Članice in člani odbora, vabljeni ter ostali prisotni, prav lepo pozdravljeni in pričenjam 62. nujno sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani oziroma članica, mag. Bojana Muršič, nadomešča oziroma namesto je Matjaž Han. Prav tako se seje ne more udeležiti Jani Möderndorfer.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda je določen dnevni red seje kot je bil določen s sklepom (?).

Prehajamo na EDINO TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG ZAKONA O DOPOLNITVAH ZAKONA O ORGANIZIRANOSTI IN DELU V POLICIJI, SKRAJŠANI POSTOPEK, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila skupina poslank in poslancev, prvo podpisani Jože Tanko in je objavljen na spleti strani Državnega zbora. Kot gradivo ste prejeli mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 1. 12. 2017. K tej točki so bili vabljeni dr. Vinko Gorenak v imenu predlagatelja, skupina poslank in poslancev, Ministrstvo za notranje zadeve, Ministrstvo za notranje zadeve – policija, Zakonodajno-pravna služba, Policijski sindikat Slovenije, Sindikat policistov Slovenije, Državni svet, ki se je opravičil. Amandmaje, ki jih je vložila Poslanska skupina SDS k 1, 3 in za nov 3. a in 4. člen ste dobili, če lahko temu tako rečem, pred sejo oziroma na mizo.

Sprašujem ali imate predstavniki Poslanske skupine SDS kakšne kopije, da poslancem damo glede na to, da je bil tik pred zdajci? Prosim, da tekom uvodnega dela.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Odboru predlagam, da obravnavo nadaljujemo na način, da razpravljamo po vrsti o posameznih členih ter sproti razpravljamo in glasujemo o vloženih amandmajih ter morebitnih amandmajih odbora, na koncu pa še glasujemo o vseh členih skupaj. Ali kdo temu nasprotuje? Ugotavljam, da nihče.

Želi predstavnik predlagatelja zakona podati dopolnilno obrazložitev k členom predloženega zakona in sicer Anja Bah Žibert. Beseda je vaša.

Predsedujoči, hvala lepa za besedo. Ministrica, vsi prisotni, lepo pozdravljeni.

