Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani odbora: gospod Roberto Battelli, Nada Brinovšek, Jožef Horvat, Urška Ban. Na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastilom sodeluje Teja Ljubič, ki nadomešča Branka Zormana. Potem Kamala Izidorja Shaker nadomešča Marko Ferluga.

Obveščam vas, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije ter predstavniki Vlade in Državnega sveta, k prvi točki dnevnega reda pa smo povabili tudi vodjo predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, dr. Zorana Stančiča in vodjo informacijske pisarne Evropskega parlamenta v Sloveniji, mag. Klemna Žumra.

Vse navzoče lepo pozdravljam!

Prehajam na določitev dnevnega reda odbora. S sklicem ste prejeli dnevni red seje Odbora za zadeve Evropske unije ter Odbora za finance in monetarno politiko. Naknadno ste 15. 12. 2017 prejeli še pooblastilo o razširitvi dnevnega reda, tako se dnevni red seje odborov razširi z naslednjo točko: 2. Temeljna izhodišča Republike Slovenije pred pričetkom pogajanj o večletnem finančnem okviru Evropske unije po letu 2020, EPA 2475-VII, EU S 1896.

Besedo dajem gospodu Shakerju, predsedniku Odbora za Evropske zadeve.

Hvala lepa.

Kolegice in kolegi, začenjam 155. sejo Odbora za zadeve Evropske unije.

Tudi v imenu Odbora za zadeve Evropske unije lepo pozdravljam vodjo predstavništva Evropske komisije v Republiki Sloveniji, državno sekretarko in tokrat z nami tudi evropska poslanka mag. Romana Tomc, ki jo prav tako lepo pozdravljam. Tudi vas kolegice in kolegi, vsi prisotni in navzoči, ki boste sodelovali na tej skupni seji Odbora za finance in Odbora za zadeve Evropske unije. Obveščam vas, da imam kar nekaj pooblastil. Najprej vas obveščam, da se je s te seje opravičil poslanec gospod Jožef Horvat, da dr. Franca Trčka na tej seji nadomešča gospod Luka Mesec, gospoda Ljuba Žnidarja gospa Suzana Lep Šimenko, gospoda Petra Vilfana, Marija Antonija Kovačič, gospo Ireno Grošelj Košnik, Maruša Škopac, in Marinko Levičar gospod Uroš Prikl, ki se nam bo verjetno pridružil malo kasneje.

Aha, je. Se opravičujem, se opravičuje. Dobrodošel! Dobrodošel!

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – ZAČETEK EVROPSKEGA SEMESTRA 2018.

Kot gradivo k tej točki ste prejeli letni pregled rasti za leto 2018, poročilo o mehanizmu opozarjanja za leto 2018, mnenje Evropske komisije o osnutku proračunskega načrta Slovenije, osnutek skupnega poročila o zaposlovanju, priporočila Sveta o ekonomski politiki evro območja. Gradivo je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora.

Besedo pa kar dajem dr. Zoranu Stančiču, vodji predstavništva Evropske komisije v Republiki Sloveniji, da nam predstavi omenjeno gradivo.

Hvala lepa.

Spoštovana predsednica oziroma podpredsednica Odbora za finance in monetarno politiko, gospa Šergan, spoštovani predsednik Odbora za zadeve Evropske unije, gospod Shaker, spoštovana evropska poslanka gospa Romana Tomc, članice in člani odborov, pa tudi spoštovani predstavniki Vlade, zahvaljujem se za vabilo in za priložnost, da lahko tudi letos v Državnem zboru predstavimo začetek novega cikla evropskega semestra!

Na začetku bi rad poudaril, da zelo cenimo proaktivnost Državnega zbora na tem področju. Torej vidim, da se želite redno seznanjati s ključnimi sporočili posameznih mejnikov evropskega semestra. V Evropski komisiji to zelo cenimo in pozdravljamo, saj se zavedamo, da je nacionalni parlament eden ključnih partnerjev za izvedbo dogovorov, zlasti na področju strukturnih reform, sprejetih tudi ne evropski ravni. Vi ste tisti, ki tako ali drugače zagotavljate, da se vsi ti dogovori, zaveze, priporočila prenesejo tudi na nacionalno zakonodajo.

Današnjo predstavitev o nedavnem začetku letnega cikla evropskega semestra za 2018 bom razdelil v tri sklope. Najprej bom na kratko predstavil trenutno gospodarsko stanje v Evropski uniji. Nato bom predstavil ključna sporočila teh petih dokumentov, ki jih je predsednik že omenil, potem bom pa na koncu orisal tudi prihodnje korake v postopku evropskega semestra.

Torej najprej evropski semester 2018 je že sedmi cikel s katerim se države usklajujejo na področju gospodarskih tudi proračunskih načrtov in tudi strukturnih reform. Rezultati dosedanjega dela kažejo, da se je ta proces izkazal kot zelo uspešen pri soočenju držav s premagovanjem posledic krize in tudi drugih globalnih izzivov. Hkrati pa potrjuje, da prave rezultate prinašajo tudi vztrajanja Evropske komisije pod vodstvom predsednika Junckerja na treh prioritetnih ekonomskih področjih - najprej spodbujanje naložb, nadalje izvajanje strukturnih reform in tudi vodenje odgovornih javnofinančnih politik držav članic. Na tem mestu bi zgolj na kratko rad omenil, da si v Evropski komisiji za nadaljnje spodbujanje naložb prizadevamo tudi s tako imenovanim Junckerjevim načrtom oziroma naložbenim načrtom za Evropo. Tega že dobro poznate. Ključni element tega načrta je Evropski sklad za strateške naložbe, splošno znan kot EFSI, ki z jamstvi spodbuja javne in tudi javno-zasebne ali pa samo zasebne naložbe, ki so bolj tvegane in zaradi tega jih recimo razni finančni posredniki ne bi odobrili brez vstopa Evropske investicijske banke in s tem tudi s sistemi EFSI jamstvo. Ravno prejšnji teden je Evropski parlament formalno potrdil nadaljevanje delovanja sklada EFSI še za dve leti. EFSI bo torej deloval skupaj do leta 2020, v celotnem obdobju torej od začetka 2015 do 2020 pa naj bi spodbudil za več kot 500 milijard novih naložb po Evropi. Danes sicer ni časa, da bi se bolj podrobneje ukvarjali z EFSI jamstvom, veste že, da je pred kratkim bil prvi večji infrastrukturni projekt z EFSI podporo odobren tudi za Slovenijo. Vendar se nam zdi pa zelo pomembno, da se še nadalje informiramo na tem področju. Na vsak način je predstavništvo Evropske komisije na razpolago tudi potencialnim novim vlagateljem, ki razmišljajo o teh možnostih, hkrati pa je v Ljubljani tudi torej lokalna pisarna Evropske investicijske banke in tudi SID banke, ki ima vlogo vstopne točke kot svetovalno vozlišče in tudi za tehnično pomoč v okviru naložbenega načrta.

Torej, če se vrnem na današnjo osrednjo temo, dovolite, da že uvodoma poudarim, da letošnji evropski semester uvaja zelo pomembno novost. Z njo želimo nasloviti še eno dimenzijo procesa, ki v vseh predhodnih ciklih ni bila do sedaj v ospredju. V prakso se namreč preliva evropski steber socialnih pravic, ki so ga voditelji držav članic slovesno razglasili sredi novembra na socialnem vrhu v Göteborgu. Skladov zaključek evropskega semestra, ki je potekal prejšnji teden v Bruslju pa so voditelji držav potrdili, da se spremljanje izvajane stebra prenaša v proces evropskega semestra. To pomeni, da v proces semestra postavljamo skupne napore, da izboljšamo tudi socialno sliko Evrope. Gre za zelo pomemben novi element o katerem bom nekaj več povedal v nadaljevanju.

