Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne prav lepo pozdravljam!

Ob enem vam pa želim vse dobro v tem letu!

Še posebej danes pozdravljam našo novo podpredsednico mag. Bojano Muršič, ki je nadomestila gospoda Janka Vebra in tudi izkoriščam priliko, da se mu zahvalim za odlično sodelovanje. Sedaj pa pričenjam 40. redno sejo Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino.

Obveščam vas, da je zadržan poslanec dr. Dragan Matić, ki pooblašča poslanca dr. Mitjo Horvata ter poslanec Žan Mahnič, ki pooblašča poslanca dr. Vinka Gorenaka.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red seje odbora:

1. točka - Predlog Zakona o izobraževanju odrastlih,

2. točka - razno.

Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov v zvezi z dnevnim redom je določen takšen dnevni red seje kot je bil predlagan s sklicem.

Smo pri 1. TOČKI DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG ZAKONA O IZOBRAŽEVANJU ODRASLIH, DRUGA OBRAVNAVA.

V zvezi s to točko ste prejeli gradivo, ki je objavljeno na spletni strani Državnega zbora in sicer predlog zakona, mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Državnega sveta ter mnenje Združenja mestnih občin Slovenije. K tej točki sem vabila kot je razvidno s sklica seje. Odbor bo predlog zakona obravnaval na podlagi 126. člena Poslovnika. Rok za vlaganje amandmajev se je iztekel v petek, 5. januarja 2018. V poslovniškem roku pa so amandmaje vložile poslanske skupine SMC, Desus in SD ter Poslanska skupina SDS. Pregled amandmajev ste prejeli. Odboru predlagam, da v skladu s tretjo alinejo prvega odstavka 128. člena Poslovnika ob koncu razprave glasujemo o vseh členih skupaj. Ali se strinjate? V redu.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, o kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona.

Želi predlagatelj predloga zakona podati dopolnilno obrazložitev k členom predloženega zakona? Izvolite, dr. Andreja Barle Lakota.

Hvala lepa.

Gre za enega od tistih zakonov, ki so pomembni za družbo v prihodnosti. Res je, da smo, kar nekaj časa razpravljali tudi o tem ali bi ime zakona zares spremenili, ker včasih samo ime celo zavaja. Ne gre za področje izobraževanja odraslih, ampak v resnici se dotika področja vseživljenjskega učenja, ki je za družbo prihodnosti še kako pomemben. Zakon je nov in ne gre za spremembe in dopolnitve obstoječega zakona. Razlogov za to je več. Obstoječi zakon torej veljavni zakon je napisan zelo široko in z vidika pač časa, ko je nastajal. V tem obdobju smo ugotovili, da je pravzaprav potrebno področje izobraževanja odrastlih tako zakon sedaj imenujemo oziroma vseživljenjskega učenja bolj jasno strukturirati. Da mu je treba dati jasne stebre okoli katerih se področje, potem lahko razvija. Razlogov za to je seveda več, jih ne bi na dolgo pojasnjevala, vendar ključen razlog je ta, da raziskave kažejo, da je področje izobraževanja odraslih eno od tistih področij, kjer lahko prihaja do potencirane družbene neenakosti v kolikor država jasno ne opredeli področji kjer vsem ljudem zagotavlja enake možnosti za vstopanje v življenje, trg dela pa tudi za tretjo življenjsko obdobje. Ravno zato je bil ta zakon velik izziv, priprava tega zakona, velik izziv, ker je bilo treba premisliti zelo kompleksne strukture, zelo različna področja zajeti v zakon in premisliti, na kakšen način jih v resnici ujeti.

Rešitve, ki jih prinaša zakona predvsem in ključna rešitev je kako urediti razmere med javnim interesom in javno službo, kaj je predmet javnega interesa in kaj je predmet javne službe in to zakon jasno opredeljuje. Druga zgodba, ki je zelo pomembna je, da se razvrščajo izobraževalni programi, ki sodijo v področje tega zakona, se pravi, kako sploh poimenovati kako lahko opredeliti programe. Gre namreč za področje formalnega torej programov, ki so pridobili javno veljavnost programov, ki nimajo javne veljavnosti neformalni programi itd., skratka, cel prag zelo različnih možnosti, ki naj bi jih ta zakon urejal.

