Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani predstavniki Vlade, vsi danes vabljeni na našo sejo in ostali prisotni, želim vam en lep dober dan in pričenjam 44. sejo Odbora za finance in monetarno politiko.

Obveščam vas, da se je za današnjo sejo opravičil poslanec Roberto Battelli, na mesto poslanca mag. Bojana Krajnca sodeluje dr. Mitja Horvat in na mesto poslanca Marka Ferluge Vesna Vervega.

S sklicem današnje ste prejeli predlagani dnevni red seje odbora. Obveščam vas, da ste 21. 11. 2017 prejeli tudi obvestilo o širitvi dnevnega reda s 4. točko, in sicer predlog stališča Republike Slovenije do predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe št. 1141/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. 10. 2014 o statutu in financiranju evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij. Razširitev je določena na podlagi 154.d člena Poslovnika, ki ureja EU zadeve. Drugih predlogov v zvezi z dnevnim redom v poslovniškem roku nisem prejela, tako da je tak dnevni red kot je bil posredovan s sklicem in to širitvijo za danes tudi določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA …

Postopkovno izvolite gospod Šircelj, imate besedo.

Hvala lepa.

Spoštovana predsednica, spoštovani predstavniki Vlade, ostali vabljeni, kolegi in kolegice!

Danes pod prvo točko obravnavamo Predlog zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin. Ta zakon je podlaga za obdavčitev vseh nepremičnin v Sloveniji. Tega zakona o obdavčitvi nepremičnin v Sloveniji ni. Bil je predlagan s strani Ministrstva za finance na Vladi, vendar ga koalicija ni sprejela. Zaradi tega ga dejansko potem niso obravnavali. Desus je bil proti, če kdo ne ve. Tako je bilo objavljeno v javnih občilih, da dejansko se je na ta Zakon o davku na nepremičnine se ni obravnaval. Vendar ta zakon bo dejansko določal, kakšen davek bodo ljudje plačevali. Ta koalicija dejansko danes cementira davčno osnovo za novi davek na nepremičnine. Ker nimamo celotne slike poslanci kako bo ta zakon prizadel oziroma obdavčil posameznike, podjetja, kmete, delavce v državi, predlagam, da tega zakona, Predloga zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin danes ne obravnavamo, ampak ga obravnavamo skupaj s predlogom zakona o davku na nepremičnine takrat, ko bo ta dejansko dan. To, da ga ni, glejte, ta zakon je v predalih in Zakon o davku na nepremičnine je na podlagi tega zakona relativno enostaven. 10 do 20 členov rabimo za to. Vendar danes dejansko govorimo o novem davku, ko obravnavamo ta zakon. To je podlaga. To bo podlaga zaradi tega predlagam, da tega zakona danes ne obravnavamo in da dejansko dam predlog o tem na glasovanje.

Ja hvala lepa gospod Šircelj.

Jaz sem ravno pred vami povedala, da v poslovniškem roku, to je v skladu s 64. členom Poslovnika, ki govori o tem, da je potrebno predloge za posamezne umike točk iz dnevnega reda oziroma predloge za dodatne širitve, predložiti predsedniku Državnega zbora oziroma v tem primeru odbora, najkasneje dan pred začetkom seje do 12. ure v kolikor gre za redno sejo. Tako da jaz žal pri dnevnem redu ne morem upoštevati.

Ja, izvolite postopkovno.

Mogoče me niste razumeli ali pa jaz nisem bil dovolj jasen. Govorim o tem, da se točka preloži. To lahko naredite in še enkrat, ta točka naj se preloži, zato, ker nimamo dodatne popolne slike o prihodni obdavčitvi nepremičnin, ki jo dejansko cementira ta zakon. Predsednica, vi to lahko preložite. Vi imate v poslovniku možnost, da to točko preložite, do takrat, dokler vam Vlada ne da gradiva o Zakonu o davku na nepremičnine. Tako da to je v skladu s Poslovnikom, da se točka preloži. Bom pa tako povedal no, če prej nisem uporabil pravilnega izraza. Govorimo o preložitvi. Nadaljevali bomo s to točko takrat, ko bo Vlada ali ta koalicija dala popolno sliko.

Ja, hvala lepa.

Jaz se ne bom odločila za ta vaš predlog. Seveda pa ta vaš predlog spoštujem, če vztrajate ga dam na glasovanje in lahko odbor odloči o tem ali točko prvo preložimo na eno izmed naslednjih sej. Torej dajem tak predlog na glasovanje: »Točka 1, Predlog zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, se preloži na eno izmed naslednjih sej.« Glasujemo. Kdo je za? (6 članov.) Kdo je proti? (10 članov.)

