Dobro jutro, dober dan, spoštovane kolegice in kolegi, pričenjamo 35. nujno sejo Odbora za pravosodje. Opravičil za sejo nismo prejeli, dovolite mi pa, da vas obvestim, da dr. Jasno Murgel nadomešča gospa Erika Dekleva in, da gospoda Igorja Zorčiča nadomešča gospod Branko Zorman. Če ni predlogov za spremembo ali širitev,

prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO SPREMENJENEGA PREDLOGA DIREKTIVE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O NEKATERIH VIDIKIH POGODB ZA PRODAJO BLAGA, SPREMEMBI UREDBE ES 2006/2004 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA IN DIREKTIVE 2009/22/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA TER RAZVELJAVITVI DIREKTIVE 1999/44/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA, DOKUMENT ŠT. 13927/17. Gradivo ste prejeli, pričenjamo obravnavo predloga stališča in dajem besedo državnemu sekretarju, ki ga ob tej priložnosti tudi lepo pozdravljam.

Hvala gospod predsednik, lep pozdrav vsem poslankam, poslancem in drugim prisotnim.

Zdaj to dolgo ime oziroma naštevanje teh direktiv in uredbe bom preskočil, bi pa rad samo opozoril glede nato, da je v preteklosti že v tem spoštovanem Državnem zboru bila obravnavana prva predlagana sprememba te direktive, decembra 2015, za katero veste, da je bilo negativno stališče tudi Slovenije, predvsem zaradi tega, ker je urejala izključno področje prodaje na spletu in drugih oblik, ne neposredne prodaje in zaradi tega so tudi takrat že večina držav članic to, ta osnutek komisije, ki ga je predlagala decembra 2015 zavrnilo. Zdaj v letošnjem letu je pa direktiva ta predlog dopolnila in je direktivo dopolnila na način, da je področje uporabe razširila tudi na tako imenovano neposredno prodajo, torej z osebnim stikom. Ne samo preko spleta ali drugimi oblikami neosebne, posredne prodaje in to seveda Slovenija in tudi ostale članice pozdravljamo, je pa problem z vidika Slovenije in predvsem pravnega varstva, ki ga že uživajo po notranji zakonodaji pri nas potrošniki, dejstvo, da se s to direktivo, tudi kot je že predsednik prebral razveljavlja direktiva o nekaterih vidikih prodaje blaga iz leta 99, ki zagotavlja tudi minimalno harmonizacijo jamstev za potrošnike. Gre preprosto zato, da naš Zakon o varstvu potrošnikov zagotavlja potrošnikom možnost izbire, ne gre za hierarhijo jamstev, ampak se v določenem obdobju lahko odločaš ali boš zahteval nov izdelek ali odpravo pomanjkljivosti, zamenjavo oziroma vračilo denarja. Predlagana direktiva pa pač uveljavlja tako imenovano hierarhijo in to pomeni slabši položaj in pravno varnost. Iz tega razloga Slovenija ima zdržek in glede na to, da gre to za začetno fazo razprave bomo pač to uveljavljali, če bo pa prišlo do kakršnekoli spremembe bomo pa prišli po novo stališče, ki ga je zdaj Vlada določila takega kot je, s tem zadržkom na seji 7. decembra letos.

Hvala.

Najlepša hvala gospod Stare.

Želi kdo razpravljati o predlogu stališča?

Izvolite, gospa Iva Dimic.

Hvala lepa.

Ja, po navadi imamo take seje mogoče krajše pa vendarle moram reči, da me je zaskrbelo predvsem to, da komisija sama priznava, da se bo v nekaterih državah članicah, med katerimi je tudi Republika Slovenija nivo varstva potrošnikov znižal. Sicer v nekaj določenih individualnih točkah, ampak vseeno se mi zdi, da znižanje varstva potrošnikov, da je to na nek način zaskrbljujoče. Moram reči, da je potrebno kar se tiče Slovenije na tem področju vseeno zagotoviti neko varstvo naših domačih potrošnikov, mogoče tudi skozi to, da vsi ne poznajo svoji pravic in, če se še uradno nekaj zniža, se mi zdi, da potem ljudje lahko dejansko ostanejo na suhem. Pa me zanima, če imate, jaz bi rada vedela, točno vsaj ene dve na katerem področju se jim zniža tole varstvo. Da ne bomo zdaj posploševali. Vem, da gre predvsem za internetno varstvo ali pa za internetno prodajo, tako kot ste rekli, tudi prodajo »door to door« ali kakorkoli, če sem prav razumela. Pa vendarle me zanima, vsaj ene dve, kje, da bomo mogoče tudi znali povedati, na katera področja naj bojo še bolj pozorni naši državljani.

Hvala.

Najlepša hvala.

Izvolite.

Hvala za vprašanje, gospa poslanka.