Potem. Gre za področje, ki jih tudi pri klasičnih zakonih z našega področja ne poznamo tako dobro tako imenovane dejavnosti. Na primer, vprašanje svetovanja je v pripravi zakona bilo velikokrat izpostavljeno čemu je tukaj svetovanje tako pomemben del same dejavnosti. Gre namreč za to, da je ravno svetovanje ena od ključnih točk tega zakona, kjer prvič ustvarjaš priložnosti za to, da se v izobraževanje vključujejo tudi tisti, ki sicer sistem ne poznajo dobro. Potem, da znaš privabiti vse tiste, ki bi sicer že obupali in se ne bi vključevali v nadaljnje izobraževanje. Da daješ možnost tistim, ki to področje uporabljajo bolj za spopadanje z življenjskimi izzivi in ne toliko za trg dela itd. Skratka, vsi ti cilji so, jaz mislim, sedaj v zakonu dovolj dobro popisani. Moram pa iskreno poudariti, da je ogromno strokovnih premislekov bilo pri pripravi zakona pripravljenih, ogromno tudi pojmovnega aparata na novo vzpostavljenega, ker je bilo področje toliko časa postavljeno obrob. Zato se jaz zares veselim in sem ponosna na to, da so sodelavci uspeli pripraviti skupaj seveda z vsemi strokovnjaki na področju zakon, za katerega mislim, da je zakon za družbo prihodnosti.

Sedaj pa samo še enkrat, da povem tisto ključno stebrišče okoli katerega se, potem lahko področje razvija naprej, to je, javna služba. Temu je posvečeno tudi največ pozornosti znotraj zakona. Javno službo smo opredelili predvsem program osnovne šole za odrasle, potem vključevanje v javno veljavni izobraževalni programe za odrasle, po katerih se ne pridobi javna izobrazba in tretje so še dejavnosti svetovanja, sem že povedala, iz katerega razloga. Se pravi, tisti ključen preboj tega zakona v primerjavi z neveljavnim zakonom je jasno strukturiranost javnega interesa in javne službe dejavnosti in pa programov.

Hvala lepa.

Imam še eno pooblastilo in sicer poslanec Peter Vilfan pooblašča poslanca Primoža Hainza.

Sedaj dajem besedo predstavnici Zakonodajno-pravne službe, gospe Valentini Marolt. Izvolite.

Hvala za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je k predlogu zakona pripravila pisno mnenje. V okviru svojih pristojnosti smo opozorili na varstvo pravic posameznikov, na katere bo novela učinkovala pa na vprašanje notranje skladnosti, saj je treba upoštevati več različnih programov in dejavnosti na področju izobraževanja, ki je namenjeno odraslim. Amandmaji, ki so jih vložile tri poslanske skupine sledijo našim pripombam. Določena pojasnila pa smo dobili tudi s strani ministrstva.

Hvala.

Hvala lepa tudi vam.

Sedaj dobi besedo predstavnik Državnega sveta, gospod Tomaž Horvat.

Izvolite.

Hvala za besedo.

Lep pozdrav tudi v mojem imenu.

Državni svet podpira namen predloga zakona, da se z uvedbo javne službe na področju izobraževanja odraslih in organizacije mreže izvajalcev javne službe zagotovi stabilno in predvidljivo finančno okolje za izvajalca javne službe izobraževanja odraslih. V razpravi, ki smo jo imeli na komisiji Državnega sveta, je bilo izpostavljenih kar nekaj vprašanj v zvezi s kadrovskimi pogojev izvajalcev programov za izobraževanje odraslih, ki naj bi bili po predlogu zakona ločeni na izvajalce javno veljavnih programov in izvajalce neformalnih programov oziroma na strokovne delavce in izobraževalce. Ključni problem tega razlikovanja je usposabljanje kadrov v neformalnih izobraževalnih programih, ki niso financirani iz evropskih sredstev, saj niso del izobraževalnega sistema. Državni svet se strinja z opozorili, da so tudi neformalni programi za izobraževanje odraslih pomemben del izobraževanja, saj se ti programi lažje prilagajajo potrebam okolja. Nacionalni in neinstitucionalni vidiki izobraževanja se morata povezovati in ustvarjati pogoje, da se tudi ranljive skupine odraslih motivira za izobraževanje. Državni svet poudarja, da je pomemben sistemski pristop k izobraževanju odraslih, ki mora postati del izobraževalnega sistema. K temu spodbujajo in zavezujejo nacionalni strateški koncepti učeče se družbe. Krepitev finančnih in strokovno kadrovskih pogojev za izvajanje izobraževalnih programov investicija ustvarjanje pogojev za aktivnost in ohranjanje vitalnosti starejšega prebivalstva. Državni svet pri tem posebej poudarja, da izobraževanje zahteva celovit pristop, zato se morajo ustvarjanje sistemskih pogojev za izvajanje izobraževanja odraslih vključevati vsa ministrstva. Na tem mestu bi rekel, da je sicer po dolgi razpravi komisija Državnega sveta predlog zakona podprla. Hvala.