Seveda smo v Slovenski demokratski stranki predlagali spremembo Zakona organiziranosti in delu v policiji, sicer je predlagatelj zakona kolega Vinko Gorenak, ki pa danes zaradi službene odsotnosti v tujini ne more predstaviti predloga, zato bom to storila v njegovem imenu jaz. Pravzaprav zakon kot sama vsebina zakona ne spreminja število, veliko število členov, gre pravzaprav v poseg v dva člena, vendar pa je predlagana rešitev takšna, ki bi ob sprejemu in jaz upam na razumevanje in posluh, bistveno pripomogla k izboljšanju stanja policistom, ki kot veste z svojim načinom dela tvegajo življenja, tvegajo svoje zdravje in pravzaprav so tisti prvi v državi, ki skrbijo za našo varnost in to, da pač vemo, da lahko nemoteno živimo v neki varni državi kar se tiče notranje notranjosti. Prav tako, vsi vemo, da velikokrat, sicer ob kakih praznikih govorimo o veteranih vojne za Slovenijo, govorimo o tem kako pomembni so. Nenazadnje so omogočili, da danes živimo v samostojni državi Sloveniji, da imamo lastno državo, in da so takrat v tistem času bistveno pripomogli oziroma tvegali svoje življenje in zdravje zato, da imamo danes državo in tudi slovenski parlament in vse ostale institucije, in da smo državljanke in državljani Republike Slovenije. Pravzaprav gre v poseg v dva čelna in sicer dejstvo je, da Zakon o organiziranosti in delu v policiji že sedaj omogoča posamezne možnosti, ko gre za delovanje, način življenja samih policistov, so pa pomanjkljivosti, ki so tudi v zadnjem času precej odjeknile. Tega pa Zakon do sedaj ne ureja in zato tudi predlagamo spremembe. In sicer, potrebno je vedeti, da danes nimamo rešitve v primerih, ko policist pri svojem delu izgubi življenje. To se žal tudi zgodi, pri upravljanju svojih nalog in v tistem trenutku oziroma posledično, če je bil najemnik službenega stanovanja, prekine pogodba tega najema in družina se mora izseliti. Govorimo o ožji družini. Tovorimo o, se pravi, ženi, partnerici in pa otrokom. Mi predlagamo tukaj konkretno rešitev in sicer, da ima družina v takem primeru, vsi vemo, da takrat velikokrat pišejo kako grozno, da se je pač neka zadeva končala s smrtjo, poskušamo pomagati na različne načine, pozabljamo pa na to, da takšna družina dobesedno lahko pristane na cesti. In gre za trenutke v življenju, ki so za takšno družino najtežji in ob tem, da izgubijo svojega najdražjega, izgubijo tudi bivališče, pravico do stanovanja, kar na nek način, če govorimo, da smo pravna in socialna država, se nam to ne bi smelo dogajati. Zato preprosto predlagamo, da ima družina možnost, da ima možnost, da poda prošnjo oziroma, da se sklene nova pogodba in da sklene pogodbo za bivanje v teh stanovanjih za nedoločen čas. Enako rešitev predlagamo tudi za policiste, ki so pri svojem delu pravzaprav izgubili zdravje, ampak to zdravje v smislu, da so posledično invalidsko upokojeni, ne morejo se več zaposliti niti na drugo področje, kar se tiče službovanja v policiji, policijskega dela itak ne morejo več opravljati in tudi v teh primerih pravzaprav izgubijo možnost za službeno stanovanje, kajti službena stanovanja so namenjena po veljavni zakonodaji zgolj za tiste, ki so aktivni v sami policiji. Torej tudi v teh primerih predlagamo, da ima policist oziroma njegova družina in on sam, možnost da ostane v teh službenih stanovanjih. Podobno rešitev pa predlagamo tudi za veterane vojne za Slovenijo. Gre za to, da so ti ljudje tudi danes aktivni pri svojem poklicu in če pride do morebiti do istih vzrokov kot pri policistih, govorimo o invalidnosti pri delu, govorimo o morda tudi izgubi življenja, da imajo možnost, da obdržijo službena stanovanja. Gre za to, da na nek način jim omogočimo prav tako bivanje in s tem dejansko tudi pokažemo, da ne gre samo za hvale, ko so različne prireditve in proslave, in ko vsi seveda čestitamo veteranom vojne za Slovenijo in govorimo kaj vse so žrtvovali, po drugi strani pa takrat, ko je konkretna možnost, da jim pomagamo, tega ne naredimo. Zagotovo imamo v državi in to vemo, veliko praznih stanovanj, ogromno jih je, in

3. trak: (sc) - 12.10

(nadaljevanje) zagotovo se na ta način da najti rešitve tudi za to vprašanje.

Jaz dlje v tem smislu ne bi šla, ker kot rečeno, gre za spremembo dveh členov, gre za konkretno rešitev in gre kot sem povedala za tiste najhujše oblike, ki se nam lahko v življenju zgodijo komurkoli od nas.

Prvič to, da policist izgubi življenje pri opravljanju svojih nalog in obveznosti zato, da skrbi za varnost in red v tej državi. Drugič. Ko, zaradi obveznosti, ki jih ima izgubi zdravje do takšne točke, da več svojega dela ne more opravljati v nobeni obliki. Gre za prvo kategorijo invalidnosti. To pa veste, da gre, potem za upokojitev. Sama upokojitev pa veste, da prinaša res minimalne zneske in posledično težko življenje za celotno družino.

Jaz upam na posluh. Zakon je res konkreten. Ni dolgi. Je pa res, da je Zakonodajno-pravna služba dala nekaj pripomb, ki smo jim tudi sledili, zato so pač predlagani amandmaji, s katerim sledimo mnenju Zakonodajno-pravna službe, da odpravimo tudi tiste pomisleke, ki jih je imela omenjena služba pri našem predlogu sprememb Zakona o organizaciji in delu v policiji.

Hvala lepa.

Hvala tudi vam.

Želi besedo predstavnica Ministrstva za notranje zadeve, ministrica mag. Žnidar.

Beseda je vaša.

Prosim.

Hvala lepa, predsednik, za besedo.

Spoštovane poslanke in poslanci!

