Spoštovane kolegice, kolegi, spoštovani gostje, pričenjam 36. sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor. Obveščam vas, da sem prejel dva opravičila z današnje seje in sicer opravičilo Marjane Kotnik Poropat in dr. Franca Trčka. Na seji pa kot nadomestni član in s pooblastili sodelujejo za enkrat dr. Mitja Horvat za Vojko Šergan.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red s tremi točkami. V četrtek, 4. 1. 2018 sem vas obvestil, da se dnevni red razširi z točko 1. a, Predlog stališča Republike Slovenije do predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktive 2009/73/ES o skupnih pravilih za notranji trg z zemeljskim plinom. Glede na to, da smo danes pred sejo prejeli z strani Vlade Republike Slovenije predlog za umik te točke z dnevnega reda, ta predlog širitve štejte kot brezpredmeten.

Prehajamo torej na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA STALIŠČA DO PREDLOGA DIREKTIVE SVETA O SPREMEMBI DIREKTIVE 199/62/ES O CESTNIH PRISTOJBINAH ZA UPORABO DOLOČENE INFRASTRUKTURE ZA TEŽKA TOVORNA VOZILA V ZVEZI Z NEKATERIMI DOLOČBAMI O OBDAVČITVI VOZIL. Na sejo so bili za obravnavo te točke kot predstavniki Vlade povabljeni predstavniki Ministrstva za infrastrukturo, gradiva k tej točki je poslala Vlada dne 23. 12. 2017 na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Odbor navedeno gradivo obravnava v skladu s prvim in drugim odstavkom 154. h člena Poslovnika Državnega zbora in, da Odboru za zadeve Evropske unije posreduje svoje mnenje.

Besedo dajem predstavniku Vlade, Ministrstva za infrastrukturo, državnemu sekretarju Juretu Lebnu, da nam predstavi predlog stališča.

Hvala predsednik.

Republika Slovenija ocenjuje, da je potrebno v nadaljnji razpravi v zvezi z podanim predlogom pridobiti dodatna pojasnila, obrazložitve in finančne ocene posameznih predlaganih ukrepov. Poleg tega se pričakuje tudi odziv ostalih držav članic, saj imajo predlagani ukrepi Evropske komisije na področju odprave letnih davkov in uvedbe cestninjenja tako za uporabnike kot tudi upravljavce cestnih cestninskih cest, precejšnje finančne in širše družbene posledice, predvsem pa v sistem cestninjenja vnašajo tudi določeno negotovost v poslovanje upravljavcev cestninskih cest. Prav tako postopna ukinitev letnih davkov oziroma v Republiki Sloveniji letnih dajatev za težka tovorna vozila pomeni zmanjšanje finančnega priliva v proračun za izvedbo investicij in vzdrževanje prometne infrastrukture in postopno nadomestno uvajanje cestnin pomeni prilive privatnim družbam, ki upravljajo z infrastrukturnim sistemom kjer so uvedene cestnine. V zvezi z načrtovanimi spremembami, ki jih ima Evropska komisija pri odpravi izkrivljanja konkurence med prevoznimi podjetji s postopno uskladitvijo oziroma znižanjem davkov na težka tovorna vozila in z vzpostavitvijo pravičnih mehanizmov za zaračunavanje infrastrukturnih pristojbin si bo Republika Slovenija v postopku sprejemanja zakonodajnega akta prizadevala za časovno postopno zniževanje davkov za težka tovorna vozila. Časovno nižanje davkov za težka tovorna vozila in na drugi strani novo opredeljena pravila za zaračunavanje infrastrukturnih pristojbin bodo omogočile učinkovit in časovno postopen prehod iz davkov na cestnine, ki bodo povezane z uporabo cest. Glede trenutnega predloga, da se sedanja priloga ena razdeli v več zaporednih tabel, ki bodo odražale postopno znižanje najnižjih stopenj davka za težka tovorna vozila v obdobju petih let na stopnjo nič, se bo Republika Slovenija prizadevala za uveljavitev čim daljšega časovnega obdobja zniževanja stopenj davka za težka tovorna vozila. Prva tabela namreč ustreza sedanjim pogojem iz priloge ena, preostalih pet tabel pa vsebuje ustrezne podatke, ki so v vsaki tabeli nižji za 20 % v primerjavi s sedanjimi stopnjami, ker je to ustrezno in so po petih letih zniža na nič v vseh kategorijah. Postopno ukinitev letnih davkov na težka tovorna vozila zmanjšuje finančni priliv v proračun Republike Slovenije za izvedbo investicij in vzdrževanja prometne infrastrukture in z nadomestnim uvajanjem cestnin povečuje prilive privatnim družbam, ki upravljajo z infrastrukturnim sistemom, kjer so uvedene cestnine. O zmanjšanju obdavčitve oziroma zmanjšanju letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu za težka tovorna vozila oziroma celotnem zmanjšanju tovrstne obdavčitve se verjetno lahko pogovarjamo samo v primeru, da se razširi sistem cestninskih cest v Republiki Sloveniji, tudi na cestninjenje državnih in občinskih cest. Posledično k takšni odločitvi to verjetno pomeni tudi uvedbo satelitskega sistema cestninjenja vseh cest in verjetno spremembo mikrovalovnega sistema cestninjenja, ki se bo na avtocestah v Republiki Sloveniji uveljavil po podatkih DARSA z aprilom letošnjega leta. V primeru, da ostane cestninjenje samo na avtocestah potem sedanje dajatve za težka tovorna vozila ne moremo zmanjševati, saj na ta način zagotavljamo namenska sredstva za investicije in vzdrževanje omrežja državnih cest.