Hvala lepa tudi vam. Sedaj pa prehajamo na razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona.

Odpiram razpravo o 1. členu. Najprej bi dala besedo vabljenim, da poveste svoje mnenje. Izvolite. Vsak naj se, prosim, predstavi zaradi magnetograma. Hvala lepa.

Lep pozdrav. Predsednik Zveza ljudskih univerz Slovenije. Ljudska univerza Slovenije podpiramo zakon in se hkrati zahvaljujemo ministrstvu, da je po dolgih letih pripravilo zakon, ki malo bolj natančno definira vlogo ljudskih univerz in vlogo izobraževanja odraslih. Tako, da z naše strani lepa pohvala ministrstvu, da so pripravili ta zakon in, kot sem že omenil, Zveza ljudskih univerz ta zakon podpira. Hvala.

Hvala lepa. Prav lepo je slišati. Dober začetek. Gremo naprej. Izvolite.

Lep pozdrav. Združenje mestnih občin Slovenje. Mi smo dali pisne pripombe in predloge k predlogu zakona. Če izpustim tisti del same priprave zakona, to pač zgolj splošna kritika, da tako kot sicer, zlasti, ko gre za Ministrstvo za izobraževanje se soočamo vedno znova in znova z načinom, da zakonodaja, ko gre za postopek priprave zakonov z njihove strani ni upoštevana. Govorim namreč o vključevanju lokalnih skupnosti in njihovih združenj v ta postopek. Še vedno namreč predlagatelji predpisov dojemajo Združenje občin kot strokovno javnost, ne pa kot tiste udeležence postopka, ki, bom drugače rekel, ne dojemajo lokalne samouprave kot obliko vertikalne oblasti, kar pomeni, da nas dojemajo kot strokovno javnost, splošno javnost in mislijo, če organizirajo 30 dnevno javno obravnavo, da je pa s tem zgodba z njih zaključena. Daleč od tega. Mi bi morali biti vključeni v postopek potem ko je javna obravnava zaključena, ko vemo kakšne so pripombe, ko smo z njimi seznanjeni. In potem dobiti besedo, da povemo svoja stališča in da na podlagi tega ima potem ministrstvo tudi, bom rekel, moralno in drugačno pravno podlago, da lahko pristopi k nadaljnji izdelavi predloga zakona.