Torej najprej o splošni gospodarski sliki. Trenutna gospodarska slika v Evropi je dobra. To potrjujejo številna dejstva. Novembrska gospodarska ocena Evropske komisije je potrdila, da se gospodarska rast v Evropski uniji in tudi v območju evra močno pospešuje. Gospodarsko območje evro pa je letos na dobri poti, ker najhitreje raste v zadnjih desetih letih. Glavni dejavniki te uspešne gospodarske rasti so odporna zasebna potrošnja, nadaljnja trda svetovan rast in tudi izboljševanje razmer na trgu dela. Stopnja brezposelnosti je že skoraj na ravni pred krizo. Med tem, ko je zaposlenost v Uniji rekordno visoka. Zaradi ugodnih pogojev financiranja in znatno boljšega gospodarskega razpoloženja, predvsem zaradi zmanjšanja negotovosti, so se povečale tudi naložbe. Močno so se izboljšale tudi javne finance držav območja evra. Povprečni javnofinančni primanjkljaj območja evra naj bi se z več kot 6 % bruto domačega proizvoda, kolikor je znašal leta 2010, naslednje leto znižal na 1 % bruto domačega proizvoda oziroma pod 1 %.

Seveda se je potrebno potem poudariti, da je stanje okrevanja po državah članicah zelo različno. Ravno tako se države nahajajo v različnih fazah gospodarskega cikla. Zaradi tega poudarjamo, da je treba najti pravo ravnovesje med podpiranjem gospodarske rasti in tudi zagotavljanjem vzdržnosti javnih financ, zlasti pa zmanjševati visoko zadolženost nekaterih držav. Čeprav sem ravnokar omenil, da so države izboljšale javne finance, večino sočasno še vedno bremeni visok javni dolg, le-ta pa kot veste omejuje zmožnost držav za naložbe v prihodnost. V tem kontekstu je eno ključnih sporočil ob začetku letošnjega evropskega semestra, da bi morale države z visokim javnim dolgom, med njimi se uvršča tudi Slovenija, trenutno ugodne razmere izkoristiti za nadaljnjo krepitev svojih javnih financ, tudi v strukturnem smislu. Po drugi strani pa pozivamo države, ki imajo fiskalni manevrski prostor, da tega uporabijo za spodbujanje naložb in tudi za potrošnjo.

Visok javni dolg je seveda le eden izmed izzivov, ki ostajajo na poti okrevanja. Na evropski ravni moramo denimo odpraviti preostale ranljivosti bančnega sistema. moramo občutno zmanjšati socialne neenakosti, ki so prisotne v vseh državah in s krizo so se celo okrepile in tudi odpraviti revščino. Zato ocenjujemo, da še ni razloga za zadovoljstvo ali sklenitev od začrtane poti reformnega delovanja, ki ga v komisiji zagovarjamo preko evropskega semestra. Naše ključno sporočilo je, da je potrebno trenutno obdobje dobrih razmer izkoristiti, da gospodarstvo okrepimo proti morebitnim ekonomskim šokom oziroma jih pripravimo, da bodo nanje sposobna ustrezno odgovoriti. Potrebujemo gospodarstva, ki so bolj produktivna in tudi odporna na take šoke.

Naštete ugotovitve in politična sporočila so usmerila tudi vsebinsko pripravo ključnih dokumentov za zagon evropskega semestra 2018. Kot že veste letni cikel usklajevanja gospodarskih proračunskih in reformnih držav, procesov držav članic ne sovpada s koledarskim ciklom oziroma s koledarskim letom. Formalno ga začenjamo novembra, ko predstavimo sveženj ključnih dokumentov ne evropski ravni. Letos smo tako 22. novembra zagnali cikel s petimi dokumenti, torej letni pregled rasti za leto 2018, drugi dokument je skupno poročilo o zaposlovanju, to je novost, tretji dokument je predlog priporočila Sveta o ekonomski politiki območja evra, nadalje poročilo o mehanizmu opozarjanja za leto 2018 in ne nazadnje tudi osnutke proračunskih načrtov do leta 2018.

V nadaljevanju bom poskušal zgolj na hitro predstaviti ključne elemente posameznega dokumenta. Torej najprej letni pregled rasti je dokument, ki poda širše politične usmeritve, v njem opredelimo gospodarske in socialne prioritete celotne Evropske unije in s tem podamo smernice državam članicam za ukrepanje v prihodnjem letu. V letošnjem letnem pregledu rasti države članice pozivamo, da naj okrepijo zlasti naložbe, povečajo produktivnost in potenciale za dolgoročno rast. Kot že omenjeno, poudarjamo, da bi morale fiskalne politike skrbeti za ustrezno ravnovesje med zagotavljanjem vzdržnosti javnih financ in podpiranjem gospodarske rasti. Prednostna naloga javnih financ mora biti zmanjševanje visokih ravni dolga in tudi obnova fiskalnih blažilnikov za prihodnja krizna obdobja. Pri tem lahko pomagajo ukrepi kot so recimo odprava davčnih vrzeli, izboljšanje kakovosti sestave javnih financ in bolj ciljno usmerjena poraba. Komisija ob enem priporoča tudi nadaljnje izvajanje strukturnih reform, prednostno zlasti tistih strukturnih reform, ki povečujejo produktivnost in potencialne trajnostne rasti. Prav tako letni pregled rasti odslej v ospredje postavlja tudi ukrepe za vključujočo rast. Se pravi želimo, da rast dosega vse različne družbene skupine. V tem kontekstu letni pregled rasti definira, da se bodo kazalci evropskega semestra, pardon, evropskega stebra socialnih pravic, nadzirali tudi v procesu evropskega semestra. Steber socialnih pravic namreč služi tudi kot kompas za okrepljen proces socialne konvergence med državami, z drugimi besedami, z vzpostavitvijo stebra želimo preprečiti zniževanje socialnih standardov in okrepiti prizadevanja, da se življenjski in delovni pogoji v državah članicah medsebojno približajo in nadgradijo. V ta namen smo v letošnjem semestru vključili ta drugi dokument, ki sem ga omenil – osnutek skupnega poročila o zaposlovanju, ki je dejansko pregled štirinajstih socialnih kazalnikov. Z njim bomo spremljali trende in rezultate po državah članicah ter ocenjevali napredek Evropske unije kot celote, glede 20 pravic in načel iz stebra socialnih pravic. Kot veste, jih delimo na tri kategorije – enake možnosti in dostop do trga dela, nadalje poštene delovne razmere in socialna zaščita ter vključevanje.

Od sedaj naprej bo torej Komisija enkrat letno poenoteno spremljala področja kot so denimo delež mladostnikov, ki opustijo šolanje, nezaposlenost mladih, učinek socialnih transferjev na zmanjševanje revščine, nadalje poročanje o nezadovoljenih potrebah po zdravstveni oskrbi in podobno. Tako bo komisija spremljala tudi izvajanje strukturnih reform na trgu dela in v socialnih sistemih.

S tovrstno novico je jasno, da se v evropskem semestru krepijo elementi politike zaposlovanja in sociale oziroma se bo od sedaj naprej rangiralo države tudi glede napredka pri izvajanju stebra socialnih pravic. Prav tako se bodo od letošnjega cikla naprej lahko bolj specifično preučila naslovljena na državo članico nanašala tudi na zagotavljanje načel evropskega stebra socialnih pravic. Njegovo izvajanje sicer ostaja primarna skupna odgovornost tako vlad kot tudi socialnih partnerjev med tem, ko na evropski ravni nudimo vso pomoč, da je to izvajanje čim bolj učinkovito.

