Dobro jutro! Spoštovana poslanka, cenjeni poslanci Odbora za obrambo!

Pričenjam 19. sejo Odbora za obrambo, ki je bila sklicana na podlagi 47. člena Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije. Pozdravljam vse prisotne, posebej ministrico za obrambo Andrejo Katič, načelnika Generalštaba Slovenske vojske generalmajorja dr. Andreja Ostermana in ostale vabljene. Obveščam vas, da se je za današnjo sejo opravičil gospod Matjaž Nemec. Namesto njega na seji sodeluje gospod Jan Škoberne. In opravičil se je gospod Franc Breznik. Namesto njega sodeluje gospod Ljubo Žnidar.

Prehajamo na določitev dnevnega reda. S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red, tri točke, 1. točka Predlog zakona o obrambi, 2. točka Predlog zakona o kritični infrastrukturi in 3. točka Vprašanja in pobude članic in članov odbora.

Ker v poslovniško določenem roku nisem prejel predlogov za razširitev oziroma umik posameznih točk je dnevni red določen tako, kot ste ga prejeli s sklicem seje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O OBRAMBI, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada in je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora. Državni zbor je na zahtevo skupine poslank in poslancev s prvopodpisanim Jožetom Tankom na 34. redni seji 19. oktobra 2017 opravil splošno razpravo in sklenil, daje predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo. Kot gradivo objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora ste prejeli: mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 15. november 2017, mnenje Komisije Državnega sveta za državno ureditev z dne 28. november 2017, pojasnila Ministrstva za obrambo k mnenju Zakonodajno-pravne službe z dne 30. november 2017, Pobudo društev vojnih invalidov Slovenije za spremembo zakona o obrambi glede statusa vojnega invalida z dne 29. november 2017, amandmaje poslanskih skupin SMC, Desus in SD z dne 27. november 2017, amandmaje Poslanske skupine Nove Slovenije z dne 27. november 2017, amandmaje Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke z dne 27. november 2017, amandmaje Poslanske skupine Levica z dne 27. november 2017, pregled amandmajev z dne 30. november 2017. K točki so bili vabljeni naslednji: ministrica za obrambo Andreja Katič, načelnik Generalštaba Slovenske vojske general Andrej Osterman, Zakonodajno-pravna služba, Državni svet, Urad predsednika republike, Sindikat vojakov Slovenije, Sindikat Ministrstva za obrambo, Sindikat vojske, obrambe in zaščite, Sindikat pilotov Ministrstva za obrambo in Zveza slovenskih častnikov.

V poslovniškem roku so amandmaje vložile poslanske skupine koalicije SMC, Desus in SD ter poslanske skupine SDS, Nova Slovenija in Levica.

Pričenjam drugo obravnavo zakona, v kateri bomo s skladu s 126. členom Poslovnika opravili razpravo in glasovanje o amandmajih in členih predloga zakona. Odboru za obrambo predlagam, glede na vse amandmaje in glede na število členov, da v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika Državnega zbora opravi razpravo o vsem skupaj. Ali kdo temu nasprotuje? Če ne, potem smatram, da je ta predlog potrjen, da nimate nič proti in da bomo potem seveda opravili pa glasovanje o amandmajih in o vseh členih skupaj.

Začenjamo z obravnavo. Besedo dajem ministrici… /oglašanje iz klopi/ Postopkovno, gospod Marjan Dolinšek. Izvolite.

Hvala. Dobro jutro vsem skupaj.

Predsednik, glede na takšno število gostov bi predlagal, da se pri razpravi kasneje omeji razprava za goste na 5 minut. Mislim, da je časovno, da bomo racionalni s časom in tudi mislim, da v tej fazi, ki smo, prosim, če lahko ta predlog upoštevate.

Hvala. Kdo nasprotuje temu predlogu? Če ne, potem bom postopkovni predlog upošteval in je seveda, razen ministrica in načelnika 5 minut za vabljene goste.

Sedaj pa res začenjamo in dajem najprej besedo ministrici za obrambo, gospe Andreji Katič. Izvolite.