Hvala.

Hvala lepa.

Odpiram razpravo, želi kdo besedo?

Kolega Lah.

Lep pozdrav ministrici, državnim sekretarjem in ostalim.

Mene zanima koliko tega denarja se zdaj zbere letno, za kakšen izpad bo šlo pa ali imamo pri nas kakšnega privatnega upravljavca, kolikor vem je DARS edini na avtocestah kjer se cestnine pobiramo, drugega nimamo. Kar se tiče pa pomislekov in predlogov, da bi potem morali cestninjenje uvesti tudi na državnih cestah in občinskih cestah je pa to misija nemogoče po mojem. Poleg tega pa že elektronsko cestninjenje tudi za osebna vozila, ki so verjetno v načrtu v bodoče, strokovnjaki iz vašega ministrstva govorijo o tem, da se lahko zgodi, da bo promet šel iz avtoceste, ki je varen na državne ceste in na občinske ceste, ki pa, za katerega pa vemo v kakšnem stanju je in bo bistveno več smrtnih žrtev kolikor jih je sedaj in tudi prometnih nesreč in smrtnih žrtev, to govori stroka iz vašega ministrstva. Zato mislim, da so tisti mestniki (?) odveč in res pa verjetno je, da bi lahko cestnine, sploh za kamione, ki jih je na slovenskih cestah tujih 80 % dvignili pa, ker davki, mislim, da je to cestna taksa za kamione, da ta taksa je za naše kamione, tiste, ki so pri nas registrirani in plačujejo, cestnino plačujejo pa vsi, ki vozijo in vemo, da cene ne smejo biti različne za naše in za tuje, jaz vidim tukaj priložnost, da cestnino dvignemo na ta račun in s tem tudi več dobimo od tujih kamionov. Privat upravljavcev pa tako v Sloveniji nimamo in bi bil nesmisel, da bi jih tudi imeli razen mi smo avtocestni križ zgradili sami, nismo dali tako kot Hrvatje, tam bi bil tak primer in oni bodo imeli težave, jaz jih pa pri nas za enkrat ne vidim in vidim tukaj tudi priložnost, ker mi s to takso, če bodo tujci to naredili, mi samo dodatno obremenjujemo naše prevoznike in lastnike kamionov, če bodo še cestnino plačevali, recimo tujci pa ne. Zato me zanima, če imate podatek koliko se tega denarja letno zbere od kamionov, to je verjetno prek registracije, če prav razumem?

Hvala lepa.

Gospod državni sekretar.

Ja, hvala.

Z letno dajatvijo dobimo cca. 150 milijonov letno, od tega pade med 35 in 40 milijonov letno iz tovornih vozil. Ja, v Sloveniji privat upravljavcev nimamo, imamo samo DARS, moram pa povedati, da je to pač stališče Republike Slovenije na trenutno obliko samega predloga direktive. Kolikor sem že povedal bo Slovenija v sklopu oblikovanja končnega gradiva delal na način, da bomo v največji možni meri interese Slovenije, v Sloveniji sledili, tako, da to ni še zaključno, ampak delamo na tem, da bo čim bolje za Slovenijo.

Hvala lepa.