Ugotavljam, da predlog sklepa ni sprejet.

S tem prehajamo oziroma imam še eno pooblastilo. Poslanko Suzano Lep Šimenko nadomešča poslanec Tomaž Lisec.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O MNOŽIČNEM VREDNOTENJU NEPREMIČNIN, DRUGA OBRAVNAVA.

Predlagatelj tega zakona je Vlada. K obravnavi te točke so bili vabljeni predstavniki Ministrstva za finance, Zakonodajno-pravne službe, Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, Skupnost občin Slovenije, Združenje občin Slovenije – predstavniki so se opravičili, Združenje mestnih občin Slovenije, ki so se ravno tako opravičili, Zveza lastnikov gozdov Slovenije, Združenje lastnikov nepremičnin v Sloveniji, predsednik dr. Edo Pirkmajer se je opravičil, Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije in dr. Andreja Cirman iz Ekonomske fakultete.

Prejeto gradivo, poleg samega predloga zakona, ki smo ga dobili, je tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 15. 11. 2017, mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance z dne 24. 11. 2017, potem pa smo prejeli mnenja lokalnih skupnosti – Občine Domžale, Mestne občine Ljubljana, potem dopis skupnosti občin Slovenije in dopis Mestne občine Velenje. Prejeli pa smo tudi dopise Inženirske zbornice Slovenije, dopis Združenja sodnih izvedencev in sodnih cenilcev Slovenije za gradbeno stroko, dopis Banke Slovenije in danes tudi dopis trgovinske zbornice.

Rok za vložitev amandmajev je potekel 23. 11. 2017. Amandmaje so k posameznim členom vložile poslanske skupine koalicije, danes pa ste prejeli tudi dva predloga za amandmaje odbora poslanskih skupin koalicije, in sicer k 7. in 35. členu predloga zakona.

Pričenjamo z drugo obravnavo in dajem najprej besedo predlagatelju, Ministrstvu za finance. Državni sekretar gospod Tilen Božič, izvolite imate besedo.

Spoštovana predsednica, hvala za besedo.

Spoštovane poslanke in poslanci, danes vidim, da tudi kar številni gostje.

Zahvaljujem se vam, kot rečeno, za besedo. V nekaj naslednjih minutah bi pa tudi predstavil Predlog zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, ki ga imate danes na mizi.

Kot omenjeno že na plenarni seji, predlog zakona množičnega vrednotenja ne uvaja na novo, saj se na podlagi veljavnega zakona v Sloveniji izvaja že več kot deset let. Vrednosti so bile nepremičninam predpisane pred približno šestimi leti. Množično vrednotenje se izvaja kot večnamenski neodvisni sistem, zato se že danes podatek o posplošeni tržni vrednosti nepremičnin uporablja tako v javne kot tudi zasebne namene. Uporablja se v postopkih uveljavljanja pravic iz javnih sredstev, za upravljanje javnega premoženja in razpolaganja s prostorom, za različne potrebe statistike in tako dalje. Med poslovnimi nameni priporočil Banke Slovenije prednjači poraba za potrebe podeljevanja stanovanjskih hipotekarnih posojil.

Nedavno sprejeti Zakon o urejanju prostora je uzakonil pripravo ustrezne metodologije za določanje odškodnin v primerih razlastitev, ki temelji prav na sistemu množičnega vrednotenja. Kakovostna ocena posplošenih tržnih vrednosti pomembno vpliva tudi na preglednost trga nepremičnin, kar je pomembno tako za investitorje, kot tudi kupce in prodajalce. Prav tako so te informacije koristne za občine pri usmerjanju prostorskega razvoja in pri izvajanju zemljiške politike. Sistem množičnega vrednotenja se je razvijal tudi s ciljem zagotoviti kakovosten podatek za davčne namene v ta namen in v ta namen je bil, kot veste, nekaj časa, sicer kratek čas, tudi uporabljan. Na primer začasni davek na nepremično premoženje večje vrednosti, davek na dobiček zardi spremembe namembnosti zemljišč. Davek na promet nepremičnin, davek na dediščine in darila in tudi davek na nepremičnine. Vendar pa je Ustavno sodišče Republike Slovenije z odločbo s katero je razveljavilo Zakon o davku na nepremičnine, poseglo tudi v Zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin in omejilo njegovo uporabo v davčne namene. Sodišče je kot neustavno izpostavilo umanjkanje polne pritožbe na davčno osnovo, vezano na množično vrednotenje pa opozorilo, da to v preveliki meri sloni na pravilih določenih v podzakonskih aktih.