Uvodoma je treba povedati, da ta problematika, ki jo danes obravnavamo ni padla v perspektivo Ministrstva za notranje zadeve takrat, ko je dobila tudi javno dimenzijo. Mi smo se s tem že pred tem ukvarjali, tudi se zavedamo tega problema. Torej, zavedamo se, da nekateri bivši zaposleni sedaj upokojeni uslužbenci policije pač v času aktivnega dela niso uspeli ali pa niso poskrbeli za trajno ureditev svojega nastanitvenega vprašanja. Tudi tem gremo na proti. Torej mi že v tem trenutku pomagamo tako upokojenim kot tudi svojcem kot tudi vojnim veteranom v okviru regulative kakšna je in je tudi bila v ta namen oziroma iz tega razloga spremenjena torej, da se ponudijo v najem tudi drugo stanovanje v kraju, kjer uslužbenci policije na razpisu niso pokazali interesa za najem in s tem poslušamo vsaj nekoliko pomagati, da si v doslednem času lažje uredijo trajno namestitev. Seveda po drugi strani pa je tudi naša dolžnost, da poskušamo gospodarno ravnati z razpoložljivim fondom službenih stanovanj in da sledimo tudi načelom, ki so tudi v tem oziru pomembna, če želimo ohraniti namen tega stanovanjskega fonda torej, da podpira policijo pri izvajanju zakonskih nalog.

Kar se tiče predloga, ki je bil vložen je stališče Vlade, da se ocenjuje, da namen predloga vsekakor je pozitiven, vendar pa po mnenju Vlade ni dovolj pravno in sistemsko dodelan. Vlada zato tudi podpira spremembe Zakona o organiziranosti in delu v policiji, ki bo užival tako široko podporo zaposlenih kot tudi socialnih partnerjev in pa tudi seveda ni možno nikakor zanemariti delovnih potreb delodajalca.

Zgodba ni nastala v letošnjem letu kot rečeno. Pravzaprav vzrok oziroma tisto sidrišče je v letu 2006, ko je prišlo do spremembe pravilnika in je prišlo po odločitvi tedanjega ministra do pretvorbe določbe, ki je urejala nedoločene čas v določen čas za pet let z možnostjo podaljšanja. Seveda Ministrstvo za notranje zadeve tudi v tem mandatu ni bilo pasivno. V letošnjem letu torej v letu 2017 smo spremenili stanovanjski pravilnik tako, da se najemnikom upokojencev dala možnost izbire drugega stanovanja, vendar v krajih kjer ni izkazanega interesa s strani zaposlenih. Z novo določbo je dana možnost sklenitve najemne pogodbe za določen čas do treh let, če je upokojenec prejemnik varstvenega dodatka ali invalid prve kategorije, nastale kot posledice ali nesreče pri opravljanju operativnega ali drugega nevarnega dela ali kot posledica poklicne bolezni s trajno izgubo splošne zmožnosti, izjemoma pa lahko generalni direktor policije odloči, da se z najemnikom, ki se je upokojil neposredno kot uslužbenec policije, sklene najemno razmerje za določen čas enega leta z možnostjo podaljšanja do največ treh let. Kar je tukaj izrednega pomena, je dejstvo, da se pogovarjamo o službenih stanovanjih. Torej, o stanovanjih, ki tudi nekako po primarnem namenu niso namenjena doživljenjskemu reševanju nastanitvenega vprašanja, ampak tako kot tu določa pravilnik oddaje za službene potrebe uslužbencev Policije za čas zaposlitve v policiji in v ta namen pravilnik tudi določa merila in pogoje. Torej, prvenstveno so namenjena reševanju problema kadrov za čas, ko jih policija potrebuje za izvajanje svojih zakonskih nalog oziroma kot smo slišali danes uvodoma, ko je poslanka zelo dobro povedala, ko se torej poskuša zadostiti enemu dejstvu, in sicer da gre za specifičen poklic, torej da gre za nevaren poklic, torej za situacije, ko aktivni policisti pravzaprav tvegajo svoja življenja, da zagotavljajo varnost v skupnosti. Namen teh stanovanj v prvi vrsti, torej prvenstveno, določene izjeme seveda so možne in tudi so, seveda je še določen manevrski prostor, kako to poglabljati, kako to urejati tudi v bodoče, ampak dejansko so ta stanovanja namenjena za reševanje eksistenčnih vprašanj aktivnih policistov, da jim torej ni potrebno skrbeti za to vprašanje in da se lahko nemoteno posvetijo svojemu policijskemu delu. Kot vemo, kaj je naloga policije, torej zagotavljanje varnosti ljudi in premoženja.