Omenjeno skupno poročilo o zaposlovanju sicer kaže na številen izboljšave na trgu dela po Evropi. Od začetka mandata sedanje komisije je bilo v Evropi ustvarjeno približno 8 milijonov dodatnih delovnih mest. Trenutno v Evropi dela 235 milijonov ljudi, kar je dejansko najvišja stopnja zaposlenosti v Uniji. Če bomo tako nadaljevali je cilj, ki smo si ga zadali ob prelomu desetletja, to je, da se bo stopnja zaposlenosti v Evropski uniji do leta 2020 da bo 75 %, dejansko tudi uresničila. Stopnja brezposelnosti v Evropski uniji še naprej pada in je septembra 2017 znašala 7,5 %, 8,9 % je bila v območju evra, kar je najnižja raven od leta 2008. Kombinacija obeh trendov po mnenju komisije zagotavlja manevrski prostor za nadaljnje naložbe na socialnem področju, saj so tudi dejavniki dolgoročne rasti. Tu mislimo predvsem na vlaganja v izobraževanje in razvijanje veščin in izvedbo reform, ki so povezane s staranjem prebivalstva in njihovim ohranjanjem na trgu dela. Med nujne socialne naložbe sodijo tudi posodobitve sistemov socialne zaščite, ki bodo prilagojenim novim oblikam dela in splošno vedno večji raznolikosti na trgu dela.

Če grem nadalje na tretji dokument. Poleg teh usmeritev za reformno ukrepanje, ki smo jih podali v letnem pregledu rasti, se v jesenskem svežnju dokumentov še podrobneje osredotočamo na območje evra. V ta namen pripravimo predlog priporočil za ekonomsko politiko na področju evra. S tem države članice vedno znova opozarjamo, da morajo svoje proračunske in reformne načrte uskladiti tudi s širšim delovanjem celotnega območja, ki ga povezuje skupna valuta. Pri letošnjem priporočilu za območje evra smo prvič lahko upoštevali tudi priporočilo na novoustanovljenega Evropskega fiskalnega sveta. Gre za neodvisno telo, torej enako kot v Sloveniji, ki svetuje komisiji glede fiskalnih zadev, skladno s priporočilom Evropskega fiskalnega sveta smo za območje evra kot celoto priporočili nevtralno fiskalno naravnanost in uravnoteženo kombinacijo politik. Kot ključne strukturne reforme območja evra pa izpostavljamo tiste, ki povečujejo produktivnost, izboljšujejo institucionalno in poslovno okolje, olajšujejo naložbe, podpirajo oblikovanje kakovostnih delovnih mest in tudi zmanjšujejo neenakost. Ob enem pa pozivamo države članice tudi k dokončanju notranjega trga. Zlasti na območju storitev unije kapitalskih trgov, bančne unije in ne nazadnje tudi k poglobitvi ekonomske monetarne unije. Kot veste, smo podrobne predloge glede poglabljanja evropske monetarne unije predstavili 6. decembra in verjamem, da bodo številne priložnosti, da jih bomo tudi podrobneje predstavili.

Zdaj bi le poudaril ključno sporočilo. To je za ekonomsko monetarno poglobitev niso potrebne le institucije in koordinacija na ravni Evropske unije, pač pa predvsem odgovorne in dobro vodene proračunske, gospodarske in socialne politike na nacionalni ravni. Zavedamo se, da so vse te reforme kompleksne in zato tudi zahtevajo dobro pripravo in izvedbo. V ta namen komisija tudi nudi pomoč državam članicam prek službe za podpore strukturnim reformam. Do te tehnične pomoči pride vedno izključno na predlog držav članic. V Slovenijo vso koordinacijo podpira Ministrstvo za finance. Do sedaj smo podprli vse skupaj na ravni Evropske unije okoli 150 reformnih projektov v 15 državah članicah. Med njimi je tudi nekaj projektov v Sloveniji. Koristnost tovrstne pomoči potrjuje tudi vedno večji interes pri državah članicah. Za cikel leta 2018 smo do sedaj prejeli skupno kar 444 prošenj iz 20 držav. Veseli nas, da smo naslovili torej pravo potrebo, ki jo imajo države in da so njihove prve izkušnje s pomočjo na tem področju večinoma izredno pozitivne.

Če nadaljujem, v novembrskem svežnju začetka naslednjega cikla evropskega semestra smo objavili tudi poročilo o mehanizmu opozarjanja. V tem poročilu smo ponovno identificirali države članice za katere so potrebni poglobljeni pregledi. Torej dodatne analize stanja. O tako imenovanih makroekonomskih neravnovesjih za države, ki se jim s temi analizami ugotovi makroekonomska neravnovesja se zahteva podrobnejše spremljanje ali celo dodatno ukrepanje. Vse to z namenom, da se odpravi ovire za delovanje gospodarstva posameznih držav članic, območja evra ali pa tudi Evropske unije kot celote. Odločitve o tem ali so poglobljeni pregledi oziroma dodatne analize potrebne, temeljijo na ekonomski razlagi pregleda določenih kazalnikov. Novembra smo torej napovedali, da bomo v letu 2018 poglobljene preglede opravili v 12. državah, za katere so bila ugotovljena makroekonomska ravnovesja gre torej za istih 12 držav, za katere so bila neravnovesja ugotovljena že lani, med njimi je tudi Slovenija. Komisija namreč ocenjuje, da so makroekonomska neravnovesja v Sloveniji še vedno povezana predvsem z deležem javnega dolga, nadalje z demografskimi trendi glede zagotavljanja dolgoročne vzdržnosti javnih financ, s stanjem bančnega sektorja in tudi z deležem slabih posojil v korporativnem sektorju. Komisija bo svoje ugotovitve iz poglobljenih pogledov predstavila v letnih poročilih o državah, ki jih bomo objavili konec februarja 2018 Še zadnji dokument novembrskega svežnja. Komisija je tudi letos ocenila ali so osnutki proračunskih držav članic evrskega območja iz leta 2018 v skladu z določbami pakta za stabilnost in rast. Tako smo sprejeli 18 mnenj za vse države članice območja evra razen za Grčijo.

Nadalje zgolj nekaj ključnih ugotovitev. Kot veste je Slovenija v tako imenovanem preventivnem delu pakta stabilnosti in rasti. Medtem, ko se strinjamo, da je v Sloveniji splošen proračunski položaj izboljšan pa ocenjujemo, da je izboljšanje nominalnega primanjkljaja mogoče pojasniti v glavnem z ugodnim gospodarskim okolje, zato menimo, da je potreben fiskalni napor. Saj veste splošno načelo je, da je v dobrih časih potrebno varčevati več, da se prihrani za prihodnje slabe čase oziroma se poskuša v primeru Slovenije tudi čim bolj znižati visoke stopnje dolga. V ta namen bi morala skladno s skupno dogovorjeno matriko Slovenija v letu 2018 doseči strukturno prilagoditev v višini 1 odstotka bruto domačega proizvoda, to pomeni, da nominalna stopnja rasti neto primarnih javnofinančnih odhodkov v letu 2018 ne bi smela preseči 0,6 %. Naj poudarim, da smo pritrdili pomislekom Slovenije, da bi lahko bila fiskalna prilagoditev v višini 1 % bruto domačega proizvoda, ki izhaja iz omenjene matrike preveč, zaradi tega smo pravzaprav dodatno prilagodili naše izračune, zato komisija ocenjuje, da je za uravnoteženje sedanjih potreb po stabilizaciji z obstoječimi izzivi glede dolgoročne vzdržnosti v Sloveniji potreben fiskalni strukturni napor v višini vsaj 0,6 % bruto domačega proizvoda. To pomeni, da nominalna stopnja rasti neto primarnih javnofinančnih odhodkov v letu 2018 ne bi smela preseči 1,5 %. S tem, da smo naslovili tudi pomisleke, ki jih Slovenija naslavlja na komisijo glede metodologije izračunov potencialne rasti oziroma ocene stanje slovenskega gospodarstva glede na cikel torej ali se slovensko gospodarstvo že pregreva ali pa je v stanju normalnih časov. Vendar pa je novembrska analiza pokazala, da je tudi pri tem znižanjem cilju fiskalnega strukturnega napora komisija za Slovenijo ugotavlja tveganja b bistvenega odstopanja od ciljev glede tveganja za slovenske javne finance izvirajo predvsem iz pritiskov, zaradi izdatkov za plače v javnem sektorju in izdatkov za pokojnine. Bolj kot te številke je ključno sporočilo, da trenutno okrevanje in stopnje rasti Slovenije po našem mnenju zagotavljajo pogoje za ponovno vzpostavitev zadostnih fiskalnih blažilnikov, ki bodo potrebni v slabših gospodarskih časih za prihodnost. Komisija je zato slovenske organe novembra pozvala naj z ustreznimi ukrepi v okviru nacionalnega proračunskega postopka zagotovijo, da bo proračun za leto 2018 še naprej skladen s paktom za stabilnost in rast.