Predlog zakona naslavljal opozorila Ustavnega sodišča Republike, tako, da se bo podatek o posplošeni vrednosti nepremičnin v prihodnje lahko uporabil tudi za primere obdavčitve nepremičnin. V zakonu se določajo vsa merila množičnega vrednotenja v tolikšnem obsegu kot je to potrebno zaradi zagotavljanja pravne varnosti lastnikov, vendar še vedno dovolj gibko, da se določi dinamičnost sistema. torej njegovo stalno sledenje spremembam na trgu nepremičnin brez vsakokratnih sprememb zakonske podlage. S tem se ohranja dinamičnost sistema, ki zagotavlja, da ta v vsakem trenutku izkazuje dovolj zanesljive ocene tržnih vrednosti nepremičnin in to je tudi bistveni pogoj za njegovo večnamenskost in uporabo. Za zadostitev ustavnim načelom se v zakonu taksativno določajo modeli vrednotenja, ki so vsebinsko opredeljeni z vidika tistih nepremičnin za vrednotenje katerih se uporabljajo. Prav tako so zakonsko že določeni načini vrednotenja in temeljne lastnosti nepremičnin, ki se uporabljajo za določitev vrednosti. Temeljne lastnosti nepremičnin so podrobneje vsebinsko opredeljene. Prav tako so določeni kriteriji na podlagi katerih se določajo vrednostne cone. S tem se zakon oblikuje kot standard za množično ovrednotenje nepremičnin v Sloveniji, ki omogoča preverljivost sistema ter hkrati predstavlja zanesljive usmeritve za delo organa vrednotenja.

Za večjo preglednost sistema predlog zakona predvideva tudi okrepitev sodelovanja s strokovno javnostjo v postopku določanja modelov vrednotenja. Tako osnutku modelov vrednotenja najprej preverijo. Tako se osnutki modelov vrednotenja najprej preverijo z njimi. S tem v zvezi naj omenim še, da poleg omenjenih rešitev načrtujemo tudi vzpostavitev posebnega strokovnega posvetovalnega organa Vlade, ki bi spremljal in sodeloval pri razvoju množičnega vrednotenja v prihodnje.

S predlogom zakona se ohranja izredno pomembna vloga občin pri oblikovanju modelov vrednotenja. Občine so kot poznavalec lokalnega okolja in nosilec prostorskega razvoja zagotovo prepoznane kot pomemben deležnik pri čim bolj kakovostnemu določanju vrednostnih con, kar se je že izkazalo tudi v dosedanjem izvajanju množičnega vrednotenja.

Z novim zakonom se omogoča sodelovanje javnosti tudi pri pripravi modelov. Predlogi modelov vrednotenja se bodo javno predstavili lastnikov nepremičnin, ki bodo nanje lahko podali pripombe. Občine bodo omogočale postopke javne razgrnitve, pojasnjevalno vlogo glede modelov vrednotenja pa bo pri tem imel organ vrednotenja. Tudi po novem zakonu se bodo modeli določili z uredbo Vlade. Na novo je urejen postopek ugovora na ocenjeno vrednost, za tem, ko se bodo posplošene vrednosti pripisale vsaki posamezni nepremičnini, bo vsakemu lastniku dovoljen ugovor. Vrednost nepremičnine bo mogoče zvišati ali znižati zaradi posebne okoliščine, to je značilnosti nepremičnine, ki iz podatkov uradnih evidenc ni zaznavna. Lastnik nepremičnine bo lahko uveljavljal vpliv posebne okoliščine preprosto tako, da bo predložil dokazilo o obstoju posebne okoliščine, ki jo bo določal pravilnik. Če pa posebne okoliščine pravilnik ne bo omenjal ali bo ocenil, da bo njen vpliv večji, jo bo lahko lastnik dokazal na podlagi posamične cenitve, za katero pa bo stroške nosil sam. Upravičenost zahteve bo v takih primerih presojala neodvisna strokovna komisija in v postopku ugotavljanja posebnih okoliščin bo lastniku nepremičnine zagotovljena pravna varnost, saj bo organ o odločitvi izdal odločbo zoper katero bo imel posameznik tudi možnost pritožbe.

