ob zelo, zelo močnem in aktivnem sodelovanju Slovenije. Ne nazadnje tradicionalno imamo zelo dobro sodelovanje z Estonci, s kolegi oziroma z državo, s katero imamo mnogo skupnega, in tudi pri nastanku teh dokumentov, ki so plod njihovega predsedstva, je Slovenija zelo aktivno sodelovala. Tako da lahko v veliki meri te dokumente dejansko posvojimo tudi kot tisto, kar odraža stališče Slovenije že v izhodišču.

Hvala.

Hvala tudi vam.

Odpiram razpravo poslank in poslancev. Ker ne vidim želje po njej, jo tudi zaključujem.

In dajem na glasovanje naslednji predlog sklepa: »Odbor za zadeve Evropske unije se je seznanil z izhodišči za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta za konkurenčnost, ki bo v Bruslju 30. 11. in 1. 12. 2017, in jih podprl.« Glasujemo.

Kdo je za? (8 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Najlepša hvala obema državnima sekretarjema za predstavitev. S tem tudi končujem 1. točko dnevnega reda.

In prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA DIREKTIVE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O BOJU PROTI GOLJUFIJAM IN PONAREJANJU V ZVEZI Z NEGOTOVINSKIMI PLAČILNIMI SREDSTVI TER O NADOMESTITVI OKVIRNEGA SKLEPA SVETA 2001/413/PNZ.

Gradivo smo prejeli od Vlade 9. novembra na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Skrajni rok za obravnavo v Državnem zboru je danes. To gradivo je bilo v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljeno v obravnavo Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru ter Odboru za pravosodje kot matičnemu delovnemu telesu. Ta ga je tudi obravnaval na svoji 45. seji, 22. novembra, in sprejel mnenje, ki smo ga tudi prejeli.

Kar prosim državnega sekretarja na Ministrstvu za pravosodje, gospoda Darka Stareta, da nam predstavi ta izhodišča in pa predvsem stališče Republike Slovenije do te direktive.

Izvolite.

Hvala, gospod predsednik. Lep pozdrav vsem poslankam, poslancem, drugim prisotnim.

Torej države članice Evropske unije in pa Evropska komisija ugotavlja, da se z goljufijami, z negotovinskimi plačilnimi sredstvi povzroča kar precejšnja škoda v enotnemu digitalnemu trgu, gospodarstvu, posameznikom potrošnikom v Evropi. Ocena je, da na letni ravni ca 1,4 milijarde evrov, hkrati se pa zaradi tega seveda tudi zmanjšuje zaupanje potrošnikov v enotni digitalni trg. Razlogi za to so različni, ampak če jih strnemo v 3 ključne razloge: gre za pravno neenotno opredelitev in urejenost v posameznih državah članicah tega področja; gre za precej ovir, kar se tiče učinkovitega operativnega sodelovanja med organi odkrivanja in pregona in pa seveda tudi sojenja med državami članicami; in pa velik problem oziroma en izmed ključnih razlogov za nezadostno učinkovitost pri odkrivanju in pregonu tovrstnih goljufij je v vrzeli, ki je tudi pravne narave in zadeva sodelovanje med zasebnimi inštitucijami, predvsem finančnimi, in pa organi odkrivanja pregona v posameznih članicah. Ta predlog direktive naslavlja te 3 vzroke oziroma razloge in ima v bistvu 2 cilja, da se okrepi učinkovitost sodelovanja, varnost posledično in pa da se v bistvu okrepi in pa ohranja zaupanje v enotni digitalni trg v Evropski uniji. S tega razloga direktiva v bistvu določa minimalne standarde za to, da se čim bolj enotno opredeli, pravno seveda, inkriminacija tovrstnih kaznivih dejanj. Gre za v bistvu goljufije in pa prevare z negotovinskimi plačilnimi sredstvi. V ta namen določa minimalne standarde za inkriminacije teh dejanj, namreč nekatere članice bodisi nimajo tovrstnih ravnanj opredeljenih kot kazniva dejanja, ampak druge oblike kaznivih ravnanj, nekatere imajo zelo različne predpisane sankcije in namen teh določil, ki zdaj zagotavljajo enotno opredelitev in minimalne standarde, je to, da se zadeva poenoti in s tem omogoči učinkovitejše sodelovanje. Drug razlog oziroma namen te direktive je v tem, da se zagotovi tudi v bistvu kazenska odgovornost v vseh državah članicah pravnih oseb za kazniva dejanja, da se določi v bistvu tudi enotne sankcije oziroma sploh sankcije za odgovornost pravnih oseb, da se zagotovi čim bolj enotna in jasna pravila za ugotavljanje jurisdikcije oziroma sodne pristojnosti posameznih držav članic in pa da se zagotovi neke minimalne standarde in pravila, ki bojo zagotavljale učinkovito operativno sodelovanje med posameznimi državami članicami oziroma njihovimi organi. Eden izmed pomembnih ukrepov, ki bi ga tukaj izpostavil, je predvideno vzpostavljanje kontaktnih točk v posameznih državah, ki naj bi zagotovile relativno hitro odzivanje, in sicer naj bi delovale 7 dni, 24 ur na dan in odzivnost, kot je zdaj po aktualnem predlogu predvidena, je 8 ur. V 8 urah bo mogel posamezen organ oziroma država članica sporočiti vsaj to, da se bodo odzvali, v kakšnem predvidenem času oziroma da se ne bodo odzvali in potem seveda v najkrajšem možnem času tudi vsebinsko v vnaprej napovedani obliki sporočiti tudi odziv. Pomemben del te direktive je tudi, da zagotovi minimalne standarde v posamezni državi članici za implementacijo seveda, da se dvigne stopnja ozaveščenosti tako potrošnikov in pa notranja ureditev, predvsem v zasebnem sektorju. Mišljene so finančne, denarne institucije, ki bodo dolžne posredovat podatke bodisi o oškodovancih bodisi o osumljencih, ker zdaj, kot veste, tudi pri nas je bil to problem. Mi smo to sicer že naslovili samoiniciativno z novelo ZKP, ki žal še ni sprejeta, ampak zdaj bo to zapoved, da bodo banke dolžne posredovat tudi bančno zaupne podatke organom odkrivanja, ker gre to za skupni javni oziroma nadnacionalni interes zaradi višje stopnje varnosti in pa seveda krepitve zaupanja v enotni digitalni trg. Slovenija podpira stališče Vlade, da se podpira to direktivo in predlagane rešitve. Zavzemali se bomo za čim bolj jasna pravila glede jurisdikcije, za čim bolj jasne opredelitve posameznih inkriminiranih ravnanj oziroma elemente z vidika načela zakonitosti v kazenskem pravu in pa seveda prizadevali si bomo za tehnološko čim bolj nevtralna besedila oziroma izrazoslovje, da ne bo vsaka novota na tehnološkem trgu oziroma na tem področju terjala spremembo notranje zakonodaje. Tako da iz vseh teh razlogov predlagamo, da odbor podpre stališče.

