Spoštovane kolegice, cenjeni kolegi, začenjam 154. sejo Odbora za zadeve Evropske unije.

Obveščam vas, da se je iz te seje opravičil poslanec gospod Peter Vilfan, mag. Branko Grims in to je to, kar imam od obvestil.

Obveščam vas tudi, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije ter predstavniki Vlade in Državnega sveta. Prav lepo pozdravljeni vsi državni sekretarji iz pristojnih ministrstev, ki boste danes sodelovali na tej seji, z ekipami in sodelavci iz ministrstev.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste ga tudi prejeli. Naknadno še obvestilo o širitvi dnevnega reda, in sicer 11. 12. Dnevni red se tako razširi z dvema točkama dnevnega reda, in sicer 1a. točko, to je Predlog stališča Republike Slovenije do Spremenjenega predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o nekaterih vidikih pogodb za prodajo blaga, spremembi Uredbe št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive 2009/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta, dokument št. 13927/17, in pa 3. točko dnevnega reda, to je Stališče Republike Slovenije do Osnutka skupnega stališča EU za odprtje poglavja 17 - Ekonomska in monetarna politika za Črno goro Prehajamo na 1. točko dnevnega reda.

Še prej pa vas obveščam, da nam ni potrebno glasovati, zato ker ta razširitev dnevnega reda določena na podlagi 154.d člena Poslovnika Državnega zbora.

Zdaj pa prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA PROMET, TELEKOMUNIKACIJE IN ENERGIJO, KI BO V BRUSLJU 18. 12. 2017.

Gradivo k tej točki smo prejeli od Vlade, 14. 12. na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije.

Kar dajem besedo državnemu sekretarju mag. Klemnu Potisku za predstavitev izhodišč in pa stališč Republike Slovenije.

Izvolite.

Hvala, predsednik. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci.

Na Svetu Evropske unije za energijo bo v ospredju zakonodajni paket »Čista energija za vse Evropejce«. Paket vključuje 8 zakonodajnih aktov, kjer gre za prenovo zakonodaj na področju podnebno-energetske politike Evropske unije in politike Evropske unije na področju elektroenergetskega trga. Slovenija je v poteku sprejemanja dosegla večino svojih posebnih ciljev. V končni razpravi ostaja negotovih nekaj splošnih ciljev na ravni Evropske unije, pri katerih Slovenija še naprej zagovarja začrtana stališča.

Predsedstvo želi doseči splošni pristop za štiri zakonodajne akte. In sicer, Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o upravljanju energetske unije. Ta predstavlja ključen korak naprej pri upravljanju energetske unije. Predlog določa zahteve za nacionalne energetske in podnebne načrte ter postopek za njihovo pripravo. Slovenija podpira upravljanje z energetsko unijo, ki bo racionaliziralo in integriralo obstoječe postopke načrtovanja, poročanja in nadzora zavez na področju energije in podnebja. Na področju sektorskih ciljev Republika Slovenija vztraja, da je pri določanju ciljev potrebno upoštevati posebnosti posameznih držav članic in prispevke držav članic k drugih okoljskim ciljem Unije, kot je na primer velik delež zavarovanih naravnih habitatov. Upoštevanje okoljskih omejitev za države članice pri doseganju nacionalnih ciljev je tako naslovljeno v spremenjenem predlogu predsedstva v členu 5. V razpravi je bilo do sedaj doseženo precejšnje približanje stališč, vendar določena vprašanja še ostajajo odprta. V ospredju je dogovor glede mehanizma, v primeru, da cilji na ravni Evropske unije ne bodo doseženi.

Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov je namenjen predvsem vzpostavitvi sistema spodbujanja obnovljivih virov energije do leta 2030. Zavezujoč cilj na ravni Evropske unije je v povprečju 27 % obnovljivih virov energije v bruto končni porabi energije. Slovenija v skladu s sklepi Evropskega sveta oktobra 2014 podpira zavezujoč cilj vsaj 27 % obnovljivih virov energije v bruto končni porabi energije do leta 2030. Slovenija tudi podpira predlog, da države članice same določijo svoj delež obnovljivih virov z upoštevanjem ukrepov in politik na drugih področjih. Slovenija se ne strinja s predlogom obveznega odpiranja nacionalnih podpornih shem za projekte obnovljivih virov na teritoriju drugih držav članic. Slovenija lahko pozdravi večje napore v smeri podpore uvajanju obnovljivih virov v daljinskem ogrevanju in hlajenju, če to ne predstavlja pravno zavezujočih ciljev. Na področju bioenergije je Slovenija zadržana do nesorazmernega povečanja zavez.

Glede predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o notranjem trgu za električno energijo, kjer gre za prenovo, je ta usmerjen k bolj učinkovitemu in povezanemu sistemu notranjega energetskega trga z električno energijo, vključno s predlogi tesnejšega regionalnega sodelovanja in rešitev. Slovenija je pozdravila predlog Evropske komisije, saj je Slovenija kot majhna država usmerjena k tržnim rešitvam in učinkovitemu notranjemu trgu. Slovenija podpira predloga v smeri povečanega regionalnega sodelovanja in oblikovanja enotne metodologije za oceno zadostnosti proizvodnih virov, saj meni, da je nacionalna rešitev v obliki mehanizmov za zagotovitev proizvodnih zmogljivosti potrebno omejiti na minimum. Za Slovenijo je bilo bistveno vprašanje zmanjšanje omrežnine zaradi prihodkov iz čezmejnih prezasedenosti že naslovljeno v besedilu.

Glede Predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o notranjem trgu za električno energijo … Ta postavlja v ospredje potrošnika električne energije kot aktivnega odjemalca. Slovenija podpira večino predlaganih sprememb in tudi meni, da je potrebno odpraviti splošno regulacijo cen končnih odjemalcev in jo, če je to nujno, zožiti le na socialno ogroženo skupino.

Toliko iz moje strani. Če bo kakšno vprašanje, pa z veseljem odgovorimo.

Hvala.

Hvala lepa tudi vam.

Odpiram razpravo poslank in poslancev in kot prvi ima besedo dr. Franc Trček.

Izvolite.

Dobro jutro, lep pozdrav vsem skupaj, hvala za besedo.

Bom najprej malo oseben … Ponavadi se zbudim nekaj po četrti uri, potem vizualiziram dan, potem prižgem mobitel in danes ob 4.25 neko sporočilo. Ne mine teden, da ne bi dobil vsaj štiri, pet takih. Saj veste, deložacija, dolgovi, odklop elektrike. Danes je bilo tako sporočilo odklop elektrike nekega gospoda iz Izole. Kaj naj naredi? Toliko o čisti energiji za vse Evropejce.

Neka druga zadeva. Saj veste, kdo je postal Mariborčan leta. Moj kolega, prijatelj Dragonja (?) bi se moral ukvarjati s tem, kar država, kar vse politike, tudi tako imenovana SMC – nova in tiste pred njo, niso počele. Tukaj imamo en zelo pomemben problem, ki preči tole, o tem bi morali skoraj imeti kakšno izredno sejo, mogoče kakšnega drugega odbora, ampak ker imam državnega sekretarja tukaj … Neka velika eksplozija se je zgodila v Avstriji, v smeri proti Slovaški. Zdaj, jaz, dokler mi niso povedali, koliko kilometrov na uro potuje zemeljski plin, sem bil pač neveden. Trček ni doktor za vse, kot pravi Tanko, od takrat naprej sem malo manj neveden. Posledično bo šla cena zemeljskega plina gor. Dobro, zaenkrat imamo malo srečo, da je zima relativno topla, posledično bomo imeli v Mariboru, pa ne samo v Mariboru še večje probleme s potencialnimi deložacijami. Zdaj, onkraj tega, kar je tukaj notri zapisano, če bi par stavkov lahko o tem slišal, bi bil zelo »content«.