Hvala, predsednik. Spoštovani vsi prisotni, prisotne.

V splošni obravnavi sem podrobneje predstavila razloge, cilje in poglavitne rešitve, ki smo jih obravnavali in zasledovali pri pripravi zakona o obrambi, kot temeljnega sistemskega zakona na tem področju. Dejstvo je, da gre za izjemno zahtevno materijo, kar dokazuje tudi obsežno mnenje Zakonodajno-pravne službe ter število njenih pripomb in tudi dilem, ki jih je izpostavila. Zato bi v svojem uvodu predstavila naše stališče do nekaterih ključnih poudarkov iz njihovega mnenja, ki smo jih sicer podrobneje predstavili tudi v našem dopisu oziroma odzivu, ki smo ga na odbor naslovili včeraj, in verjamem, da ste ga vsi prejeli.

V zvezi z vprašanjem, ali vsebina predloga zakona ustreza okviru iz prvega odstavka 124. člena Ustave Republike Slovenije, ki določa, da vrsto, obseg in organizacijo obrambne nedotakljivosti in celovitosti državnega ozemlja ureja zakon, ki ga sprejema Državni zbor z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev, ocenjujemo, da tako veljavni Zakon o obrambi kot tudi predlog novega Zakona o obrambi, ki konceptualno bistveno ne odstopa od veljavnega, v celoti sledita omenjenemu okviru. Če ni tako, potem moramo ugotoviti, da imamo na obrambnem področju neustavno stanje vse od leta 1995, ko je trenutni Zakon o obrambi začel veljati. Predlog zakona tako določa vrsti obrambe, to je razmejitev med vojaško obrambo in nevojaškim delom obrambe, pri čemer se ena ali druga lahko izvaja samostojno ali v sodelovanju z zavezniškimi državami na podlagi mednarodnih pogodb. Organizacija obrambe, to je določitev strukture Slovenske vojske, ki izvaja vojaško obrambo, ter določitev pristojnih subjektov, ki izvajajo nevojaški del obrambe, v ta sklop pa sodi tudi osnovna opredelitev obrambnih dolžnosti državljanov, obseg obrambe pa definirajo naloge vojaškega in nevojaškega dela obrambe. Pri tem velja dodati, da predlog zakona pri določitvi izvornih nalog obrambnega sistema dosledno sledi ustavni definiciji obrambe države, ki pomeni obrambno nedotakljivost in celovitost državnega ozemlja, praviloma pred zunanjo vojaško grožnjo, kot dveh trajnih življenjskih in političnih interesov Republike Slovenije. In v tem smislu neposredno ne posega niti ne sme posegati v preostala podsistema nacionalne varnosti, to je sistem notranje varnosti in sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Na to ne vpliva niti dejstvo, da predlog zakona v določenih primerih govori tudi o varnosti, saj ne gre za uporabo tega pojma v kontekstu notranje varnosti, temveč v drugih kontekstih. Navedeno ustavno izhodišče daje tudi jasen negativen odgovor na izpostavljeno dilemo, ali bi morebiti obravnavani predlog zakona moral urediti vrsto, obseg in organizacijo celotnega sistema nacionalne varnosti, saj pretežni del virov ogrožanja nacionalne varnosti, kot na primer podnebne spremembe, finančna in gospodarska tveganja, organiziran kriminal, naravne in druge nesreče, ne morejo ogroziti nedotakljivosti in celovitosti državnega ozemlja. Določeno izjemo od tega izhodišča, ki jo je prepoznalo tudi Ustavno sodišče v okviru odločanja ustavnosti 37.a člena veljavnega Zakona o obrambi, sicer predstavljata nalogi sodelovanja Slovenske vojske pri zaščiti, reševanju in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah ter pri varovanju državne meje. Vendar pri tem ne gre za izvorno obrambne naloge, temveč za zaščitno-reševalne oziroma varnostne naloge, ki jih zlasti Slovenska vojska izvaja v okviru sodelovanja obrambnega sistema s preostalima podsistemoma nacionalne varnosti.