Kot veste naj bi ocena komisije o proračunskih osnutkih državam dala neki vnaprejšnji pogled komisije na njihov načrtovan proračun. To predhodno mnenje naj bi državam pomagalo, da pri njihovi pripravi torej programa za stabilnost. Programe za stabilnost namreč morajo države v komisiji v okviru evropskega semestra poslati zgodaj spomladi. Namen je torej sprotno in pogostejše spremljanje držav, da se preprečijo večja odstopanja, ki bi zahtevala večje ukrepanje. Toliko o glavnih sporočilih dokumentov.

Zgolj, da vam povem kakšni so nadaljnji koraki. Po objavi novembrskega svežnja so službe Evropske komisije že v procesu priprave celovitih analitičnih dokumentov katerih ocenimo stanje v posameznih državah. Tako imenovana poročila o državah bodo objavljena predvidoma konec februarja. Naj že sedaj izrazim naše pripravljenost, da jih predstavim tudi tukaj v Državnem zboru. Po objavi poročila in naši oceni stanja v posamezni državi se evropski semester zgodaj spomladi prenese dejansko na nacionalno raven torej v države članice saj sledi odzivom držav na našo ugotovitvijo v obliki priprave nacionalnega reformnega programa in programa stabilnosti.

Prepričani smo, da se bo z namenom priprave teh dve dokumentov v marcu in aprilu ponovno opravila široka razprava tudi z zainteresirano javnostjo, ki bo Vladi pomagala opredeliti ukrepe glede nacionalnih politik. Skladno z časovnico evropskega semestra marata biti na nacionalni reformni program in program stabilnosti posredovana komisiji nekako do konca aprila. Temu bo nato sledila analiza programov in konec maja objava predloga tako imenovanih specifičnih priporočil Evropske komisije za posamezno državo članico. Vemo da takrat bo Slovenija že v zelo pomembnem obdobju priprav na volitev, ampak v teh predlogih priporočil nato junija razpravljajo države članice tako na ravni več svetov Evropske unije kot tudi Evropskega sveta in na koncu priporočila države članice tudi formalno potrdijo ter se tako druga drugi zavežejo k reformnem delovanju in izvajanju skupaj potrjenih prioritet. Države, ki so članice območja evra morajo torej jeseni izvajanje prioritet spet preliti v osnutke nacionalnih proračunov za prihodnje leto, ki jih morajo sredi novembra dati v pregled Evropski komisiji, da jih komisija pregleda in ugotovi, če sledijo skupnim dogovorjenim ciljem. Zaradi vse teh navedenih mejnikov je torej zelo pomembno, da je Državni zbor tesno vpet ne glede na specifike naslednjega leta v celotni postopek evropskega semestra.

Menim, da je dobro, da vas seznanimo z širšo sliko ugotovitev, ki komisijo vodijo pri pripravi usmeritev in izhodišč ter tudi pri ocenah za posamezno državo. Upam, da sem s tem dal neki celoviti pogled glavnih poudarkov novembrskega svežnja ob zagonu novega cikla evropskega semestra. Če ne sem seveda na voljo za razna vprašanja ali komentarje. Zelo rad bi pa slišal vaše vsebinske reakcije na naše ocene. Za enkrat hvala lepa in se veselim vašim reakcijam. Hvala lepa.

Hvala tudi vam, dr. Stančič. Gre za kar nekaj zelo obsežnih dokumentov. Kar se tiče ponudbe za predstavitev posebnega poročila za Slovenijo v mesecu februarju in podrobnih priporočil za Slovenijo, ki bodo v maju absolutno to spada pod redno delovno obveznost Odbora za zadeve EU in seveda bomo pozitivno obravnavali to vašo prijazno ponudbo.

Želi besedo kateri izmed predstavnikov Vlade? Ugotavljam, da ne.

Odpiram razpravo poslank in poslancev. Ker imamo redko priložnost, da z nami sedi evropska poslanka bi, kar predal besedo, če se strinjate, kolegice in kolegi, pa bi, potem dal besedo še članicam in članom obeh odborov. Se strinjate? Ugotavljam, da ja.

Izvolite, gospa Romana Tomc, evropska poslanka. Imate besedo.

Hvala lepa za povabilo in hvala lepa tudi za besedo. Redko imamo priložnost, da tukaj povemo tudi kaj se dogaja na evropskem paketu ne samo z vidika teh dokumentov, ki jih lahko sami prebirate, ampak tudi mogoče kaj iz ozadja kaj se dogaja in kakšne sklepe sprejemamo na evropski ravni.

Jaz bi vas za začetek oba predsedujoča rada vprašala, ker bi rada razpravljala na dva dokumenta, mislim, da imate samo eno točko, vse skupaj dr. Stančič je razpravljal, kot razumem imate eno točko z več dokumenti. Mislim, da če bi o vsem naenkrat razpravljali pride do kar velike zmede. Jaz bi na začetku rada povedala nekaj o letnem pregledu rasti, ki ga je pripravila komisija, potem bi se pa še obvestila na priporočila evropske komisije v zvezi z proračunom za leto 2018, ker gre za sicer dve povezani, ampak ločeni stvari. Kakšnih posebnih dodatnih podatkov ne bi navajala, ker mislim, da je dr. Stančič vse zelo podrobno predstavil. Povzetek tega očitno je, da je Evropa v fazi gospodarske rasti in velikega okrevanja, pravzaprav večjega, kot smo ga lahko vsi skupaj pričakovali. In res je, da je v Evropi zaposlenost prišla na najvišjo možno raven oziroma nezaposlenost je nižja, kot je bila pred krizo. To povem zato, ker če gledamo zdaj vedno primerjalno, je Evropa oziroma Evropska unija združba več držav, Slovenija se mora v to združbo nekam umestiti, mi s svojo zaposlenostjo oziroma brezposelnostjo za temi zelo dobrimi podatki še malo zaostajamo, tako bo tu treba narediti še kakšen napor. Ampak dejansko je v Evropi od, če rečemo, 500 milijonov ljudi zaposlenih 250 milijonov več, celo več, več kot polovica, kar je pravzaprav že tisti cilj, ki smo si ga zastavili že takrat, ko za krizo sploh nismo vedeli.

Večje vprašanje zdaj je, kako ohraniti to gospodarsko rast. Zavedati se moramo, ob vseh kritikah, da gospodarska rast ni sama sebi namen. Gospodarska rast je potrebna zato, da ustvarimo dovolj, da imamo socialno Evropo, kakršno želimo imeti; to velja seveda tudi za vsako državo posebej, da imamo gospodarsko rast v državi, je pomembno zato, da imamo socialno okolje v državi takšno, kot je. Zato moramo to dobro kondicijo, ki jo imamo, vzdrževati. Vzdržujemo jo pa seveda z novimi naložbami, s strukturnimi reformami in vzdržno fiskalno politiko.