Še kdo? Ugotavljam, da ne. Zaključujem razpravo. K predlogu stališča ni bil sprejet noben amandma dajem na glasovanje naslednji predlog mnenja odbora. Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor podpira predlog stališča do predloga direktive sveta o spremembi direktive 199/62/ES o cestnih pristojbinah za uporabo določene infrastrukture za težka tovorna vozila v zvezi z nekaterimi določbami o obdavčitvi vozil, ki jih je predložila Vlada in predlaga Odboru za zadeve Evropske unije, da predlog stališča sprejme. Kakšna obrazložitev glasu? Ne.

Glasujemo.

Kdo je za? (13 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je mnenje sprejeto.

Določiti moramo še poročevalca, ki bo poročilo odbora predstavil na seji pristojnega odbora. Kolega Krajnc? Bo. Hvala lepa.

S tem zaključujem 1. točko dnevnega reda.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O EVIDENTIRANJU NEPREMIČNIN, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo po skrajšanem postopku posredovala Vlada. Kolegij predsednika Državnega zbora je na 114. seji dne 1. 12. 2017 sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku. Dne 5. 12. 2017 je Poslanska skupina SDS podala zahtevo, da Državni zbor ponovno odloča o odločitvi Kolegija predsednika Državnega zbora, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku. Državni zbor je v zahtevi za ponovno odločanje glasoval na 36. seji dne 11. 12. 2017 in odločil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku. Za obravnavo je bilo posredovano naslednje gradivo, predlog zakona z dne 27. 11. 2017, mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 22. 12. 2017, pojasnila Ministrstva za okolje in prostor k mnenju Zakonodajno-pravne službe z dne 4. 1. 2018, predlog amandmaja Inženirske zbornice Slovenije k predlogu zakona z dne 5. 1. 2018, predlog za javno predstavitev mnenj o predlogu zakona Poslanske skupine SDS z dne 9. 1. 2018 in mnenje Komisije državnega Sveta za lokalno samo upravo in regionalni razvoj z dne 9. 1. 2018. V poslovniškem roku so bili vloženi amandmaji poslanskih skupin koalicije. Na sejo so bili k obravnavi te točke povabljeni Ministrstvo za okolje in prostor, Geodetska uprava Republike Slovenije, Skupnost občin Slovenije, Združenje občin Slovenije, Združenje Mestnih občin Slovenije, Inženirska zbornica Slovenije, Matična sekcija geodetov pri Inženirski zbornici Slovenije, Društvo sodnih izvedencev in cenilcev geodetske stroke Slovenije in Zakonodajno-pravna služba. Kot sem že omenil je Poslanska skupina SDS včeraj dne 9. 1. 2018 na odbor naslovila predlog za izvedbo javne predstavitve mnenj o Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o evidentiranju nepremičnin. Preden preidemo na drugo obravnavo predloga zakona, moramo torej odločati o tem predlogu. V odločanje bom oziroma v razpravo bom dal naslednji predlog sklepa, Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor bo na 46. člena Poslovnika Državnega zbora opravil javno predstavitev mnenj o Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o evidentiranju nepremičnin. Če bo predlog za izvedbo javne predstavitve mnenj izglasovan bo datum njene izvedbe določen naknadno, upoštevajoč razpoložljivost velike dvorane Državnega zbora, namen javne predstavitve mnenj je pridobiti mnenje in stališča strokovne in širše javnosti o vsebini predloga zakona pred njegovo obravnavo na matičnem delovnem telesu oziroma v Državnem zboru. Želi predstavnik predlagatelja javne predstavitve mnenj podati dodatno obrazložitev k predlogu?

Kolega Krivec, imate besedo.

Ja, hvala za besedo spoštovani predsednik, lep pozdrav ministrici in ostalim kolegicam in kolegom in ostalim prisotnim.