Pomemben poudarek se posveča tudi izboljšavi podatkov o nepremičninah, ki so zbrani v uradnih evidencah in od katerih je končno odvisna kakovost rezultata množičnega vrednotenja. Geodetska uprava Republike Slovenije je okrepila nadzor nad kakovostjo podatkov, pripravljene pa so tudi najpomembnejše spremembe in dopolnitve Zakona o evidentiranju nepremičnin, ki jih je Vlada konec prejšnjega tedna že posredovala v obravnavo Državnemu zboru. Poleg tega se o samem predlogu Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin za prihodnje obdobje do sistemske rešitve na podlagi ZUREP 2, ki bo uveljavljena po letu 2020, ureja pridobivanje podatkov o namenski porabi prostora v register nepremičnin.

Predlog zakona je bil že v fazi priprave predmet usklajevanj s širokim krogom deležnikov in doseženo je bilo zelo široko soglasje, tako, da so njegovo posredovanje v zakonodajni postopek v Državni zbor spodbudila in pospremila številna pisma podpore, ki so gradivu tudi predložena, nekatera so bila posredovana tudi neposredno v Državni zbor. Predlog zakona je dobil podporo tudi na Komisiji za gospodarstvo, obrt, turizem in finance Državnega sveta, pri čemer sta kot zainteresirana javnost svojo podporo izrazila tudi Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj in Interesna skupina lokalnih interesov. Potrebno je poudariti, da se v postopku množičnega vrednotenja ne odloča o nikakršni pravici in obveznosti posameznika in sam zakon ne določa nikakršne obremenitve lastnikov nepremičnin. Cilj množičnega vrednotenja je torej določiti čim bolj kakovostno oceno tržne vrednosti nepremičnin, ki ni prilagojena le enemu namenu, na primer za davek, ampak služi kot večnamenski podatek. Podatek o posplošeni vrednosti se torej ne podreja posameznemu načinu uporabe, ampak je posameznim uporabnikom in drugim materialnim predpisom prepuščeno, kako, če in kdaj se bo tak podatek uporabil. Vse pomisleke o ustrezni obremenitvi nepremičnin z morebitnim davkom na nepremičnine bo treba nasloviti v postopku priprave in sprejema zakona, ki bo uredil davek na nepremičnine. Pravočasen sprejem izboljšanega zakona bo omogočil, da se bo prenova sistema obdavčitve nepremičnin v prihodnjih obdobjih lahko odvijala konstruktivno s ciljem najti najboljšo in najširše sprejemljivo rešitev, prednosti pa zakon za lastnike nepremičnin prinaša takoj že z vidika sedanjega izvajanja in trenutne uporabe. Tako na primer sedaj ob uporabi podatka o postopkih uveljavljanja pravic iz javnih sredstev lastniki nepremičnin nimajo ugovora zoper vrednost, poleg tega pa še večja transparentnost in strokovnost sistema povečuje splošno sprejemljivost in uporabnost tega.

Vse to nas utrjuje v prepričanju, da je sprejem zakona potreben in da nov zakon pomeni bistveno nadgradnjo sedanjemu sistemu, saj vsebuje bolj pregledne, določne ter pravno tudi utemeljene, torej ustavnopravno ustreznejše rešitve. Predpisuje vsa merila množičnega vrednotenja v zakonu, vključuje sodelovanje stroke, občin in lastnikov v postopek oblikovanja modelov vrednotenja in omogoča ustrezne ukrepe za zagotavljanje pravne varnosti lastnikov nepremičnin. Vsled navedenemu tudi predlagam, da, spoštovane članice in člani Odbora za finance, ta predlog tudi podprete.

Hvala.

Najlepša hvala.

Besedo dajem predstavnici Zakonodajno-pravne službe.

Dr. Katja Triller Vrtovec, izvolite.

Hvala. Lep pozdrav vsem.

Zakonodajno-pravna služba je k predlogu zakona podala pisno mnenje. Veliko pripomb so amandmaji koalicijskih strank upoštevali, zato bom v ustnih pripombah povzela samo nekaj ključnih ureditev iz zakona, ki bi bile lahko še vedno sporne z vidika skladnosti z obrazložitvijo odločbe Ustavnega sodišča.