Naslednja stvar, ki je pomembna tudi v kontekstu današnje razprave, je tudi ta, da socialni partnerji policije, torej oba sindikata, tako SPS kot PSS, ne podpirata tega predloga. To ni nekaj, kar bi lahko bilo popolnoma zanemarljivo, ker namreč, gre za zelo pomembna vprašanja. Ta, ki se tičejo takšnih zadev, ki zelo pomembno vplivajo tudi na razmerja v policiji in je potrebno upoštevati tudi vzdrževanje socialnega dialoga, zato Vlada nikakor ne more podpirati enostranskega urejanja, ki ga prinaša predlagana sprememba Zakona o organiziranosti in delu v policiji. Mnenje socialnih partnerjev ni bilo upoštevano. Kot rečeno, oba sindikata nasprotujeta, kljub temu, da gre za občutljive pravice in menimo, da bi bilo to potrebno tudi z njimi uskladiti, ker imajo ta vprašanja zelo pomembno socialno in eksistencialno noto, ki, kot rečeno, zelo vpliva na medsebojna razmerja v policiji. Vlada sicer podpira ureditev problematike najemnih razmerij, tako za zaposlene kot tudi za upokojene policiste, če njihovo najemno razmerje izhaja iz delovnega razmerja. Torej, da se omogoči prehod iz aktivnega statusa ob maksimalni podpori države in pa kot rečeno, potrebno je pristopati k uravnoteženim rešitvam, da se upoštevajo tudi potrebe aktivnih policistov, da se jim omogoči nemoteno in varno delo in pa tudi vse tiste negativne posledice, ki pa lahko pridejo iz nepremišljenih rešitev.

Predlog vsebuje tudi določbe, ki bi morale biti urejene v posebnem zakonu, to je v Zakonu o vojnih veteranih. Veste verjetno tudi, da je Vlada imenovala medresorsko delovno skupino, ki se s tem zelo intenzivno ukvarja. V kolikor bo šla dalje po tej poti, kot si jo je zasnovala, menim, da se lahko pride do zelo kvalitetne sistemske rešitve, ki bo tudi ta segment ustrezno reševala.

Seveda, če obvelja ta rešitev, kot se jo nakazuje, ima to lahko tudi določene negativne posledice. Kot rečeno, potrebno je pogledati tudi iz druge perspektive. Sicer se strinjam, da so te vrednote, na katerih je zasnovan predlog teh sprememb zakona, pozitivne, so upoštevanja vredne in vsekakor je potrebno najti način, da se to tudi umesti v morebitne spremembe zakona, ampak dejstvo je, da že danes vsem aktivnim policistom ne moremo zagotoviti najema stanovanja kar je zaskrbljujoče, ker dejansko na ta način je oškodovana najbolj ranljiva kategorija, torej mlade družine, torej policisti, perspektivni kader, ki ga tudi policija izjemno potrebuje v času, ko dejansko prihaja do poslabšanja varnostnih razmer pa nimajo dostopa oziroma ne bodo imeli dostopa oziroma bo zoožan dostop do teh stanovanj. Kot rečeno socialni dialog ni zanemarljiv, socialne partnerje je potrebno upoštevati, ker namreč tudi v času pogajanja z obema sindikatoma smo vlagali zelo velike napore, da so se relevantne določbe zakona uskladile tako kot se, tudi izjava o usklajenosti je bila priložena in vse ostalo oziroma poseganje v ta način dejansko pomeni enostranski poseg v socialni dialog. Vsekakor, v vsakem primeru potrebujemo sistem, ki je pravičen, ki onemogoča zlorabe, ki tudi bazira na kriteriju socialne ogroženosti, ki je uravnotežen in, ki temelji na konsenzu, torej med aktivnimi policisti upokojenci in pa socialna ogroženost na drugi strani, hkrati pa upošteva tudi delovne potrebe delodajalca, ker namreč, če se gre po poti, ki ni prava, bi potem po naših ocenah v roku nekaj let zmanjkalo stanovanj za aktivno populacijo policije ravno v krajih kjer so potrebe po policistih največje. Spremembe Zakona o nalogah in pooblastilih policije so predvidene tudi v normativnem programu v začetku naslednjega leta, da bi bile podvržene spremembah, ker obstajajo še določene druge zadeve, ki jih je nujno urediti še v tem zakonu, tako, da zakon bo odprt, tudi kot rečeno, Zakon o vojnih veteranih je v, obravnavan v okviru te medresorske delovne skupine, do takrat seveda se bodo stvari reševale v okviru zmožnosti, vsekakor pa je naše stališče, da so zadeve oziroma morebitne rešitve tudi domišljene.