Če se ustavim najprej pri naložbah. Bilo je že omenjeno, da je sklad, najpomembnejši sklad, za katerega je bilo na začetku kar nekaj skeptičnih pogledov na to, ali bo teh 350 milijard evrov, ki so bili napovedani kot nove investicije v Evropi, dejansko realiziranih ali ne. Delovanje sklada je bilo podaljšano zaradi tega, ker se je pravzaprav pokazalo, da je tega denarja oziroma da so pričakovanja bila še premajhna; teh naložb je še več, kot jih je bilo pričakovati, in več kot 70 % tega budžeta je pravzaprav v Evropi že porabljenega. Zato Evropska komisija predvideva nove vire za financiranje naložb. Kje je Slovenija tukaj, v koriščenju tega sklada - ne prav na zavidljivem mestu. Mi smo, recimo, od tega potenciala 350 milijard porabili oziroma bomo porabili, ker še ni bilo porabljeno, 59 milijonov evrov; to nas uvršča na nezavidljiv rep lestvice vseh držav. Na splošno je za Slovenijo znano, da slabo koristi evropska sredstva, ker nimamo samo Evropskega socialnega sklada, imamo tudi še mnogo, mnogo drugih skladov, ki bi jih lahko koristili, pa jih ne koristimo. Tu bi bilo treba, po moje, v nadaljevanju biti bolj ambiciozen. Kar zadeva naložbe, to se dotika že tistega drugega dela, ampak ga vseeno tu omenjam. V proračunskih dokumentih Vlade Republike Slovenije za naslednje leto se predvideva, da bomo imeli naložbeno rast, investicijsko naložbeno rast v višini 34 %. To je, recimo, še enkrat več ali pa več kot še enkrat več, kakor misli komisija, ker komisija pravi, da je potencial za Slovenijo glede naložb samo 15 %, kar je sicer tudi veliko, ampak bistveno manj od tega, kar predvideva Vlada. Tako imamo pri naložbah še zelo veliko manevrskega prostora.

Naj se zdaj dotaknem strukturnih reform, za katere marsikoga strese, če se samo omenjajo kakšne reforme, ker nekako smo dobili percepcijo, da če nekdo oziroma vlada govori o reformah, to nujno pomeni poslabšanje položaja za državljane, da to pomeni neko odvzemanje pravic in tako naprej; to je daleč od resnice, pravzaprav je ravno obratno. Da vam primeroma povem, kaj meni komisija, ko govori o strukturnih reformah na trgu dela. Strukturne reforme na trgu dela se v bistvu dotikajo v največji meri izobraževalnega sistema, ki mora biti tak, tako prilagodljiv, da bo omogočil tistim, ki izhajajo iz izobraževalnega sistema, da dobijo na trgu dela ponudbo za svojo zaposlitev, ki ustreza njihovi izobrazbi. To ni nobeno zmanjšanje pravic, to je omogočanje ljudem, ki pridejo na trg dela, da so bolj prilagodljivi. Seveda, kar se tiče fiskalnih naporov, bomo pa mogoče potem malce kasneje tudi pri našem proračunu kakšno rekli.

Glede sklada EFSI bi še kakšno besedo povedala, glede na to, da sem bila poročevalka - sem članica odbora za zaposlovanje in socialne zadeve in sem bila poročevalka parlamenta prav za področje zaposlovanja. Ugotovljeno je bilo, da države izjemno dobro koristijo ta sklad, predvsem pa ga koristijo zato, da vlagajo v infrastrukturo, kot so mostovi, železnice, ceste in tako naprej. Je pa veliko premalo naložb v tiste mehkejše storitve oziroma mehkejše investicije, ki se dotikajo tudi sociale. Je pa kar nekaj zelo odmevnih odličnih primerov, recimo, Poljska ima enega takih, ne enega, več takih, ampak enega sem izbrala, Avstrija, kjer so, recimo, iz tega sklada dobili denar, da so zgradili 1.300 socialnih stanovanj za ljudi z nižjimi dohodki, gradijo se iz tega bolnišnice, gradijo se domovi za starejše. Tako sem bila jaz zelo presenečena nad odgovorom, ki je bil zadnjič na nekem srečanju podan, da Slovenija ne more koristiti evropskega denarja za gradnjo domov za starejše - seveda ga ne more, ne more ga koristiti iz socialnega sklada, ki ga mi poznamo, lahko pa koristi ta denar iz drugih skladov, treba je še malce širše pogledati. Tako je denarja v Evropi dovolj. Očitno so vse te politike, tudi monetarna politika, ki je bila to kvantitativno sproščanje - najbrž ste člani Odbora za finance slišali o tej politiki -, je bila tudi kritizirana, očitno dosegla svoj namen. Gre za to, da zdaj vzdržujemo to kondicijo. Nekatere države so v tem zelo uspešne. Mislim, da mora Slovenija narediti še kakšno domačo nalogo vsaj na področju strukturnih reform, ki bi se jih dotaknila kasneje, da bomo lahko zagotovili, da bo ta rast - ta rast ne bo neskončna, ta rast ne bo vedno takšna, kot je, ker to enostavno v ekonomiji ni naravno, so vzponi in so padci, ampak za te padce moramo nabrati dovolj zaloge, da bomo preživeli naslednjo krizo, ki bo, samo nihče ne ve, kdaj, ampak kriza bo, da bomo to krizo pričakali bolje pripravljeni.

Tako, no, optimistično je poročilo, optimistične so tudi napovedi za naprej, ampak dejstvo pa je, da so razlike med posameznimi državami članicami ne samo ostale enake, ampak so se na nekaterih področjih še poglobile. Tako kolikor hočemo, lahko govorimo, da nimamo Evrope dveh hitrosti ali pa treh hitrosti, to dejstvo pač ostaja, imamo Evropo več hitrosti. In zelo bi si želela, da bi Slovenija s pametno politiko, naložbeno, fiskalno, strukturno, kakršnokoli že, se priključila tistim državam, ki bodo uspešnejše.

Hvala lepa.

Najlepša hvala tudi vam. Za Odbor za zadeve Evropske unije je izjemno pomemben tudi pogled vas, evropskih poslank in poslancev, ki ste vabljeni na vse seje Odbora za zadeve Evropske unije. Zato se vam še enkrat najlepše zahvaljujem in si želim, da bi nas večkrat brifirali o pogledu Evropskega parlamenta, ki je eden izmed partnerjev v tem evropskem procesu. Tako še enkrat najlepša hvala za vaš doprinos k tej seji.

Sedaj pa bi dal besedo poslankam in poslancem obeh odborov.

Kot prvi ima besedo gospod Luka Mesec. Izvolite.

Hvala za besedo.

Lep pozdrav vsem!

Sedaj uvodoma bom rekel, da jaz nisem toliko optimističen kot sta bila predstavnik Evropske komisije in evropska poslanka. Razlogi pa so naslednji.