Če gremo gledati te zadeve … Glejte, ljudje smo neotenična (?), entropična bitja. Kaj pomeni, da smo neotenična? Pomeni, da smo nedonošenčki, da nimamo neke svoje biološke niše. Kaj pomeni, da smo entropična? Ogromno energije potrebujemo. Dobršen del nje za delovanje možganov, ki jih tudi v Državnem zboru žal premalo uporabljamo, pa še smetimo. Posledično sta dva skoraj povsod najmočnejša lobija, energetski in smetarski »biznis« lobi. V Sloveniji je energetski lobi / nerazumljivo/. Saj, seveda je lepo prodajati neke politične bučke, ki jih politični piarovci povejo, vse lepo govoriti o nekih energetskih unijah, kakorkoli, ampak se spomnite, ko je šel stari, novi predsednik Republike Slovenije, gospod Pahor malo boksati z Mistrom Simpatikusom, pa ga je Zavec malo za šalo, pa je Pahor potem tri dni jedel aspirine in ni vedel, kako mu je ime. Približno tako je tudi na energetskem trgu. Po domače povedano, ko veter malo pravilno (ne kot ujma zdaj pri nas) zapiha v severu Nemčije, imamo mi neke viške energij in nastane problem. Če se vrnem nazaj, energetska Unija bi pomenila tudi, da imamo drugačno »pozankanje« (?) omrežja zemeljskega plina v Evropski uniji. Tudi to bi me zanimalo, gospod državni sekretar. Mi imamo kar dosti oziroma preveč enosmernih ulic. Zemeljski plin se kotali samo v eno smer, ne more se kotaliti v drugo smer. Zdaj, Slovenija se vedno znova izgovarja na te ponore. Nekateri, ki imate malo srednjeročnega spomina, se spomnite, da je ta odbor prvič uzgodovinil, da je Slovenija v EU nekaj dosegla. Spremenili smo stališče Vlade Republike Slovenije do nekega pomembnega področja.

Ampak to je bilo pri okolju, dr. Trček. Prosim, če se osredotočimo na…

To je bilo pri okolju, ampak, kolega, to se veže tudi zato, ker tukaj pišejo naravni habitati notri. Veste, jaz ne govorim na pamet. Prosim, ne me prekinjati. Kaj se je takrat zgodilo? Ministrica je kršila Zakon o odnosu med Vlado in Državnim zborom, ki je zakonodajalec, v katerem zelo jasno piše, da mora iti v Bruselj in zastopati stališča, ki jih sprejmemo mi. Če se vidi, da ta stališča ne more zastopati, lahko spremeni in nam mora iti poročati. Ona, A, to ni počela, B, smo imeli ponovno sejo tega odbora, kjer je SMC gospoda, ki sta člana odbora, odstranil, ste prišli nadomestni, ste dvignili »šapke«. Tako se mi pogovarjamo po koliko že času v Evropski uniji o EU. 2014, energetski koncept, 2015 naj bi bil, mogoče ga bomo dobili 2018, napisal si ga bo energetski lobi sam, slovenski ja, o čem se zdaj mi pogovarjamo ljuba gospoda. Danes bomo imeli TEŠ6 zgodbo na mizi, moj bivši študent, del SD energetska lobija je zelo govoril že o nuklearni elektrarni Krško 2, kje smo zdaj mi? Energetska zgodba. Zdaj rad bi državni sekretar, da nam pojasnite na strani, predzadnji strani, najbolj nedodelan je predlog na področju delegiranih aktov. Malo več podatkov tukaj potrebujem, kje je dodelan, kaj je tukaj problematika, kako bomo odreagirali. Pristojnosti ACER, o tem smo se pogovarjali, neka redkih zadev, ki jih dobimo pa jih potem ne znamo »handlat« znotraj Evropske unije. A veste, energetika in seveda tudi smetarji in še kaj drugega, tudi v večjih državah so praviloma oligopolni trgi, v državah ranga Slovenije, če ne gre to za na monopol, gre vsaj za duopol, tukaj zdaj neka zgodba o nevidni roki trga, glejte, ne, da v to mojo devetletna svetovalka, hčerka ne verjame v to, ne verjame tri letni otrok. Zdaj seveda, če bi se mi hoteli resno o tem pogovarjati pa resno o čemerkoli v zvezi z EU bi morali narediti dvoje, prvo Vlada bi morala s četrtkov premakniti svoje kolegije na sredo, da bi konec srede dobili dokumente kaj boste počeli v Bruslju, da bi imeli en del, en resen popoln dan časa za resno pripravo, tudi preverba mednarodnih virov, tako osebnih po strankarski liniji in drugače, da bi v petek imeli resne seje Odbora za zadeve EU. Jaz se bojim, da bom prej jaz »crknil« ali pa se izselil iz Slovenije, preden se bo to zgodilo. In kar dober del teh sej bi bil zaprtih, ne zaradi ne transparentnosti nas do državljank in državljanov, ampak zaradi pogajalskih pozicij Republike Slovenije znotraj EU. To se seveda žal ne bo zgodilo, s tem zaključujem, gospod državni sekretar, rad bi seveda zlasti odgovor na to zgodbo tehnične nesreče, ki se je zgodila v Avstriji in kako bo to vplivalo in ali boste to kaj obravnavali tudi na tem sestanku, ker mislim, da je to potrebno obravnavati, ker na koncu, a veste, takrat, ko vedno potegnejo, kot v Mariboru rečemo, »ludeki« in, da nam seveda malo pojasnite nedodelanost področja delegiranih aktov, seveda je ta zadeva meni dokaj znana, ampak malo splošne razgledanosti ne bo škodilo.