Poleg navedenih vsebin predlog zakona ureja še druge vsebine, ki so neposredno povezane s prej omenjenimi ustavnimi izhodišči in brez njih niti vojaški niti nevojaški del obrambe ne bi mogla ustrezno delovati. Po eni strani gre za vsebine, povezane z načrtovanjem v obrambnem sistemu, ki zaradi same narave tega sistema, še zlasti vojaške obrambe in njenih nalog, upoštevajoč pri tem eno od najpomembnejših vrednot v demokratičnih družbah, to je civilni nadzor nad vojsko, nujno zahteva tako strateško dolgoročno kot tudi operativno kratkoročno načrtovanje obrambnih oziroma vojaških zmogljivosti. V ta sklop sodi tudi določitev obrambnih ukrepov, vključno z mobilizacijo, kar zagotavlja pravočasen in organiziran odziv obrambnega sistema, samostojno ali v sodelovanju z zavezniškimi državami, na grožnje, ki bi lahko ogrozile nedotakljivost in celovitost države.

Pomemben del zagotavljanja delovanja obrambnega sistema, še zlasti vojaškega dela, pa so vsekakor tudi zagotavljanje ustrezne obveščevalne, protiobveščevalne in varnostne podpore ter zagotavljanje obrambnih interesov pri prostorskem načrtovanju in graditvi objektov ter določitev ustreznih ukrepov varovanja objektov in okolišev objektov posebnega pomena za obrambo. Normiranje nekaterih od teh vsebin s predlaganim zakonom je nujno tudi iz razloga, ker posegajo v zunanjo sfero in lahko vplivajo tudi na z ustavo ali drugimi zakoni določene človekove pravice in svoboščine. Po naši oceni je nujno, da predlagani zakon in ne morebiti Zakon o službi v Slovenski vojski ureja tudi nekatere rešitve, ki po svoji vsebini lahko neposredno vplivajo na delovanje zlasti vojaškega dela obrambnega sistema. S tem pa seveda tudi na zagotavljanje ustrezne stopnje pripravljenosti poveljstev in enot slovenske vojske ter vojaških zmogljivosti. Izhajajo pa iz načel enostarešinstva, subordinacije ter obveznega izvrševanja ukazov. Gre torej za določbe, ki urejajo organizacijo delovanja katerekoli vojske in, ki bistveno odstopajo od organizacijskih modelov preostalega javnega sektorja, po svoji pravni naravi pa niso delo upravne narave v ožjem smislu tega pojma. S tem so neposredno povezane tudi določbe o činih, podeljevanje činov in poviševanje v čine, ki neposredno vplivajo na organizacijsko strukturo in popolnjenost vojske.