Najlepša hvala.

Hvala lepa ministrica.

Želi besedo še generalni direktor Direktorata za policijo? Hvala lepa. Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe, Špela Maček Guštin, prosim, beseda je vaša.

Hvala lepa.

Torej v mnenju smo opozorili na nedoločnost predlagane ureditve in sicer najprej glede policistov. V 1. členu je treba bolje definirati osebe, ki dobijo pravico do sklenitve najema po policistu, v 2. členu se glede policistov nekateri pogoji za upokojitev podvajajo, pač po naši oceni. Posebej pa še opozarjamo, da je treba opredeliti kdo določi tiste druge utemeljene razloge za priznanje pravice do najema službenega stanovanja. Predlog zakona pa ureja tudi pravice glede najema službenega stanovanja za osebe, ki imajo po Zakonu o vojnih veteranih status vojnega veterana. In v zvezi s tem najprej opozarjamo na to, da gre za nesistemski pristop, ki sproža vprašanja o več segmentih urejanja nekega področja in glede česar po naši oceni ureditev ni dobro zastavljena, ker je ureditev vojnih veteranov po Zakonu o vojnih veteranih glede na Zakon o organiziranosti in delu v policiji pač tako zelo drugačna, da nekega enostavnega izenačevanja ni mogoče določiti. Torej pogoje, ki naj veljajo za veterane bi bilo treba izrecno zapisati. Ima pa predlog zakona tudi nekatere nomotehnične pomanjkljivosti. Zdaj glede amandmajev, res je bil kratek čas na voljo za pregled amandmajev, ki smo jih prejeli na klop, pa vendar opažam nekatere pomanjkljivosti, ki jih želim predstaviti že zdaj. Torej amandma za 1. člen, glede njega nimamo pripomb, enako tudi za amandma k 3. členu ne. Pač pa pri amandmaju za 2. člen, povem lahko, da je večina našega mnenja sicer upoštevana, a ostaja še vedno vprašanje kdo določi te druge utemeljene razloge za priznanje pravice do najema službenega stanovanja, to se nanaša na policiste. Ja. Potem amandma za novi 3.a člen. Z vidika pravno-sistemskih pripomb se taka rešitev sicer zdi ustreznejša, pa vseeno opozarjam, da tako urejanje slabi skladnost pravnega sistema kot celote. Posebej opozarjam na besedilo prvega odstavka tega novega člena in sicer v tem delu, v tistem delu kjer je opredeljena oseba vojnega veterana. V določbo so vključeni samo veterani v vojni za Slovenijo v skladu z Zakonom o vojnih veteranih, pri čemer ugotavljamo, da Zakon o vojnih veteranih v svojem 2.členu definira vsaj 7 kategorij oseb, ki lahko dobijo status vojnega veterana in tudi predlog zakona sam v vloženi obliki med vojnimi veterani ne ločuje. Z amandmajem se ta skupina oseb, ki naj bi dobile posebne pravice, zmanjšuje. To bi bilo, ta ožji izbor je treba dodatno pojasniti zakaj je pač do njega prišlo in kje so vzroki za ta ožji nabor, ožji krog oseb, ki bi bile deležne te nove pravice.

Potem nadalje glede drugega odstavka, imamo tudi tukaj to težavo z nedoločeno dikcijo kaj so drugi posebej utemeljeni razlogi oziroma kdo bo to določil, če do tega v praksi dejansko pride pri priznavanju pravice do najema službenega stanovanja. Toliko o amandmajih.

Zdaj predlagamo v zvezi s tem razmislek, da se tudi ti pomisleki glede amandmajev odpravijo, pač v skladu s poslovniškimi možnostmi, drugih pripomb nimamo.

Hvala lepa.

Hvala tudi vam.

Odpiram razpravo poslank in poslancev. V razpravo dajem 1. člen h kateremu je bil vložen amandma poslanske skupine SDS v imenu predlagatelja, Anja Bah Žibert.

Predno bi pa prevzela besedo, pa še v zvezi s pooblastilom. Namesto Janija Möderndorferja je Irena Grošelj Košnik.

Beseda je vaša. Prosim.

Hvala lepa.