Vi ste že povzel našo pobudo, vsaj okvirno je bila predstavljena na nek način smo podobno zahtevo že naslovili takrat, ko smo predlagali, da se ta zakon obravnava v skladu z normalnim postopkom, ne pa po skrajšanem, vendar je Državni zbor ta postopek zavrnil. Zdaj ponovno predlagamo v skladu z poslovnikom, da se vsaj opravi javna predstavitev mnenj zainteresiranih, bi rekel, skupin od ministrstva, zainteresirane javnosti in ostalih. Glede na to, da je bil ta zakon v javni obravnavi le 7 dni menimo, da je tako hitenje nepotrebno in bo v nadaljevanju lahko pripeljalo ponovno do težave, ko bo zakon sprejet in ne bo v celoti usklajen z vsemi deležniki in bo povzročil v nadaljevanju težave, zato je bil predlog, da se pred nadaljnjo obravnavo v matičnem delovnem telesu vseeno opravi javna predstavitev mnenj in, da se določene dileme, ki so vseeno razčistijo. Gre za zakon, ki se dotika praktično vsakega državljana in je tako hitenje z tem nujnim postopkom oziroma skrajšanim postopkom po našem mnenju nedopusten v takih primerih in predlagam tudi ostalim kolegom v izogib podobnim zapletom kot jih že imamo z zakoni, ki so bili sprejeti na tem odboru, omenim lahko samo dimnikarski zakon, da se vseeno razumno odločimo in podprete to, da se opravi javna predstavitev mnenj in s tem tudi kvalitetna obravnava zakona, ki je potreben vendar ne na tak rokohiterski način po skrajšanem postopku.

Hvala lepa.

Odpiram razpravo, želi kdo od članic in članov besedo?

Kolega Lah, imate besedo.

Jaz podpiram ta predlog. Ko sem »čital« ta zakon, šel čez ta zakon, sem se malo zamislil glede na celotno problematiko. Ta zakon je osnova za Zakon o davku na nepremičnine, ki ga ne bo sprejel v tem mandatu Državni zbor, vprašanje, če tudi v naslednjem. Situacijo, ki imamo na področju nepremičnin v Sloveniji je zelo zapletena, imamo okrog 300 tisoč objektov zgrajenih v neskladju z predpisi in kar nekaj 10 tisoč brez gradbenega dovoljenja in zdaj rabimo podatke zelo natančne, kot je rekel državni sekretar za finance za uvedbo davka na nepremičnine. Davek na nepremičnine naj ne bi bil višji kot je NUSZ. NUSZ občini predstavlja 5-10 % primerne porabe, se pravi zelo malo. In, če bi mi s prostorsko in gradbeno zakonodajo rešili legalizacijo v parih letih, dobimo vse podatke in zelo natančne, bistveno bolj kakor s tem za uvedbo davka na nepremičnine. S tem bomo dobili samo in jaz dvomim, da bomo v kratkem času lahko to izvedli, ker po mojem bi morali kar geodetov še iz par sosednjih držav nabrati, da bi to naredili v kratkem času, da bi imeli vse evidence take, da nam ne bo Ustavno sodišče zopet razveljavilo davek na nepremičnine. Po drugi strani pa ne vem kaj so občine mislile, ko so kar potrdile ta zakon, da je treba to sprejeti in iti skozi, ko tukaj dobimo samo evidence, občine pa ne komunalnega prispevka. Komunalni prispevek se zaračuna pred izdajo gradbenega dovoljenja, kakor vem, zdaj po še veljavnem zakonu. Tukaj bomo samo evidence imeli, davek, ko bo sprejet vprašanje kakšen bo in kaj bodo občine od tega davka imele. Če bi bile izvedene legalizacije bi občine dobile komunalni prispevek zaračunan in s tem komunalnim prispevkom bi zgradile komunalno infrastrukturo. Naj povem še enkrat, poudarim, da 300 tisoč Slovencev nima zdrave pitne vode, imamo jo pa v Ustavi. Od kod bodo občine dobile denar, da bodo tem zagotovile zdravo pitno vodo, da ne govorim o odvajanju in čiščenju odpadnih voda, ker imamo določene zaveze. In gremo zdaj neko vzporedno bližnjico iskati, da bomo prišli do evidenc pravih na zelo drag način in, če bi nekdo analiziral trenutno stanje v kakšnem stanju so te evidence in zdaj seveda povečujemo tukaj kazni iz 40 evrov na 300, toliko kolikor naj bi bil tudi strošek teh evidenc, ali strašimo ali nam je cilj kazni pobrati pa nič narediti ali kaj? Zato jaz podpiram ta predlog, da se javna razprava opravi, da vsi deležniki povedo svoje, tudi občine, jaz pogrešam tukaj, kej so občine? Ker to je osnova, ki se njih tiče, v prihodnje razen, če vsi želimo odbiti ta mandat pa toliko kljukic narediti kaj smo sprejeli, izvedljivega in neizvedljivega, da boste si ne vem, koalicija lahko v svoji koalicijski pogodbi odkljukali kaj ste naredili in pohvalili pred volivci.