Glede ureditve temeljnih razmerij med državnimi organi. Na področju vodenja obrambe ter nadzora nad izvajanjem obrambe menimo, da so te rešitve primerne in sledijo ustavnim izhodiščem s področja obrambe kot tudi načelu delitve oblasti ter razmerij med posameznimi državnimi organi. Ključne odločitve s področja obrambe so prepuščene Državnemu zboru, ki ima poleg ustavno določenih nalog tudi pristojnosti odločanja o najpomembnejših vprašanjih delovanja obrambnega sistema. Državni zbor je pristojen tudi za dolgoročno načrtovanje razvoja in opremljanja zlasti vojaškega dela obrambe, neposredno ali preko pristojnih delovnih teles pa nadzira tudi organizacijo priprave in izvajanja obrambne države, govorimo o obrambnem proračunu, političnem nadzoru in podobno. Naloge predsednika republike zamejuje predvsem njegova ustavna vloga, v pristojnosti Vlade pa so zlasti pomembnejše operativne odločitve povezane z organizacijo, pripravami in z vajami obrambe. Upoštevajoč razmerja znotraj izvršilne veje oblasti pa velja tudi načelo civilnega nadzora nad delovanjem vojske so v predlogu zakona določene tudi pristojnosti ministra za obrambo. V smislu slednjega predloga po naši oceni povsem jasno predlog določa kaj sodi v sklop vodenja vojske, ne vodenja v vojski, pri čemer velja še posebej opozoriti, da minister nima pristojnosti poveljevanja. Res sicer je, da so te naloge razpršene po celotnem zakonu, vendar jih glede na številčnost in vsebino povezanost s posameznimi obrambnimi instituti nomotehnično ni bilo mogoče zapisati na enak način kot velja za pristojnosti Državnega zbora, predsednika republike in Vlade, saj bi to vsekakor vplivalo na samo jasnost in konsistentnost besedila predloga zakona. Smo pri pripravi zakona zasledovali tudi cilj, da se v vojaško strokovnih vprašanjih da večja pristojnost oziroma avtonomnost general štabu in s tem tudi večja odgovornost. Gre predvsem za področje napredovanj, podeljevanja činov do določene ravni, izdaje vojaške strokovne literature in podobno. Pomislek ali bi bilo morebiti primerno v predlog zakona vključiti tudi kompleksno krizo kot jo je vpeljala zadnja novela Zakona o Vladi po naši oceni ni na mestu. Upoštevajoč že omenjeno izhodišče, ki ga določa prvi odstavek 124. člena ustave, krizno upravljanje in vodenje v primeru kompleksne krize izvorno ni in ne more biti institut obrambnega sistema. Že iz same definicije kompleksne krize namreč moč ugotoviti, da do nje lahko pride tudi v primerih v katerih ni neposredno ogrožena nedotakljivost in celovitost državnega ozemlja, temveč gre za določene področne krize večje intenzitete katerih odpravljanja posledic presega zmožnosti posameznega, posameznih resorjev. Obravnavani sistem se bo torej odzival zlasti v miru, izjemoma morebiti tudi v izrednih razmerah oziroma vojnem stanju, pri čemer je pri teh dveh slednih stanjih treba upoštevati tudi dejstvo, da bo delovanje države že tako potekalo na drugačen način, skladno z določbami področnih predpisov, ki določajo delovanje posameznih resorjev in sistemov v takšnih razmerah in obrambnimi načrti oziroma dokumenti. S predlaganimi amandmaji koalicijskih strank sledimo pripombam Zakonodajno-pravne službe in naj se dotaknem samo nekaterih. Skupaj gre za 30 amandmajev, ki so v, ki so razen v delu, ki se nanaša na organiziranost Obveščevalno-varnostne službe pripravljeni na podlagi mnenja Zakonodajno-pravne službe. S predlogi amandmajev se, pa bom preletela najpomembnejše. V 5. členu na podlagi opozorila ZPS odpravlja domnevna neustavnost pri opredelitvi izredne stanja, za razglasitev izrednega stanja zahteva kumulativno izpolnitev obeh pogojev, da velika in splošna nevarnost ogroža obstoj države, s predlaganim amandmajem se zato odpravlja navedena neskladnost. V 6. členu se dodatno urejajo pojmi, v 8. členu je s predlagano spremembo predpis, ki bo določal