Ustavno sodišče je presodilo, da je obstoječi Zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin nedoločen glede podatkov o nepremičninah, ki se uporablja za izračun vrednosti nepremičnin, ker ne določa vseh podatkov o nepremičninah, ki se vodijo v registru nepremičnin in ki se uporabijo za izračun vrednosti nepremičnin. Tega neskladja s 147. členom Ustave novi predlog zakona ne odpravlja, saj še vedno le primeroma našteva podatke o nepremičnini, ki vplivajo na določanje njene posplošene vrednosti. Ustavno sodišče je tudi presodilo, da bistveni elementi modelov vrednotenja sodijo v zakonsko materijo in da morajo biti opredeljeni tako, da bo davčni zavezanec vedel, kako je določena njegova osnova za davek na nepremičnine, vendar pa iz zakona še vedno ni razvidno, kako se določijo geografsko zaokrožena območja, ki tvorijo posamezne vrednostne cone, saj se zakon sklicuje le na nedoločni pravni pojem dejanskih ter pravnih značilnosti prostora, ki ga podrobneje ne opredeli. Zakon nejasno določa tudi vrednostne ravni, saj ne določi največjega števila vrednostnih ravni, ki jih lahko ima posamezni model vrednotenja. Zakonsko določeni vrednostni razponi posameznih vrednostnih ravni pa se med seboj lahko prikrivajo oziroma se matematično ne izidejo. Za modele vrednotenja za pisarne, lokale in turizem prav tako ni razviden kriterij, kdaj se bo poleg načina tržnih primerjav uporabljal tudi na donose (?) zasnovan način. Za modele vrednotenja za stavbe splošnega družbenega pomena, industrijske in kmetijske stavbe pa ni razviden kriterij, kdaj se poleg nabavno vrednostnega načina uporablja tudi način tržnih primerjav. Z vidika skladnosti z načelom zakonitosti pri predpisovanju davkov iz 147. člena Ustave bi bila lahko sporna tudi zakonska ureditev, ki v zakonu v celoti izpušča formalno navezavo na mednarodne standarde ocenjevanja vrednosti, na katerih temelji množično vrednotenje, in ne omenja institucije, ki jih je pooblaščena sprejemati. Iz obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča sicer izhaja, da bi lahko šlo za Odbor za mednarodne standarde ocenjevanja vrednosti iz Londona ali pa za Mednarodno združenje uradnikov za množično vrednotenje iz ZDA. Hkrati pa predlagatelj v zakonsko besedilo neposredno prenaša prevode definicij osnovnih izrazov iz mednarodnih standardov ocenjevanja vrednosti Odbora za mednarodne standarde ocenjevanja vrednosti, kot na primer opredelitev tržne cene, tržne najemnine, tržne vrednosti in načinov vrednotenja. To kaže na to, da se zakon glede bistvenih elementov, ki vplivajo na posplošeno vrednost nepremičnine, dejansko naslanja na pojme iz mednarodnih standardov ocenjevanja vrednosti, ki namesto zakona natančneje opredeljujejo, katere cene iz evidence trga nepremičnin ustrezajo standardu tržne cene, kar v končni fazi vpliva na to, katere podatke trga nepremičnin v organ vrednotenja uporabi za oblikovani model ovrednotenja. Izven okvirov obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča pa je z vidika skladnosti z načelom zakonitosti delovanja javne uprave iz drugega odstavka 120. člena Ustave vprašljiva tudi ureditev, ki izven omenjenega sklicevanja na neuradne prevode mednarodnih standardov ocenjevanja vrednosti ne določa obsega in namena diskrecijske pravice organa vrednotenja, da podatkov o določenih kupoprodajnih poslih, ki so vpisani v evidenco trga nepremičnin, ne uporabi pri oblikovanju modelov vrednotenja. Z vidika skladnosti s splošnim načelom enakosti iz drugega odstavka 14. člena Ustave pa bi bila lahko vprašljiva ureditev, ki bencinske servise, elektrarne in pristanišča vrednoti glede na velikost dejavnosti, ki se opravlja na nepremičnini, ostale nepremičnine pa vrednoti glede na velikost same nepremičnine.

Hvala za besedo.

Hvala lepa.

Besedo dajem predstavniku Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance.

Gospod Milan Lukić, izvolite.

Hvala lepa za besedo, gospa predsednica. Lep pozdrav poslancem in vsem prisotnim.

Komisija je na svoji 79. redni seji obravnavala predlog Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin in ga kot takega po vsebini podpira.