Gospod Jožef Horvat, izvolite.

Hvala lepa, lep pozdrav vsem skupaj.

Zasedanje Sveta Evropske unije za promet, telekomunikacije in energijo 18. tega meseca bo po moji oceni izjemno zanimivo, vsebinsko zelo pomembno. Govorimo o energiji, govorimo o energetski uniji in govorimo o peti evropski svoboščini. Približno ljudje, naši ljudje razumejo kaj pomeni prost pretok, zelo dobro razumejo kaj pomeni, ko je Slovenija konec leta 2007 stopila v Schengensko območje, nekateri moji sodržavljani so rekli, a zdaj smo pa v EU, ne, ne, mi smo v EU že od 1. maja 2004, ampak mi moramo razumeti kako EU in evropske svoboščine razumejo ljudje. Ljudje razumejo tudi kaj pomeni, da smo članica evropske monetarne unije, ker smo dobili novi denar, skupno evropsko, beri globalno valuto. Ko smo 1. maja 2004 vstopili v EU, so kamionarji, če smem tako reči pa brez kakršnekoli misli oziroma žalitev, so kamionarji zelo dobro in zelo inteligentno razumeli kaj pomeni, da je Slovenija vstopila v EU, na enkrat naslednji dan smo imeli 5 tisoč tovornjakov v tranzitu, samo v tranzitu v Dolgi vasi in hvala bogu, da sem takrat lahko tudi takratnega, pa to govorim zdaj, OK, da sem lahko takrat takratnega ministra za finance pripeljal na Pomurske ceste, da se je prepričal kaj pomeni 5 tisoč na dan težkih tovornjakov v tranzitu in, da je potem začel konstruirati finančno konstrukcijo za Pomursko avtocesto in tudi druge avtoceste. Ampak zdaj pa k Evropski uniji, pardon, k energetski uniji. Kako naj jaz zdaj državljanu razložim kaj bo to prineslo? Jaz osebno jo podpiram, ker vem, da je to eno od ključnih vprašanj Evropske unije, Evropska unija, jaz ne vem, če imam sveže podatke, uvozi 53 % vse energije, na leti ravni je to 400 milijard evrov uvoza energije. Pri nas še vedno približno 94 % vsega prometa teče na, temelji na naftnih derivatih, pri nas je še vedno tri četrtine stavb energetsko neučinkovitih, morda so zdaj zadnji podatki malo boljši, ampak to so podatki, ki jih imam v glavi, ker pač te zadeve spremljam. Zdaj, če me državljan vpraša kaj pa bo prinesla energetska unija, pa jaz potem rečem, ja seveda cenovno dostopno energijo, pa bo prinesla trajnostno energijo in energetska unija bo prinesla tudi energetsko varnost, a državljan tega ne razume. Njega zanima kakšna bo položnica in to je tudi moje vprašanje, jaz vem, da vi danes, nihče danes tukaj ne more povedati koliko bo kilovatna ura, cenejši gospodinjski tok ali pa dražji gospodinjski tok, čez 5 let ali pa čez 2 leti, to nas zanima. Ker in to zanima tudi slovensko gospodarstvo oziroma gospodarstvo EU, mi smo strahovito, govorim za EU, strahovito nekonkurenčni glede cene ali pa veleprodajnih cen energije v primerjavi z veleprodajnimi cenami v Združenih državah, lahko rečem recimo kolega Trček je omenil plin, mislim, da je plin, koliko berem te statistike približno 100 % dražji kot je v Združenih državah, da je elektrika pri nas za približno 30 % dražja kot je v Združenih državah. Tako, da to so izjemno pomembna vprašanja in se sprašujem, kdaj bo energija pri nas za gospodarstvo in za gospodinjstvo nižja, upam, da ne bo višja, upam, da ne bo cena višja, zaradi energetske unije. Kdaj in približno za koliko? Ker gotovo, če je kdo dal to idejo in pozdravljam, da je oddal idejo o energetski uniji, ampak, če bo tu samo za nianso nižja cena, nižji strošek potem takšna energetska unija mene ne zanima. Mene zanimajo cene v tej novi, cene energije v tej novi energetski uniji, takšne, ki bodo konkurenčne, če hočete, da bodo vsaj na nivoju cen elektrike in plina v Združenih državah, ker drugače se nam piše slaba prihodnost.