postopek izdelave in vsebino dokumentov načrtovanja v obrambnem sistemu zamejen na dokumente načrtovanja, ki jih sprejema Vlada in sicer strateški pregled obrambe, srednjeročni obrambni program ter obrambne načrte. V 13. členu se besedilo usklajuje z novim gradbenim zakonom, saj je v 31. členu predvideno le izdajanje mnenj in nič več soglasij, zato se s predlaganim amandmajem besedilo usklajuje z navedeno določbo gradbenega zakona. V 14. členu gre za redakcijske spremembe zaradi uporabe izraza »morje, ki je pod suverenostjo Republike Slovenije«, ki je že uveljavljen v pravnem redu Republike Slovenije. Prav tako se zagotavlja enotna uporaba termina »načrt uporabe Slovenske vojske« v četrtem in petem odstavku. V 15. členu se v tretjem odstavku opredeljuje vsebina odredbe, s katero minister odredi izvajanje ukrepov elektronskega spremljanja mednarodnih komunikacijskih in informacijskih sistemov, ter predlaga dodatna varovalka, ki določa, da se ukrepi ne smejo nanašati na določljiv priključek komunikacijsko-informacijskega sistema ali določljivega uporabnika tega sistema na območju Republike Slovenije, s čimer se predlaga ureditev podobna, primerljiva, kot jo v zakoniku ureja Sova. V 16. členu se predlaga sprememba, da OVS ni organ v sestavi, ampak se ohrani obstoječa organiziranost. Eden od ciljev predloga Zakona o obrambi je, da se področje strokovnih, obveščevalnih, protiobveščevalnih in varnostnih nalog obrambe uredi tako, da bodo omogočale jasnejšo (?) določanje nalog in pristojnosti, zagotavljale večjo strokovnost Obveščevalno varnostne službe ministrstva ter ustrezen nadzor nad delovanjem. Doseganje navedenega cilja po ponovni preučitvi nujno ne zahteva organiziranje OVS-a kot organa v sestavi ministrstva, ampak je navedene cilje mogoče doseči tudi z ohranitvijo njene obstoječe organiziranosti kot organizacijske enote Ministrstva za obrambo na ravni direktorata. V 18. členu se izraz »posebni ukrepi« nadomešča z izrazom »prikriti preiskovalni ukrepi«, ki ga uporablja tudi Zakon o nalogah in pooblastilih policije iz leta 2013 in se je uveljavil tudi za ukrepe, ki se lahko izvajajo na podlagi določil ZKP-ja. V 26. členu se drugi odstavek, ki predstavlja osnovo za izdajo pravil službe, črta in se prenaša v 44. člen. V 41. člen se s predlagano dopolnitvijo drugega odstavka kot kriterij za začasen prenos pooblastil za poveljevanje na poveljnika drugega poveljstva, enote ali začasne skupine določa službene potrebe, kot so opredeljene v zakonu. Hkrati je opravljena tudi redakcija besedila, kot je bilo predlagano s strani ZPS-ja. V 55. členu se besedilo spreminja, saj menimo, da je navajanje, kdo je sprejel odločitev o napotitvi na opravljanje vojaške službe v tujino, z vsebino drugega odstavka nerelevantno, saj določba ureja pristojnost za oblikovanje začasne skupine ali enote. V tem smislu je iz določbe izločen nepotreben del besedila. V 56. členu se zaradi večje jasnosti predlaga, da se besedilo prvega odstavka 56. člena dopolni tako, da bo nedvoumno, da se nanaša na individualno oziroma kolektivno samoobrambo. Iz besedila člena je izločeno tudi sklicevanje na vsebino ZObr-1. V 82. členu se v skladu s predlogom Zakonodajno-pravne službe v drugem, četrtem odstavku konkretizira, da so ministrstva pristojna za določitev vrst in obsega proizvodenj ter storitev v vojnem stanju in določitev gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij, ki bi v vojnem stanju opravljale to proizvodnjo in storitve. V 90. členu se s predlagano spremembo odpravlja alternativna možnost pri določitvi, kdaj naj se izvaja materialna dolžnost v izrednem ali vojnem stanju in besedilo usklajuje tudi z določili, ki veljajo za delovno dolžnost v izrednem in vojnem stanju. Členi 98, 99 in 100. člen se prenašajo v novo poglavje, ki bo kot posebno poglavje urejalo varstvo osebnih podatkov.