Krize, vsaj gospodarske, načeloma je konec, ampak sistem, ki jo je povzročil je pa v večji meri neformiran oziroma še malo bolj deformiran v Evropi nazaj. Evropska stavba je v zadnjih letih bistveno razrahljala svoje temelje, kar lahko vidite po ekonomski plati pač v tem, da je večina držav celo tiste v evropskem centru visoko zadolženih in s tem imajo bistveno manj vzvoda ob morebitni naslednji krizi. Drugič v tem, da imamo politično veliko bolj, kako bi rekel, razvrane razmere znotraj Evropske unije. Imate vzhodno krilo, ki se praktično že na pol odcepilo od Evrope. Ravno danes lahko spremljate dramo s Poljsko. Včeraj je bila imenovana nova avstrijska vlada, ki ljub pomirjujočim izjavam novega kanclerja ne bi smela tako delovati oziroma nas ne bi smelo pretentati, da ne bo povzročal težav. Konec koncev imamo vsaj štiri podobne vlade v Evropi, ki se ji je sedaj pridružila še ena, ki je prej pač držala recimo temu štango nekemu evropskemu centru in bomo videli kam bo to pripeljalo. Potem imate problem s tem, da je v letih krize Nemčija nekako vsilila svoj izvozni model ostalim državam vključno s Slovenijo je pa vprašanje kaj bo z izvozom v prihodnje. Ta teden je recimo glavni sesalec svetovnega uvoza torej ZDA sprejel ukrepe za deglobalizacijo, ki bodo in s tem se strinjam, danes je bilo v Delu napisano, da so davčne reforme in trgovinski ukrepi ZDA v zadnjem stoletju po navadi povzročili neko kaskadno spremembo drugod po svetu in da lahko spremembe, ki jih je sedaj naredil novi ameriški predsednik povzročijo neko deglobalizacijo in potem je vprašanje koliko je še evropski model kakršnega smo sedaj dobili vzdržen. To opisuje se pravi ta trenje ali pa te probleme samo kot okvir, v katerem se nahajamo. Kot opozorilo, da ne smemo biti preveč optimistični oziroma, da moramo razmišljati o mogoče malo drugačnih mehanizmih kot jih sedaj uvaja Evropska komisija. Evropska komisija kolikor jo lahko beremo iz poročila in napovedi se še naprej oklepa več ali manj fiskalne discipline in računa, da bo to popravilo stanje v Evropi. Jaz bi rekel, da bo treba okrepiti dve drugi politiki. Ena je razvojna druga pa socialna. Razvojna politika mislim, da ostaja več ali manj na ravni retorike. Če se ozrem na EFSI, ki je bil parkrat že omenjen danes in se spomnim razgovora s predsednikom SID banke zadnjič na Odboru za finance, ali je bil na Komisiji za nadzor javnih financ, mislim, da je rekel, da Slovenija niti evra jamstev še ni dobila iz tega naslova. Jaz nebi tukaj krivil samo Slovenije, ampak bi za nezadostno politiko mislim, da bi bilo treba pač pokazati predvsem na Evropsko komisijo in njej pristop k stvari. Drugo je socialna politika. Sedaj omenja se steber socialnih pravic, ampak ta steber socialnih pravic nima nobenih obvez do držav, se pravi, ni nobene predpisane porabe, nobene ciljanih zneskov, minimalne plače ali pa minimalnih socialnih nadomestilih nič od tega. Po drugi strani, če pogledamo Pesco, ki se sedaj ustanavlja, se pravi, vojaško unijo ima ciljano porabo, ima obveze do držav in ima mehanizme nadzora. Socialne pravice pri tem ostajajo še vedno nekako na ravni retorike, podobno kot razvojna politika. To omenjam zato, ker ne moremo gledati na to, kar sedaj na vzhodu Evrope dogaja kot na kaprice nekih avtoritarnih režimov kot je recimo ta na Poljskem, ampak mislim, da je to tudi posledica delovanja ali pa predvsem posledica nesimetričnega delovanja Evropske unije in Evropske komisije do slej. Ni nam rečeno značen odgovoren zakaj je Poljska, ki se je leta 2004 s takim zanosom pridružila EU. Dobrih 10 let kasneje samo še lupina demokracije kakršne smo si jo predstavljali. Če bomo hoteli to krepiti bo treba po mojem ciljati na dve politiki, to sta, razvojna in socialna. V kontekstu, ki sem ga prej opisoval pač vprašanje prihodnosti globalizacije in trenutnega izvoznega modela, na katerega je Evropska unija je tukaj tudi vprašanje notranjega trga, spodbujanja notranjega vprašanja in s tem povezanega odpravljanja ne samo brezposelnosti, ampak tudi pod zaposlenosti in revščine. Namreč ob statistikah o brezposelnosti je treba povedati, da je problem v Evropi tudi prekarnost, ki je posebej problematična med mladimi in še posebej problematična v določenih regijah. Tukaj lahko spet vidite prikrivanje politično najbolj stabilnih s temi, kjer je brezposelnost in prekarnost največja, se prav, govorimo predvsem o vzhodu, jugu in jugovzhodu Evrope.

Če zaključim. Moj kako bi rekel klic Evropski komisiji bi bil, da se usmerimo v razvoj kohezijske politike, razvoj socialne politike in da ne stavimo na izvozni model, na recimo temu absolutizem trga skozi fiskalno disciplino in na novo evropski instrument, ki je Pesco, ker tu vidim kot prej nevarnosti kot odgovorne. Če se lahko na koncu ustavim pri Pescu. Pesco bo spodbudil neko notranjo vojaško potrošnjo. Komu je to v interesu? Pač državam, ki proizvajajo orožje. Ali je to v interesu Evrope kot celote? Jaz bi rekel, da ne, ker ne vidim nobene države v bližnji okolici, ki nas bi neposredno ogrožala ali pa, ki bi bila na ravni vojaške razvitosti ranga Francija, Španija, Italija in Nemčija konec koncev. Mislim, da bi Evropa v tem novem svetu, ki se trga na kose in ki mu grozi ob deglobalizaciji tudi politična destabilizacija prej morala ravnati kot neki faktor stabilnosti in miru v svetu ne pa neki faktor, ki sedaj še samega oborožuje, zato da bomo ob potencialnem novem svetovnem infernu lahko še mi prispevali svojo.

Toliko na kratko z moje strani.

Besedo ima gospod Uroš Prikl.

Izvolite.

Hvala lepa.

Lep pozdrav tudi z moje strani vsem prisotnim na tej skupni seji obeh odborov.

Najprej se seveda zahvaljujem gospodu Stančiču za izjemno natančno in podrobno predstavitev vseh dokumentov. Težko bi kaj tukaj seveda dodal. Razen dve kratkih komentarjev in o česar pač ne morem.

Seveda, da je potreben dodatni fiskalni napor to je pač eden medmet ali pa eden dodatek k ugotovitvam Evropske komisije, ki sam po sebi niti ni toliko napačen, saj vedno je potrebno še nekaj dodati, nikoli ni previdnosti odveč, nikoli ni teh naporov najbrž v smislu fiskalne vzdržnosti ali pa javnofinančne vzdržnosti dovolj, ampak morda včasih seveda izvedeni ta zadeva, saj se trudimo. Ne nazadnje sporočilo spoštovanim odločevalnem oziroma pripravljavcem teh dokumentov v Bruslju pa tudi širše imamo tudi Zakon o fiskalnem pravilu. Uzakonili smo to zadevo, zdaj, ali je to dobro ali je to slabo, da nismo še kakšne izjeme, predvsem v socialnem smislu, tu dodali, to bo čas pokazal. Jaz mislim, da bi bilo dobro, da bi še kakšno izjemo dodali, razen obstoječih izjem, ko se spreminjajo bistveno makroekonomski kazalniki, in ne daj bože, da bi prišlo še do kakšne naravne katastrofe in tako dalje. Mislim, da bi bila potrebna še kakšna socialna izjema tu noter, ampak je, kot je. Tako je seveda treba bdeti nad tem, da se preveč ne troši, ampak počasi postaja to mnenje Evropske komisije, še dodatni fiskalni napori, že skorajda preveč.

Ugotovitev, da marsikaj v naših ugodnih kazalcih, tako pri pripravi kot pri izvajanju proračuna Republike Slovenije, da pretežno vse izhaja na dobrih makroekonomskih kazalnikih, ki so posledica globalnih trendov, je verjetno nekaj resnice na tem. Je pa verjetno nekaj resnice tudi na tem, da si Slovenija prizadeva tudi v okviru svojih meja peljati takšno ekonomsko politiko, ki tudi prispeva k tej ugodni klimi, in da ni vse na tem, kaj se dogaja v Evropi, kaj se dogaja med velikimi, naši ukrepi pa praktično nič na to ne vplivajo.