Zdaj, če sem prav razumel … Na katerem področju bi se znižalo pravno varstvo? Tukaj gre za splošno ureditev. V Republiki Sloveniji imamo Zakon o varstvu potrošnikov in ta v bistvu zagotavlja razpolagalno pravico vsem potrošnikom pri prodaji blaga. V kolikor je ugotovljena napaka, da ti lahko v nekem določenem roku pravico uveljavljaš, tudi sodno, v dveh letih, tako zakon pri nas določa, zahtevaš bodisi, da ti ga zamenjajo, bodisi, če se odločaš sam, razpolagaš, da ti ga popravijo in če ti ga potem v določenem roku ne popravijo, lahko zahtevaš zamenjavo, lahko zahtevaš zmanjšanje kupnine, in tako naprej. To sam razpolagaš. Po tem predlogu… No, in Slovenija je ena izmed redkih držav, ki ima po zakonu zagotovljen tako visok nivo, mnoge države tega nimajo. In oni v bistvu zdaj, ko rečejo, da se bo nekje zmanjšalo varstvo potrošnikov, so mišljene take države, kot je Slovenija, ker imamo relativno visok nivo varstva, bi se pa seveda znižal tudi položaj in na nek način varstvo tudi podjetnikov, čeprav se sliši paradoksalno. Zakaj? Zaradi tega, ker če ne bi bilo to področje razširjeno tudi na neposredno prodajo, bi pomenilo, da bi morali podjetniki, prodajalci, dobavitelji, ki včasih vstopijo v pravni položaj neposrednega prodajalca ali pa tudi proizvajalca, če ga ni mogoče identificirati po naši notranji zakonodaji, potem se šteje dobavitelj za proizvajalca, ki ima neke odgovornosti, v tem primeru bi oni morali imeti večja bremena in tudi stroške, ker imaš dvojna pravila. Če je kanal prodaje posreden preko spleta ali pa v drugih oblikah, preko televizije in tako naprej ali pa neposredno, ker so različna pravila glede jamčevanja za napake, garancijske roke, in tako naprej. Skratka, gre preprosto za to, da želijo, kar je pozitivno, poenotiti pravila za vse oblike prodaje, kar je dobro tako za potrošnike kot za proizvajalce oziroma ponudnike, prodajalce, ni pa dobro konkretno iz vidika Slovenije, da če se uveljavi hierarhija teh zahtevkov, da bojo potem potrošniki na slabšem. In zdaj, zanimiva je s kolegico dr. Dolžanovo (?), ki zastopa naša stališča na Evropski komisiji, s sodelavko z Ministrstva za pravosodje sem se ravno pogovarjal na poti sem. Ker, kot ste lahko tudi videli v gradivu, mi smo to stališče, preden ga je Vlada določila kot predlog za vas, usklajevali tudi z Gospodarsko zbornico, Trgovinsko zbornico, Obrtno zbornico, Zvezo potrošnikov Slovenije, z nekim mednarodnim inštitutom za varstvo potrošnikov, in tako naprej in načeloma vsi podpirajo tudi to stališče, čeprav bi na prvo žogo rekel, da je lahko nek konflikt, da Gospodarska zbornica bolj podpira to, kar je bolj ugodno za podjetja, ampak zaenkrat se vidi uveljavljena neka stopnja kulture, je še na taki ravni, da tukaj zaenkrat podpirajo, ni kakšne spremembe stališč. Se pa lahko pričakuje, to bomo pa potem videli, če bo Ministrstvo za gospodarstvo, ki je primarno pristojno tudi za varstvo potrošnikov in teh enajst direktiv, ki so že implementirane v našem zakonu, če bo prišlo do spremembe stališča, bomo pa morali ponovno priti po potrditev tukaj k vam. / oglašanje iz dvorane/ Ja, tako z nacionalno zakonodajo.

Hvala lepa.

Najlepša hvala.

Gospa Ksenija Korenjak Kramar, izvolite.

Hvala lepa.

Jaz bi imela v bistvu še glede tega … Tukaj piše: »Predlog direktive, torej spremenjenega predloga.« Ali imamo kakšen manevrski prostor glede morebitnega drugačnega predloga ali pa morebiti izjeme v smislu zagotavljanja tega položaja, ki ga pač ima potrošnik v naši nacionalni zakonodaji? Ali so v bistvu že dogovorjeni pogoji in jih v bistvu samo sprejmemo? Ali ne? Ali je še kakšen manevrski prostor za dogovor v smislu, da bi imeli kakšno izjemo, da bi, torej, kljub temu sledili temu, da ta status potrošnika pri nas vendarle ohrani? Ali ne? Ali v bistvu te možnosti dejansko ni več in nimamo več možnosti vpliva na to končno rešitev? Torej, kakšna bo pač ta direktiva, no?

Toliko samo. Hvala.

Najlepša hvala.

Ja, vpliv vsekakor imamo. Zdaj, vprašanje je samo, koliko bo ta vpliv učinkovit, ker gre v bistvu za preliminarno razpravo na ta prvi predlog komisije, je pa dejstvo, da je funkcija direktiv za razliko od bivših »framework decision«, tako imenovanih okvirnih sklepov o tem, da je zavezujoče in so zelo jasna pravila, kaj moramo harmonizirati, ker to je funkcija, da je enotno urejeno. In tisto, kar je potem enotno, če je splošni pristop, potem velja za vse. Če pa je nestrinjanje, in zaenkrat je bilo nestrinjanje kar široko, potem so pa razne oblike, ampak tukaj, ne vem, kakšno okrepljeno sodelovanje. Tisto, saj veste, devet držav na teh področjih ne pride v poštev in tukaj gre preprosto za razpravo in jaz mislim, da bo kar pestro, no. Potem bomo pa videli, kakšen bo »feedback« tudi glede drugih držav, ampak na koncu, če bo uveljavljeno večinsko mnenje, potem se bomo tudi mi morali odločiti, kako naprej. Težko je zdaj to predvideti. Je pa, mislim da, prav, da se dovolj odločno in glasno uveljavlja to stališče, ker ni potrebe, da bi se nivo pravne varnosti potrošnikov v Sloveniji zniževal.