Dodatno predlagamo še amandmaje, ki so danes vloženi, s katerimi sledimo tudi pripombam ZPS-ja. Amandma k 113. členu pa predlagamo, da se prenese vsebina v Zakon o službi v Slovenski vojski. S pojasnili k mnenju Zakonodajno-pravne službe, ki smo jih posredovali včeraj, smo pravzaprav poskušali tudi v največji možni meri dodatno pojasniti posamezne rešitve v predlogu zakona ter jih dodatno utemeljiti. Glede vloženih amandmajev SDS, NSi in Levice, za katere menim, da nekateri od njih pomenijo izboljšavo predloga, pa predlagam, da naše stališče predstavim, ko jih bomo obravnavali.

Spoštovani člani in članice odbora, na koncu bi rada poudarila, da pri predlogu Zakona o obrambi in njegovi podpori nikakor ne gre za prestiž, katera stranka ali kateri minister ali ministrica bo uspel zagotoviti sprejem nove obrambne zakonodaje. Gre za to, da spremenjeno zakonodajo enostavno potrebujemo, kar ste nenazadnje poudarjali tudi vsi vi na sejah tega odbora. Ta zakon ni rezultat dela samo ekipe v tem mandatu, temveč tudi vrste mojih predhodnikov na ministrstvu, v dobrem in slabem, zato vas tudi naprošam za vašo podporo k predlogu zakona.

Hvala za ta uvod.

Hvala ministrica.

Besedo ima načelnik, general Osterman. Izvolite.

Spoštovani predsednik Odbora za obrambo, poslanke in poslanci!

Generalštab Slovenske vojske je aktivno sodeloval pri pripravi Predloga Zakona o obrambi, in sicer predvsem v delu, ki se nanaša na organizacijo in delovanje Slovenske vojske. Predlog vsebine zakona podpiramo. Ob tem bi izpostavil le nekatere najpomembnejše rešitve, ki bodo prispevale k lažjemu in učinkovitejšemu delovanju Slovenske vojske. Posodobljena in na enem mestu so urejena temeljna vprašanja organizacije, popolnjevanja in delovanja Slovenske vojske. Naloge vojske in pooblastila vojaških oseb so sedaj jasno in pregledno urejena, omogočeno je stopnjevanje uporabe sile skladno z načelom sorazmernosti. Načelniku Generalštaba so dana večja pooblastila glede razporejanja in poviševanja vojaških oseb ter podeljevanja činov. Podrobno se ureja sistem poveljevanja ter obveznosti in pravice vojaških oseb v okviru dolžnega izvrševanja izdanih aktov vodenja in poveljevanja. Sistem poviševanja v vojaške čine ter struktura vojaških činov postaja primerljiva z ureditvijo drugih držav članic zavezništva. V obliki posebnega dodatka v višini 60 evrov bruto kapljači, se vrednoti popolno prepoved stavke, ki jo imajo vojaške osebe kot edina poklicna skupina v Republiki Sloveniji. omogoča nastavke za celovito ureditev poklicnega opravljanja vojaške službe v Zakonu o službi v Slovenski vojski, kar bo posledično omogočalo boljšo statusno uredite vojaškega poklica in s tem tudi večjo popolnost Slovenske vojske.

Hvala.

Hvala.

Sedaj pa dajem besedo gostom. Želi besedo predstavnik Urada predsednika Republike Slovenije, gospod Krek? (Ne.) Želi besedo predstavnik Sindikatov vojakov Slovenije, gospod Gvido Novak.

Izvolite.

Hvala za besedo. Spoštovani predsednik in vsi ostali prisotni, lepo pozdravljeni!

V imenu Sindikata vojakov Slovenije bi rad par stvari povedal. Nisem pričakoval omejitve na 5 minut, ker je malo več za povedati okrog tako pomembnega zakona. Bom poizkusil biti čim krajši.

Kot prvo, bi želel povedati, da smo v letu 2016, v maju, na prvi predlog Zakona o obrambi, ki smo ga prejeli sindikati, družno vsi štirje sindikati, ki delujemo v okviru Slovenske vojske in ministrstva, podali negativno mnenje in to negativno mnenje je tudi v taki obliki ostalo, kasneje smo dobili večkrat predlog zakona, popravljen, posodobljen in vedno je mnenje, vsaj sindikata Vojakov Slovenije bilo negativno in iz zaključka, če samo preberem kaj smo zapisali takrat, ko smo podali mnenje. Menimo, da je predlog novega Zakona o obrambi zelo slab in v škodo pripadnikom Slovenske vojske, zato ni primeren za sprejem. Trend odhodkov zaposlenih, predvsem vojakov, bi se s sprejetjem tega zakona po našem mnenju pospešil in ne zaustavil. Mislim pa, da vsebinsko tukaj ta odbor ni primerno mesto za usklajevanje vsebin in tudi se v podrobnosti ne bomo spuščali, razen stvari, ki so dodane amandmajsko k samemu predlogu zakona do katerih se do zdaj nismo imeli možnosti sploh opredeliti.