Komisija se je seznanila s skupnim poročilom Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj in Interesne skupine lokalnih interesov, ki predlog zakona podpirata, ter s poročilom Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki predlaganih rešitev ne podpira in predlaga številne spremembe. V razpravi je bilo splošno sprejeto stališče predlagateljev zakona v smislu, da zakon materijo ureja na ustrezen način, v nadaljevanju pa se je razprava sukala predvsem okrog vrednotenja kmetijskih zemljišč in gozdov ter posledično njihovo obdavčitev. Ker so kmetijska zemljišča in gozdovi za kmete osnovna sredstva za ustvarjanje prihodkov, bi vrednotenje moralo biti vezano na potencial kmetijskih zemljišč za pridelavo in ne za prodajo. Isto velja za gozdove, rastišča. Ne glede na to, da predlog zakona ne govori o obdavčitvi, bo vrednost kmetij s kmetijskimi zemljišči, gozdovi in gospodarskimi poslopji precenjena in bo lahko še tako nizek davek na nepremičnine za kmete previsok. V zvezi s tem je bilo pojasnjeno, da predlog zakona skuša zagotoviti objektiven podatek o vrednosti nepremičnine neodvisno od njegove uporabe. Običajno cene zemljišč oblikuje trg in so v veliki meri odvisne od namenske rabe. Če bi kmetijska zemljišča upoštevali kot osnovna sredstva, bi to lahko povzročilo neenako obravnavo deležnikov, saj mnogo poslovnih subjektov svoje nepremičnine uporablja kot osnovna sredstva. V Komisiji za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se ne strinjajo z ovrednotenjem nepremičnin po namenski rabi, v večini primerov gre namreč za stavbna zemljišča, če gre po dejanski rabi za kmetijska zemljišča. Pogosto lastniki kmetijskih zemljišč niso zaprosili za spremembo namembnosti zemljišča, ki se je zgodila na podlagi občinskih prostorskih načrtov. Zemljišča, ki so po namenski rabi stavbna, po dejanski pa njive, travniki ali druga kmetijska zemljišča bodo ovrednotena kot stavbna, čeprav niso in mogoče ne bodo nikoli niti komunalno opremljena, kaj šele pozidana. Ne glede na to pa bo lastnik kmet za tako zemljišče plačeval davek od vrednosti za stavbna zemljišča. Njegovo premoženje, ki je osnova za socialne transfere pa bo na papirju bistveno večje kot v realni vrednosti, kar bo imelo velik vpliv na možnost pridobitve socialnih pomoči in dodatkov. Komisija poziva predlagatelje zakona in ostale kvalificirane predlagatelje amandmajev, da v nadaljevanju zakonodajnega postopka proučijo in povzamejo konkretne spremembe, ki jih komisija za kmetijstvo predlagal k členom 3, 5 in 6.

Po predstavitvi poročil obeh komisij in interesne skupine lokalnih interesov so v razpravi člani komisije ugotovili, da v veliki meri usklajene rešitve, ki jih ponuja predlog zakona pomenijo napredek glede na obstoječe stanje. Komisija meni, da je nekatere predloge treba v nadaljevanju zakonodajnega postopka še proučiti in najti učinkovite rešitve. Glede predloga, ki izhaja iz poročila komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da se sprememba namenske rabe iz kmetijskega ali gozdnega zemljišča v stavno zemljišče v višji vrednosti nepremičnine izrazi šele ob spremembi dejanske rabe, ko se torej na zemljišču preneha s kmetovanjem ali opravljanjem gozdarske dejavnosti se komisija zavzema za proučitev rešitve, da se obveznosti plačuje po dejanski rabi do trenutka kapitalizacije predmetnega zemljišča. V primeru, če in ko se to zgodi pa bi lastnik zavezanec za davek moral obveznosti, ki jih dokapitalizacija zemljišča ni plačeval, poravnati za nazaj. Dejstvo je namreč, kmet zemlji obdeluje, na njej pridobiva različne vrste kmetijskih produktov, katerih cena ni nič višja, ker so bili pridelani na zemljišču, ki ima status stavbnega zemljišča. Dejstvo je, da Komisija za gospodarstvo, obrt, turizem in finance predlaganih sprememb in dopolnitev kot takšnih ni podprla. Je pa, kot rečeno, priporočala, da se v tej smeri poišče ustrezna rešitev.

Komisija opozarja tudi na morebitne probleme v praksi ob uvajanju davka na nepremičnine glede trajanja postopka ob želeni spremembi namembnosti zemljišča. Zato morata Ministrstvo za finance in Ministrstvo za okolje in prostor poiskati učinkovito rešitev glede izvedbe hitrega postopka spreminjanja stavbnega zemljišča v kmetijsko zemljišče tam, kjer ni interesa lastnika oziroma občine za takšen namen. Hvala lepa.