Hvala lepa.

Gospa Marinka Levičar, izvolite.

Hvala podpredsednik za besedo, lepo pozdravljeni vsi prisotni.

Jaz imam v bistvu vprašanje za gospoda državnega sekretarja, moja razprava oziroma vprašanje se pa nanaša na isto temo kot sta začela že oba predgovornika. Namreč v tej točki tri, Predlog uredbe Evropskega parlamenta in sveta v notranjem trgu za električno energijo, na to se bo moja razprava nanašala. Tako kot je že omenjal gospod Horvat, moj predgovornik, jaz v bistvu sploh ne razumem tega, tako kot vsak navaden državljan, te obrazložitve tukaj druga, tretja točka, ne morem razumeti kot čisto običajen državljan na kaj se nanaša, ampak spodbudilo me je k razpravi to zadnja, v bistvu stališče Republike Slovenije, ki pravi, Republika Slovenija podpira spremenjeni predlog, ki dopušča možnost zmanjšanja omrežnine zaradi prihodkov iz prezasedenosti. Jaz sploh ne vem kaj to pomeni, ampak meni je pomembno, tako kot vsakemu državljanu, da bi se znižali stroški za omrežnino. Mi vsi vemo, ki dobivamo položnice, da so najvišji strošek, je strošek za omrežnino in, da se dejansko sploh ne splača varčevati, ker nič ne privarčuješ, ker je omrežnina tako visoka. In Slovenija bi se morala zavzemati, da se omrežnina zniža, tako, da jaz sploh ne vidim sama pri sebi tudi razloga za varčevanje, vse tisti gospodinjski aparati, ki imajo plus, plus, plus, čim manjšo porabo električne energije pa števci na radiatorjih pa vse to je nič v primerjavi z omrežnino. In, če ne bomo dosegli znižanje omrežnine, ne bomo dosegli nič za potrošnika, niti za državo, ja služijo samo ta elektroenergetska podjetja, zato bi rada videla, da mi državni sekretar obrazloži kaj to pomeni zmanjšanje omrežnine zaradi prihodkov in prezasedenosti, jaz mislim, da tega drugega stavka zaradi prihodkov iz prezasedenosti tukaj sploh ne bi vmesno vpisati, ampak, da se zavzema za znižanje omrežnine, ne vem pa to, če je sploh v pristojnosti Evropske unije ali je to povsod po vseh državah Evropske unije tako ali je samo v Sloveniji tako visoka ta omrežnina.

Hvala za odgovor.