Kot prvo bi par besedo o varuhu vojakovih pravic, ki je bil predlagan s strani SDS. Tukaj bi želel povedati, načelo EUROMIL, organizacije vojaških organizacij v Evropi in sicer načelo, osnovno, po drugi svetovni vojni, ki ga ta organizacija širi po celotni Evropi je, da ima vojak v službi le oblečeno uniformo in iz tega izhaja, da ima vsak vojak enake pravice kot drugi državljani in Evropejci. To pa pomeni, da ni nobene potrebe, da bi za vojaka se uvajal posebej varuh za njegove pravice in takšno stališče tudi zavzela večina držav ali pa vojaških organizacij v Evropi, ko je bila vodena razprava o uvedbi evropskega varuha vojaških pravic. Še posebej razvite evropske države, skandinavske države so bile odločno proti temu, da se uvaja poseben varuh vojakovih pravic, zato ker vojaki so državljani in Evropejci tako, kot vsi ostali in imajo enake pravice. V Republiki Sloveniji imamo varuha človekovih pravic in še ta varuh človekovih pravic ne more doseči uveljavitve svojega mnenja okoli kršitev, ki se dogajajo v Slovenski vojski. Imamo več primerov, kjer se tudi po 10 let ni popolnoma nič premaknilo. Čeprav so ti primeri bili kot grobe kršitve v poročilu varuha človekovih pravic.

Varuh človekovih pravic vzporedno, kar je pa naslednji predlog, da se ukinejo sindikati v Slovenski vojski in kot neke vrste nadomestilo temu, da ne bi več imeli sindikatov v Slovenski vojski, da bi imeli varuha človekovih pravic. To nadomestilo mislim, da ni ustrezno in bi predstavljajo neki unicum, ker sindikati so namenjeni ne samo v Sloveniji tudi drugje temu, da vsebinsko in finančno omogočajo varstvu in uveljavljanje pravic zaposlenih tako v vojski kot drugje in varuh vojakovih pravic ne more nikakor varovati teh pravic, ki bi jih naj sindikati oziroma, ki jih sindikati. Če bi se to uvedlo bi prišlo do konflikta interesov, ker varuh vojakovih pravic ne more zastopati zaposlene v vojski in na delovno socialnem sodišču, kjer se uveljavljajo delovnopravne zadeve in varujejo pravice zaposlenih v vojski. Tako, da ta substitut za sindikate po našem mnenju zagotovo ni primeren in bi bil unikum.

Druga stvar, ki je zelo pomembna. Varuh človekovih pravic, varuh vojakovih pravic bi bil prvenstveno namenjen zgolj varovanju temeljnih človekovih pravic. Mi v Republiki Sloveniji do teh predlogov za ukinitev sindikatov v Slovenski vojski z zagotavljanjem temeljnih človekovih pravic v Slovenski vojski nismo imeli in to je tudi bil razlog, da je sindikat vojakov Slovenije izstopil iz EUROMIL-a (?), ker mi nismo imeli potrebe po bilo kaki pomoči za uveljavljanje temeljnih človekovih pravic.

Glede predlogov za ukinitev sindikatov…

Čas, gospod Gvido.

v Slovenski vojski na žalost, kot kaže, ne morem povedati nič. Niti to vas, poslance očitno ne zanima, kakšno je stališče sindikatov, ki jih želite ukiniti, smo pa odločno proti temu, da se ti amandmaji podprejo, zato ker so kot prvo protiustavni. Ustava ne omejuje nobene poklicne skupine v tem, da bi se lahko zaposleni sindikalno združevali. Po mojem bi bilo potrebno prvo spremeniti Ustavo, kar ni problem, kot smo videli - če je volja, se lahko spremeni -, potem se pa lahko to tudi uzakoni. Več pa na žalost ne morem povedati, ker sem omejen.

Hvala.