Hvala lepa.

Najlepša hvala tudi vam za predstavitev.

Mnenje matičnega delovnega telesa smo prejeli pisno na mizo oziroma v sistem. Potekala je tudi neka kratka razprava. Morda bom potem sestavil vprašanje, podobno kot ga je zastavil gospod Verbič na tisti seji, glede na to, da so zadeve kar aktualne.

Zdaj pa nadaljujemo s predstavitvijo mnenja Komisije Državnega sveta za mednarodne in evropske zadeve. Ta je obravnaval to direktivo na svoji 15. izredni seji, 15. novembra. In za predstavitev prosim dr. Janvita Goloba, predsednika te komisije.

Izvolite.

Hvala lepa, predsednik, in še pozdrav vsem prisotnim.

Nam je prišla na komisijo v goste gospa Tanja Trtnik iz Urada za mednarodno sodelovanje in mednarodno pravno pomoč iz ministrstva in se je predstavila kot suverena sogovornica s svetniki, ki so seveda postali pozorni ob tem, kako se kriminal lahko razvoja in mu kriminalistika niti ne sledi še dovolj dobro. Seveda je potem potrebno za pravne okvire za kurativo izboljšati, dali smo pa tudi pobude, da se preventiva, da vi predvidite že počasi, kaj se bo zgodilo na področju kriminala in takih novosti pri bančnih karticah, kot smo zaznali. Tako da smo videli, da je aktivnost zelo živahna, da to je področje, ki nikoli ne bo imelo konca, ker okrog denarja je vedno kup inovacij, posebno, da še kaj izgine, pa da se nikamor nazaj dobi, kar je Slovenija zelo dobro na večjih dimenzijah doživela. No, ampak naj bo tako ali drugače, mi smo po dolgi razpravi in kvalitetnem pogovoru sprejeli to in dali soglasje k predlogu stališča Republike Slovenije do predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta. Tako da je tukaj… / nerazumljivo/ iz naše strani poln.

Hvala.

Hvala lepa tudi vam.

Odpiram razpravo poslank in poslancev. Mene bi, državni sekretar, samo zanimalo, gre zgolj in samo za plačila oziroma gre zgolj za transakcije med transakcijskimi računi ali je ta direktiva vezana tudi, kaj vezana tudi na tako imenovane kripto valute in ali vsebuje kakšne rešitve, vezane na kripto valute? Lahko tudi poveste še za Slovenijo, sem videl tudi v poročilu, da je bilo izpostavljeno generalno za Slovenijo, pa vendar v tej direktivi bi me zanimalo predvsem to, če je, glede na to, da so stvari zelo aktualne, plačevanje s kripto valutami postaja zelo aktualno, je nesledljivo in praktično, a se Evropska komisija gre v korak s časom, pa tudi za slovenske razmere me zanima enako, enako vprašanje.