Kar se tiče tega predloga, ki je sedaj na mizi, namreč, naj omenim, da osnutek, ki je bil v javni obravnavi se bistveno razlikuje od tega, od tega predloga. No in, če nadaljujem, ta predlog, ki ga imate v obravnavi po našem mnenju ne dosega standardov, ki jih Poslovnik Državnega zbora določa glede predlogov zakonov, tu mislim na 115. člen Poslovnika, njegov sedmi odstavek, ki govori kakšna naj bo obrazložitev, če pogledate obrazložitev predloga zakona vidite, da je pomanjkljiva, da je zgolj prepis določb predloga zakona, če vzamem samo za primer, recimo 28. člen, obrazložitev, govori o sestavi Sveta zavoda, veste že, mi smo dali pripombe in tudi Zakonodajno-pravna služba jo je dala, da je bila določba jezikovno, namensko in sicer neustrezna, da je šele z amandmajem bo popravljena, ker se ni vedelo na koga se nanaša tista opcija, kaj je prepuščeno aktu o ustanovitvi. Mi vemo, da recimo zakon o zavodih določa sestavo svetov zavodov, da je tripartitna, to predlagatelj vztraja na, v bistvu na dvopartitni sestavi, predstavniki uporabnikov pa le, če je tako v aktu o ustanovitvi določeno. Zanimajo nas razlogi za takšno odstopanje, mi se moramo zavedati, da mora sestava sveta ustrezati naravi dejavnosti za katere je nek zavod ustanovljen in seveda, če je dejavnost posebne vrste, je seveda razumljivo, da je lahko tudi sestava Sveta drugačna, ampak mi tega ne vemo zakaj se je predlagatelj zakona tako odločil kot se je, zakaj ne uporabniki, če pa so uporabniki ena pomembnih sfer? To bi lahko predstavnik recimo Zveze ljudskih univerz dobro povedal kakšno težo daje uporabnikom, zakaj prepustiti ustanovitelju, da bo on odločal kdaj uporabnik da in kdaj ne? Ampak to je pač zgolj samo en primer, ravno tako gre za odstopanje recimo od temeljnega predpisa v primeru določb Zakona o financiranju, vzgoji in izobraževanju. Ta zakon jasno določa kaj je okvir, kaj je okvir javne službe in mi beremo v uvodni obrazložitvi, da se zdaj s tem zakonom uvaja javna služba na področju izobraževanja odraslih, kar seveda ni res, je pa res, da je bolj natančno strukturirate vse skupaj s tem zakonom. Mi imamo javno službo že »uhuhu«, od Zakona o izobraževanju odraslih naprej na tem področju, je zakon jasen in tudi Ustavno sodišče je dovolj jasno to reklo, če ne poznate odločb na to temo. In, če grem naprej, predlagatelj trdi, da ni nobenih finančnih in administrativnih posledic, so, glejte, določba, ki govori o financiranju s strani lokalnih skupnosti zagotovo razširja sedanji obseg financiranja, dajte si natančno prebrati in v tej zvezi bi radi pojasnila. Administrativne posledice, do zdajšnji zakon ni terjal nujno sprejem programa, letnega načrta, ta ga uvaja, obvezno, naj ga, prav, ampak zakaj letno, na drugi strani je pa Vladi dopuščeno, da za več let skupaj lahko sprejme. Poslušajte, čemu? Kje so razlogi za takšno odstopanje? Za takšno razlikovanje? In smo spet pri kakovosti obrazložitve predloga zakona. Jaz se zavedam, to je pravzaprav rak rana večine predpisov, ki so v tej hiši, ki so poslani v to hišo. Potem, če se vrnem nazaj na sestavo Sveta, če že ima ustanovitelj kakšno vlogo in, če so mu naložene določene obveznosti, zakaj recimo zgolj mnenje, ko gre za imenovanje recimo direktorja? Zakaj ne soglasje? A gre pa za občinski javni zavod, ki ne opravlja samo javne službe, še kakšno drugo dejavnost. Zakaj recimo pri koncesiji zgolj koncesija, podelitev koncesije pravni osebi? Zakaj ne tudi fizični, ki je tudi lahko registrirana za opravljanje dejavnosti izobraževanja odraslih? Zakaj v obrazložitvi zgolj sklicevanje na 73. člen ZOFI glede postopka koncesije, ki sploh ne govori o postopku, ampak govori naslednji člen o postopku pa še ta je lahko nedvoumen, mislim dvoumen v praksi. Zakaj koncesija le za dejavna svetovanja? Namreč to izhaja iz obrazložitve, zakaj ne tudi za osnovno šolo za odrasle? Skratka, vprašanj je po mojem več kot odgovorov oziroma več kot jih daje predlog zakona, več kot daje odgovorov predlog zakona, zato bom zelo vesel, če bomo določena pojasnila na izpostavljene dileme dobili odgovor. In še morda kar je tudi pomembno z vidika občin, poglejte, mi imamo mrežo ljudskih univerz, saj pravzaprav ta zakon je kot smo lahko razumeli že iz uvodnega nastopa predstavnika Ljudskih univerz, pravzaprav s tem namenom tudi v večji miri pisan. Ampak 212 občin imamo v Sloveniji, pa bom zdaj na pamet rekel, 30 do 40 Ljudskih univerz katerih ustanoviteljice so občine. Te ljudske univerze bodo izvajalci programov, določil jih bo minister. Kako z delitvijo stroškov, ko bo Ljudska univerza določena kot izvajalec za območje desetih občin, ali jih bo vse na ustanovitelju? Naj samo prosim, da ne boste dali odgovor, da bo to stvar medsebojnih razmerij med občinami, zlasti opozarjam na tiste primere, ko gre za ustanoviteljstvo ene občine, ne pa soustanoviteljstvo, ker vemo, da ostale občine ne bodo hotele pristopiti k ustanoviteljstvu, ali ne bi razmislili v tej smeri, da bi, no samo zdaj je za amandmaje že prepozno najbrž. Skratka, to dilemo bo treba rešiti.

Hvala.