Jaz bi se odzvala. Najprej, preden gremo k posameznem členu, še na nekatere navedbe, ki so bile prej predstavljene. Poglejte, mi govorimo o nekomu, ki je izgubil življenje. Govorimo o nekomu, ki je pustil zdravje, potem pa rečemo, da saj rešitev je, ima možnost ostati v stanovanju za določen čas od enega meseca oziroma enega leta pa potem največ po podaljšanju do treh let. Poglejte, jaz upam, da vsi veste kaj pomeni invalidska upokojitev. Kot prvo, gre za to, da življenje ni več enako, da marsikdo potrebuje dodatno pomoč za to, da sploh preživi. In kot tretje, gre za kategorijo, ki postane socialno ogrožena. Takšni osebi se od enega meseca do treh let stanje ne izboljša, ampak se kvečjemu poslabša. In ob tem, ko mora živeti v takšnem stanju, se mora ukvarjati še s tem kam bo premestil svojo družino. Te trenutne rešitve v zakonu so slabe. Zdaj, ministrica pravi, da ta zakon ni sistemski. Seveda, saj ne govorimo o sistemskem zakonu. Govorimo pa o rešitvah, ki so ta trenutek slabe, jih nimamo in jih je treba rešiti. Dejstvo je, da bi se dalo že sedaj to rešiti. Mi smo pač predlagali ta zakon in najlepše je vedno odgovor, ni sistemsko rešen.

Kot drugo. Gre za to, da policist izgubi življenje, spoštovani. In takrat si vsi pripnejo črne pentlje, izkazujejo žalost družini, vse ostalo, po enem mesecu jih pa vržejo na cesto, ker imajo možnost pač samo tako, da se zadeva mora izprazniti. To je dejstvo. In tudi, če rečemo, da so lahko še dve leti notri ali pa tri leta. Poglejte, za to družino to ni rešitev. Ostali so brez družinskega člana, ostali so brez, ne vem, svojega očeta na primer lahko tudi svoje matere in mi pač konkretno rešujemo. Menimo, da glede na to, da država najde tudi rešitve za ljudi, ki prihajajo v to državo in niso državljani Republike Slovenije in jim pomagamo in omogočamo, da tukaj živijo. Ne rešimo pa tistih, ki so zastavili svoje zdravje in življenje za to državo. Sedaj pač na dolgi rok bi lahko prišlo, je rekla ministrica, do težav glede stanovanj za tiste, ki so aktivni še vedno. Na dolgi rok se to, da rešiti. To ni trenutni problem. Mi danes govorimo o že problemih, o tistih, ki so dobesedno tik pred zdajci, da jim bodo zaklenjena vrata v stanovanja, v katerih so do sedaj bivali.

Rečeno je bilo, da se socialni partnerji oziroma sindikalisti ne strinjajo. Morda se ne strinja kakšen vrh sindikata. Vprašanje pa je kaj bi bilo, če bi vprašali kolege in kolegice policiste in tudi vrh ni enoten. Nekateri pozdravljajo takšno rešitev seveda pa pravijo, da je potrebno poskrbeti še tudi za druge stvari, ampak tisto pa ni danes predmet tega zakona. V Slovenski demokratski stranki smo vedno podpirali karkoli je bilo predlagano v korist policistov in policistk za izboljšanje njihovega stanja. To ministrica tudi dobro ve, da tudi v tem mandatu smo takšne rešitve podpirali. Smo vedno pozdravili tudi dvigovanje proračuna na tej postavki itd., da ne bom.

Ne iskati izgovore pri socialnih partnerjih, ker potem financiranje občin sploh ne bi smel zakon biti nikoli na dnevnem redu, ker nima nobene podpore. To je pač iskanje dlake v jajcu.

Kar se tiče odgovora Zakonodajno-pravne službe. Povsem logično je zakaj vojni veterani pač za vojno za Slovenijo, zato ker je večina njih aktivnih še danes. Mi ne govorimo, mi tudi pri rešitvi zakona govorimo o tistih, ki so danes aktivni policisti in so v času upravljanja naloge bodisi izgubijo življenje bodisi pride do invalidske upokojitve in enako govorimo o veteranih vojne za Slovenijo. Drugi veterani več niso aktivni delovno. Če rečemo na eni strani delamo vse za to, da omogočamo boljše življenje, da privabimo v službo čim več policistov. Vse lepo in prav, ampak takrat, ko izgubijo bodisi življenje bodisi pa svoje zdravje sedaj pa za nas več niso pomemben. Po dveh, treh letih se znajdi sam. To jim sporočamo, če bomo zavrnili ta zakon. Morate vedeti, da gre za delo, ki jo vsakodnevno izpostavljeno na varnosti in visokem tveganju. Danes se te družine ne ukvarjamo samo s tem, da se bo oče ali mož vrnil domov, ampak tudi kaj se bo zgodilo, če se bo vrnil, ne vem, kot invalid ali pa, če se sploh ne bo vrnil kje bodo čez eden mesec, dve leti spali tudi s tem se morajo ukvarjati in ta zakon to rešuje.