Povedal sem dve zadevi, je pa seveda še tretja, ki me je pa tu najbolj, pa niti ne toliko presenetila, ker sem vsega hudega že vajen, da obstaja - zdaj točno citiram, da ne bom kaj narobe govoril, pa bo potem magnetogram demantiral -, da »obstaja tveganje znatnega odstopanja od pravil glede potrebnega zniževanja strukturnega primanjkljaja in delnega odstopanja od pravila rasti odhodkov, s tem da so ti odhodki vezani na plače v javnem sektorju in na,« ne boste verjeli, »pokojnine.« Seveda, saj tretji moment, kaj pa je še tretji moment, to bi še morda lahko pričakoval od fiskalne ali pa neoliberalne politike tistih, ki so to pripravljali, da se še obregnejo na socialne transferje, ki jih ta država daje tistim, ki si sami iz takšnih ali drugačnih objektivnih razlogov ne morejo pomagati. Jaz seveda sem zagovornik tega, da vsega, kar ustvarimo, ne moremo takoj »zaružiti«, pod narekovaji, vendar pa moramo imeti tudi v mislih to, da je v času, ko je bila evidentna ekonomska in finančna kriza tudi v Republiki Sloveniji ali še posebej v Republiki Sloveniji, da smo prispevali znatne napore v smislu interventnih takšnih in drugačnih zakonov, kjer so bili nekateri socialni transferji ukinjeni, nekateri zamrznjeni, nekateri reducirani, počasi vračamo. Počasi, jaz vedno uporabljam, pa naj bo tudi to pod narekovaji, da zloglasni ZUJF počasi mehčamo, pa vendar še nismo prišli na raven vseh transferjev, ki smo jih imeli pred krizo. In prav bi bilo, da se tudi starševska nadomestila, pa še kakšen segment na področju štipendij tudi omehča in da pridemo na tisto raven, ki je bila pred začetkom krize. To je prva zadeva.

Druga zadeva, ja, morda so ambicije nekaterih delov javnega sektorja v smislu povišanja plač in izdatkov iz tega namena morda celo pretirane. Morda je napaka to, da so zdravniki oziroma da je Fides dosegel več morda, kot je sam pričakoval, in da je posledica tega dogovora to, da nekateri drugi sektorji zdaj zahtevajo enako ali podobno, kar je bilo doseženo na področju zdravstva.

In tretja zadeva tukaj - saj ne bom predolg, da se ne boste ustrašili, niti približno ne toliko izčrpen pa dolg, kot je bil gospod Stančič. Glejte, pri pokojninah je pa tako, pet let se pokojnine niso usklajevale, kar pomeni, da so realno drastično padle. In upokojenci so tista kategorija prebivalstva v Republiki Sloveniji, prvič, ki je izjemno velika, in drugič, kar je še bolj pomembno, ki je največ plačala za to, da je Slovenija skupaj z vsemi drugimi napori izšla iz te gospodarske in finančne krize. In prav je, da se jim povrnejo nekatere pravice, čeprav z zamikom, in ob nesporno ugotovljeni škodi na njihov račun se povrnejo in da se na nek način vse tiste anomalije in ne usklajevanje v naslednjih nekaj letih tudi spravi, tako kot pri ostalih transferjih, pri ostalih javnofinančnih odhodkih, na tisto raven, realno, ki je bila pred gospodarsko krizo. In če so to pretirane ambicije te države, da v roku treh, štirih, petih let skozi minimalne odhodke na ravni 2 % pridemo na to raven, potem pa me naj hudič pobere in odklanjam vsakršno monetaristično razmišljanje na strani tistih, ki so te dokumente pripravljali. Ocenjujem, da lahko dosegamo vse javnofinančne, torej, vse fiskalne napore tudi ob teh minimalnih - niso to pritiski -, ob minimalnih dodatnih izdatkih na področju javnih financ.

Hvala lepa.

Obveščam vas, da mag. Branka Grimsa na seji nadomešča mag. Andrej Šircelj, ki ima zdaj besedo za razpravo.

Hvala lepa, spoštovani predsednik.

Spoštovani gostje!

Jaz sem ob nekem podobnem dokumentu ali dokumentih in podobni točki že razpravljal pred nekaj meseci. Takrat so bili tu tudi predstavniki Evropske unije oziroma predstavništva Evropske unije. In zdaj prva poanta, ki jo želim tu povedati, je, da vsa ta predstavitev in tudi ti dokumenti, ki so nekateri lahko strateški, predvsem glede makroekonomskega razvoja Evrope oziroma Evropske unije, kar se tu dogaja, so precej samozadostni, kot da je Evropa edini kontinent v vesolju. Obstajajo še drugi kontinenti, vsaj na Zemlji, in verjetno bi bilo treba dobro pogledati, kako se pa ti kontinenti razvijajo in kakšna je primerjalna prednost, recimo, Evrope v primerjavi s temi drugimi kontinenti. Pač, če to s seboj primerjamo, je to, lahko rečemo, zelo dobri smo, najboljši smo, boljši smo kot pred petimi leti, boljši smo kot pred tremi leti in tako naprej. In tudi če primerjamo makroekonomske kazalce. In to se zdaj dogaja tudi tu na tej seji, pa vendar, če govorimo o gospodarski rasti in makroekonomskih kazalcih - povedal bom tudi kasneje, kakšna je kvaliteta teh kazalcev, predvsem pa, kakšen je vpliv ne življenje ljudi, o tem kasneje, najprej pa o primerjavi. Evropa - zdaj bom pa IMF citiral, Mednarodni denarni sklad -, rast 2,2, govorim o podatkih za oktober 2017, pa dajmo reči, vzhodna Evropa 2,6, Evropa 2,2, Severna Afrika 4,8, potem imamo tu Srednja Amerika 3,8, Centralna Azija 4,5, Vzhodna Azija 5,4, pa gledam, ali je kakšna, ki ima manj, recimo, Bližnji vzhod, ja, 1,3, na primer, Južna Azija 6,6 in tako naprej. Z drugimi besedami, kje je zdaj tu Evropa, po teh kazalcih. Lahko vzamemo še kakšne druge kazalce, pa pogledamo dolgove, pa seveda Združene države so v tem primeru v nekem posebnem položaju, ko govorimo o dolgovih. Tako da, glejte, prvič je že problem, kaj ti makroekonomski kazalci povedo, drugič je seveda težava v tem primerjalna prednost. Primerjalna prednost glede makroekonomskih kazalcev, tu ne govorim o tem, kakšna socialna raven je v posameznih državah, ker ne nazadnje je različna in vsekakor, če govorimo o socialni ravni v svetu, potem ima Evropa vsekakor tu primarni položaj in je tudi najbrž v najboljšem položaju. Vendar, ekonomija in finance se bodo postavljale in tudi vrstni red kontinentov se bo postavljal na tej podlagi in zaradi tega bi od Evropske unije, komisije ali kogarkoli že pričakoval tudi tovrsten pogled na ta vprašanja. To zdaj drugič ponavljam in pač tega ni in seveda zaradi tega bodo Evropa in evropski funkcionarji vedno trdili, kako je fino in kako je dobro in navsezadnje obnavlja to, njih obnavlja in svoj in njihov položaj, bom rekel, da enostavno takšno mnenje dejansko je. Ampak, nekega kritičnega pogleda na ta razvoj dejansko ni tukaj za pričakovati. Zdaj, če gremo v nekoliko v, pa bom rekel, drobovje teh kazalcev je seveda treba pogledati kako pa ti kazalci, in če tukaj govorimo zdaj o javnih dolgovih posameznih držav in komu plačujejo te kredite in ta posojila, potem je verjetno to tudi zelo pomemben podatek. Na primer, govorim v teh dokumentih o Sloveniji, kjer imamo podatek, mislim, da za leto 2016, ki je bil delež javnega dolga 82,5 % v BDP, pa je zdaj padel na nekaj okrog 77 ali 76 %, pa ne zaradi tega, ker bi se nominalno javni dolg bistveno znižal, mogoče za nekaj 10 ali 100 milijonov, ampak zaradi tega, ker raste bruto domači proizvod, imamo pač tak kazalec. To je ena zadeva.

Druga zadeva pa je vprašanje komu Slovenija plačuje te obresti in 70 % teh kreditov ima Slovenija iz Amerike, kar pomeni, da obresti plačujemo Ameriki. In seveda, iz tega zornega kota, bom rekel, to tudi daje neko kvaliteto teh javnih financ. Italija ima sicer veliko večji odstotek, pa plačuje sama sebi. Tako, da večinoma tega dolga, čeprav lahko tukaj rečemo. Tako, da verjetno nekoliko bolj poglobljeno analizo teh makroekonomskih kazalcev bi pričakoval tudi s strani Evropske komisije ali pa mogoče to ima nekje v predalih, pa tega dejansko potem ne kaže.