Prosim.

Hvala, gospod predsednik, za to vprašanje.

Trenutni predlog direktive vsebuje tudi opredelitev pojma virtualna valuta oziroma posredno virtualne denarnice, o tem je živahna razprava, predvsem zaradi vsebine tega pojma, kaj naj bi zajemal to izrazoslovje oziroma besedna zveza. V naši ureditvi trenutno, kot veste, imamo virtualno valuto že opredeljeno v sistemskem ukrepu, ki mu rečemo Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, ki je primarno preventivni mehanizem. Tukaj govorimo o mehanizmu za odkrivanje in pregon. In v dosedanji razpravi, kot sem seznanjen, mogoče bo kolegica lahko še kaj več povedala, če boste želeli ali pa če bo potrebno, namreč je ravno zaradi osnovnega načela te direktive, da bi bili izrazi tehnološko čim bolj nevtralni, razprava na dosedanjih sestankih posameznih predstavnikov držav usmerjena v tem, kako določbo opredeljevati tovrstne pojme. In recimo Nemci imajo stališče, da se virtualne valute ne bi opredeljevale tako, kot je v trenutnem besedilu, ampak da to pojmovno že pokriva v bistvu izraz finančni inštrumenti. In če pogledate tudi našo notranjo zakonodajo iz leta 1991 oziroma kasneje, 2001, imamo mi poseben zakon o plačilnih finančnih inštrumentih in sistemih. Opredeljuje pojmovno v bistvu finančne inštrumente praktično enako, kot je opredeljen pojem finančnega inštrumenta v tem predlogu virtualne valute. Tako da s tega vidika zadevo pokriva in tudi naša kazenska zakonodaja v 247. in 248. členu, ki inkriminira že kar vrsto let kazniva ravnanja, ki so storjena bodisi z negotovinskimi v katerikoli obliki finančnimi oziroma plačilnimi sredstvi, najpogosteje je to, to se tudi vidi iz letnih poročil policije, so to plačilne kartice, so pa še drugi inštrumenti, taki in drugačni. Vsak komitent več ali manj ve, gre za plačilne naloge in tako naprej. Skratka, mi imamo to inkriminirano, imamo pa neko paradoksalno situacijo, ki kaže na nek način, da je stopnja ozaveščenosti tako oškodovancev kot pa tudi naših finančnih inštitucij, ki že imajo avtomatizirane in informatizirane mehanizme, da se takoj odzivajo bodisi na prijave ali pa zaznave zlorab negotovinskih sredstev. Ta paradoks pa izraža predvsem, to tudi izhaja iz letnih poročil policije, da je recimo število kaznivih dejanj na letni ravni, če primerjavo samo leto 2015 in 2016, naraslo v 2016 za 55 %, recimo 247. člen jih je bilo nekaj čez 678, vendar je pa povzročena škoda s temi kaznivimi dejanji v letu 2016 bila okrog 400 tisoč evrov, medtem ko je bilo leto 2015 po podatkih policije tovrstnih kaznivih dejanj okrog 400, torej več kot pol manj, škoda je bila pa milijon. In to je edino razložljivo na način, da je pogojena ta nižja škoda ob večjem, bistveno večjem številu kaznivih dejanj z dejstvom, da tako oškodovanci, torej komitenti, uporabniki teh kartic kot tudi banke takoj odreagirajo, ko zaznajo zlorabo, in potem je čas storilcev, ki ga imajo za zlorabo teh sredstev, krajši in zaradi tega je škoda krajša. In en izmed pomembnih ukrepov je tudi to, da bojo zdaj banke dolžne sporočati v bistvu podatke bodisi o teh kaznivih ravnanjih, zaznanih oškodovancih in pa seveda komitentih organom odkrivanja takoj in s tem bo tudi učinkovitost odkrivanja in pa pregona tovrstnih storilcev bistveno večja. Je pa z vidika preventive, kot je spoštovani državni svetnik omenil, tudi pomemben mehanizem, ki ga bo treba implementirati v notranjo zakonodajo, to ozaveščanje tako zasebnega sektorja kot ljudi na način raziskovalnih aktivnosti, izobraževalnih aktivnosti in pa v bistvu z zapovedmi v notranji zakonodaji v obveznem dolžnostnem sodelovanju med organi odkrivanja, pregona in pa zasebnimi inštitucijami, zlasti denarnimi in finančnimi. Tako da načeloma so ti mehanizmi, se mi zdi, dosti dobro predvideni. V kakšni meri in stopnji bodo učinkoviti, bo pa pokazal tudi mehanizem, ki je tudi dobrodošel in ga pozdravljamo, namreč predvideno je v predlogu direktive, da po uveljavitvi bo vzpostavljen poseben program za spremljanje učinkovitosti teh rešitev, ki jih bo direktiva, če bo sprejeta, implementirala oziroma terjala od posameznih držav članic.