Se strinjam glede Zakonodajno-pravna službe, da nekatere stvari niso izboljšane, ampak to se da v postopku, če so res ti drugi razlogi problematični ne nazadnje se lahko tudi tisti del črta. Mi nismo hoteli povsem ozko lahko, da bi tudi ministrstvo našlo kakšen drugi razlog, ki je tudi pri tem ključen, vendar če tega ni se tisti del enostavno črta in ostane samo kadar gre za invalidnost prve stopnje, ko se nekdo upokoji oziroma v drugem pr9imeru, ko pride do smrti zaposlenega. Za vojne veterane sem pa povedala zakaj ožanje. Vojna veterani za Slovenijo so aktivni in govorimo o tistem, ki je danes zaposlen in se mu lahko pri opravljanju dela oziroma pač zgodijo podobne stvari. Dajmo tem ljudem ne samo čast, ampak pokažimo jim, da želimo nekaj narediti tudi za njih. Jaz vam bom pač povedala eno prispodobo, pa se verjetno nekateri z njo ne boste strinjali, pa boste jezni, da bom to rekla, ampak bom … Nekoč sem se pogovarjala z veteranom vojne za Hrvaško. Slučajno sva se srečala in mi je rekel: »Mi našim veteranom dajemo ob možnosti stanovanja še možnost uporabe vikendov ob morju za rehabilitacijo, vi pa vaše zapirate. To je razlika med vami, pa nami.« Meni je dalo to misliti. In poglejte, gre res za pomembne kategorije. Jaz mislim, da je zakon povsem solidno napisan. Da se tiste pomanjkljivosti, ki so, odpravijo samo z enim črtanjem, če pač ministrstvu pri tem ne bi našlo drugih razlogov za to, sicer pa je povsem jasno – v primeru smrti in v primeru invalidnosti. Glede na podatke, ministrica, pa hvala bogu, rečem, hvala bogu nimamo toliko smrti in tudi tako hudih oblik invalidnosti ne, da ne bi našli toliko stanovanj v tej državi glede na to, zakaj vse gre denar v tej državi. Verjamem, da se to da najti in verjamem, da če imate željo, da boste pač ta predlog zakona podprli. Kot rečeno, ni povsem enotnosti niti v sindikatih. Mnenja so različna. Verjamem pa, da je potrebno rešiti tudi kakšno drugo področje. Absolutno, se strinjam. Zadosti stanovanj tudi za aktivne policiste. Ampak bilo je rečeno na dolgi rok. To se pa še da rešiti.

Hvala lepa.

Postopkovno Matjaž Han. Prosim.

Ja. Drage kolegice in kolegi, najprej, da ne bo nobenih dilem, jaz bom ta zakon podprl in se zahvaljujem predsedniku, da si tako hitro sklical sestanek. Opozarjam zdaj predlagatelje – več boste govorili, dlje boste govorili, zdaj tukaj lahko demagogije zmečemo na kubik, ampak mi ne bomo spravili tistega, kar je naš skupni cilj, na sejo Državnega zbora in bomo morali potem sklicevati izredne seje. Toliko o tem, ker bom potem utihnil, ker ne mislim govoriti in polemizirati.

Jaz se strinjam, da je ta zakon prišel na mizo zaradi tega gospoda, ki je pač invalidsko… ki je pač bolan in je verjetno treba tudi njega rešiti. Zadaj je še veliko drugih zgodb, zato bi našli nek minimalni konsenz, da mogoče tisto okoli vojnih veteranov in tako naprej, če je to, kar je ministrica rekla, da se zadaj pripravlja zakon, se tisto naredi posebej. Se naredi zdaj to zadevo, da se ta gospod na nek način reši.

Tako da jaz samo povem, da bom ta zakon podprl in apeliram na poslanke in poslance, da, če mislimo reševati ta problem, potem je treba danes čim manj govoriti, da bomo zaključili do dveh.

Hvala lepa.