Zdaj, seveda obstajajo razlike v socialnih sistemih in revščine in tako naprej. In zdaj je seveda tukaj program Evropske komisije glede sociale, to popolnoma razumem, drugo pa je izvedba tega in kako bodo država to dejansko izvedle. To je ena zadeva.

In naslednja zadeva je seveda tudi, bom rekel, solidarnost v Evropi in koliko obstaja te solidarnosti. Zdaj, če pogledamo grško krizo z drugega vidika, kot smo jo gledali pred letih, kolikšna je bila solidarnost ob grški krizi. Na koncu smo sprejeli, seveda, da mi solidarno pomagamo Grčiji in tako naprej, ampak z velikim naporom in tudi ne vse te države, pa tudi ne vse države. In je seveda zdaj govoriti o neki socialni paradigmi Evrope in tako naprej, sicer zelo lepo in zelo lepo se sliši in politično oportuno in tako naprej, pa ker so države, ne vem, je Luksemburg pripravljen, da bo dajal Romuniji na področju sociale. Ali pa sploh ne gre za te zadeve pri tej sociali, da si ne bodo ljudje drugače mislili, da bo zdaj, da bodo zdaj Luksemburžani plačevali socialo Romuniji. To si iz takšne razprave seveda lahko mislijo, pa najbrž temu ni tako, ampak bo vsaka država svojo socialo še naprej ravnala z njo in tako naprej, ti kazalci pa bodo seveda takšni, da bodo lahko do določene meje tudi omejujoči.

Tako, da a veste, tukaj je zdaj, bom rekel, zelo veliko vprašanje glede tega in niso samo makroekonomski kazalci tisti, ki so najpomembnejši, jaz smilim, da je tukaj še veliko drugih kazalcev, ki je danes zelo interesantno v Evropi, to pa je stopnja prihodnje varnosti Evrope, poudarek je na prihodnje in koliko nas bo ta varnost dejansko stala v prihodnje v Evropi. Tukaj brez tega podatka, seveda bruto družbeni proizvod pa javni dolg gledati je, bom rekle, še enkrat, lahko zelo fino, pa lahko se fino sliši, kaj drugega pa je seveda vprašanje. Vprašanje ali kako se bo to dejansko izvajalo. Ali so ljudje toliko varni danes v Evropi, kot so bili, ne vem, pred 10 leti. Mogoče imajo nekateri več denarja, ampak ali so toliko varni. In to je temeljno vprašanje. In temeljno vprašanje je seveda tudi migracijska politika, kakšna bo. In še enkrat, migracijsko politiko, konec koncev ne določa Evropska komisija, ampak države članice. In ne vem ali imamo tukaj kakšen napredek v zadnjih dveh, treh letih, ali ga nimamo. Spak, v realnem pogledu ne v deklarativnem pogledu. Ali so države glede tega vprašanja enotne ali niso. Pač, zdaj ne vem, večina medijev ali pa vsaj nekateri mediji pravijo, da ne, pa noben ne reče, da so to »fake news«. Tako, da s tega zornega kota je seveda tudi treba dejansko tudi pogledati o tem kje je Evropa in kako je Evropa. Se pravi, v mednarodnem okviru, glede varnosti, glede te socialne paradigme, kaj se bo dejansko dogajalo z ljudmi. Seveda je še marsikaj drugega, in zdaj če gremo k Sloveniji, za katero pravi Evropa, da ni v najboljšem položaju, ampak v tej drugi skupini držav glede kvalitete javnih financ. In tukaj moramo biti samokritični ali pa vsaj opozicija kritična do koalicije, če seveda pravi Evropa, pa ne samo Evropa, navsezadnje je to Evropa, mislim, da je to prva gospa Lagardova iz IMF povedala, da je zdaj čas za strukturne reforme, ne vem, ali je prej gospod Juncker ali gospa Lagardova, ampak naj se onadva glede tega zmenita,… Saj Slovenija nima nobenih strukturnih reform, razen če šteje, da so uvedba davčnih blagajn strukturna reforma. Tako, da s tega zornega kota, če se zdaj ozremo, kot opozicija na koalicijo, tukaj je vlak zamujen, saj ta koalicija ni izvedla nobenih strukturnih reform. Lahko je mogoče celo kakšen zakon sprejela, za katerega boste rekli, da ga je sprejela na področju zdravstva, ampak čakalne vrste so zaradi tega samo še daljše, ne krajše. Tako, da tukaj je treba seveda pogledati. Zdaj, to, kar kolega Prikl pravi in tako naprej, glede ZUJF. Glejte, spoštovana koalicija, pa vi lahko ZUJF odpravite, tri leta ste imeli časa da ga odpravite. Lahko ga odpravite, glejte, postopoma in tako naprej, tukaj bom rekel tako malo ljudem, nekaj, vsaj enemu segmentu ljudi nekaj da, nekaterim se da, drugim se malo vzame, malo jim daste pa zraven DDV povišate, da jim tam malo vzamete, pa spet jim nekaj daste pa malo nek drugi davek povišate. A veste, to je, glejte, ljudje so spregledali to, no, to ni nič. Ampak, vi lahko, če se čez ta ZUJF toliko pritožujete, ja, odpravite že celega, pa ga ne. Pa ga ne. Pa svoje zakone sprejmite glede tega. To postopoma in tako naprej, a veste kaj, to ni nič. To ni vodenje neke politike. To je mogoče,… To je napačno vodena politika, postavite svojo politiko, ta politika je bila sprejeta takrat, ko je bila Slovenija v takšni krizi, da dejansko ni bilo, je bilo vprašanje tega ali bo ekonomsko in finančno preživela ali ne. In danes bi se lahko to že vse, če bi se postavil nek nov sistem, nek boljši sistem, nek sistem, ki bi bil za ljudi boljši, bi tega enostavno odpravili, z eno potezo se to naredi, nič postopoma pa se vračati zdaj na tisti položaj v letu 2012, zdaj so razmere že druge in tako naprej. Ampak, če bi to znali in če bi vedeli, če pa tega ne znate, pa ne veste, potem pa najbrž ne veste kaj narediti, potem pa se greste tukaj neko postopnost in tako naprej. Kar ni nič.

Toliko mimogrede, ker je tudi ta ZUJF nesrečen omenjen tukaj, čeprav pravzaprav niti sem ne spada čisto dobro, zaradi tega, ker navsezadnje, a veste kaj, popravite ga, pa naredite nekaj drugega, ampak ZUJF zahteva da se naredi nekaj drugega in tega pač ne naredite.

Tako, da, glejte, moj namen pač ni tukaj zdaj hvala, da bi zdaj samo hvalili vse to, ampak je pač z namenom, da bo pa morda, da bomo dobili še kaj boljšega, še boljše dokumente, še boljše analize, še boljše predstavitve, pač dan v tem pogledu, ne zaradi tega, da bi zdaj rekel, da se imamo v Evropi, bom rekel, da je vse slabo, daleč od tega, ampak v smislu izboljšanja situacije in tudi v smislu tega, da bi bila ta Evropska komisija pa ta Evropa malo bolj operativna. A veste, saj glejte, same deklaracije sprejemati in tako naprej je, bom rekel, najbrž zelo fino za tiste, ki jih sprejemajo, pa za tiste, ki jih pripravljajo, navsezadnje so zaposleni za to in dobijo nek denar, ampak vprašanje pa je kakšen vpliv ima to dejansko na ljudi in ali ljudje zaradi tega kaj boljše živijo in ali imajo ljudje zaradi tega kaj bolj kvalitetno življenje. To je tisto vprašanje, na katero mislim, da bi se morala tudi Evropa osredotočiti, predvsem pa Evropska komisija.

Hvala lepa.