29. redna seja

Odbor za zdravstvo

1. 2. 2018

Besede, ki so zaznamovale sejo

Brez zadetkov.

Transkript seje

Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, vabljeni na sejo, vsi prisotni, predstavnice z Ministrstva za zdravje. Vsem lep pozdrav.

Pričenjamo z 29. redno sejo Odbora za zdravstvo, sklicano na podlagi 47. člena Poslovnika Državnega zbora.

Najprej obvestilo glede zadržanosti, in sicer gospoda Ivana Preloga nadomešča Vesne Vervega in Vlasto Počkaj nadomešča Ivan Škodnik.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje, in sicer ste s sklicem 16. 1. prejeli predlog dnevnega reda, tri točke. Prva točka je Predlog zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju po skrajšanem postopku, tu smo tudi sprejeli amandmaje in neuspešnost Ministrstva za zdravje pri obravnavi problematike onkoloških bolnikov pod drugo točko in tretja točka je razno.

V poslovniškem roku ni bilo predlogov za spremembo dnevnega reda, zato je takšen kot je naveden v sklicu seje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA seje odbora, to je PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI ZAKONA O ZDRAVSTVENEM VARSTVU IN ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Poslanska skupina Levica s prvopodpisanim Mihom Kordišem in je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora. Kolegij predsednika Državnega zbora je odločil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku. Gradivo je objavljeno na spletni strani Državnega zbora. V poslovniškem roku so bili vloženi amandmaji Poslanske skupine Levica k 1. in 2. členu.

Torej, pričenjamo drugo obravnavo predloga zakona, o kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o amandmajih in členih predloga zakona.

Odboru predlagam, kot običajno, da se razprava o vseh členih in amandmajih združi v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika. Po opravljeni razpravi bi opravili glasovanje o amandmajih, nato pa še o vseh členih skupaj. Se strinjamo? Ja.

Besedo dajem najprej predlagatelju predloga zakona. Izvoli, kolega Kordiš.

Hvala za besedo, predsedujoči.

Današnjo sejo smo v Levici sklicali zaradi konteksta prekarnosti. Prekarno delo ima več obrazov, nobeden izmed teh ni lep. Konkretno je pojav espeizacije oziroma odpiranje prisilnih espsjev eden izmed teh obrazov prekarnosti. Vedno več delavcev, zlasti mladih delavcev, mora odpreti svoj espe, zato ker delodajalci nočejo sklepati pogodb o zaposlitvi. In v Sloveniji se zato širi sloj drugorazrednih prekarnih delavcev, ki praktično nimajo nobenih delavskih in socialnih pravic. Znotraj vseh problemov, ki jih ta aranžma prekarnosti prinaša je ena izmed večjih težav, ki pesti samozaposlene ta, da nimajo pravice do bolniškega nadomestila. Kadar zboli delavec v nekem rednem delovnem razmerju mu mora bolniško nadomestilo izplačevati delodajalec. Samozaposleni pa formalno nimajo delodajalca in zato ostanejo tudi brez pravice do bolniškega nadomestila, dasiravno prispevke plačujejo oziroma da me ne boste narobe razumeli, samozaposleni imajo šele po 30 delovnih dneh, se pravi po enem mesecu oziroma mesecu in pol pravico, da jim bolniško nadomestilo izplača direktno Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Prvih 30 dni pa so prepuščeni samim sebi. In trenutna ureditev resno ogroža zdravje samozaposlenih in je to dejansko eden izmed največjih javno zdravstvenih problemov v našem času. Ker samozaposleni nimajo pravice do bolniškega nadomestila praviloma delajo tudi ko so bolni. In prezentizem se lahko po preteku nekaj let na dolgem roku zelo pozna v hudih okvarah zdravja delavk in delavcev. Kadar so pa samozaposleni tako zelo bolni ali pa poškodovani, da obležijo, njihova bolezen postane tudi socialni problem, ker ne morejo delati, nimajo nobenega zaslužka, da bi preživeli sebe in družino. In da je stvar še hujša morajo tudi v istem času poravnavati vse socialne prispevke. In ne preseneča, da je med prebivalci brez obveznega zdravstvenega zavarovanja največ espejev. Če kdo misli, da govorim na pamet naj takoj povem, da so na NIJZ predlani izdelali pregled 16 mednarodnih raziskav o zdravju samozaposlenih. In te raziskave so tudi znanstveno, če želite, potrdile domnevo, da je zdravstveno stanje samozaposlenih slabše kot zdravstveno stanje redno zaposlenih. Seveda če ti ne moreš v bolniško, če delaš tudi takrat, ko si bolan, pa bi moral pozdraviti bolezen, če si neprestano pod stresom ali boš naslednji mesec preživel sebe in svojo družino se to seveda odrazi v slabšem zdravstvenem stanju, najbrž tudi v krajši življenjski dobi. Nobenega dvoma ni ali pa vsaj ne more biti več, da je samozaposlitev, še posebej prekarna samozaposlitev, dejavnik tveganja za okvare zdravja. Ni dvoma, da je prekarnost vedno večji zdravstveni problem, ne samo na ravni posameznika, ampak tudi na ravni celotne družbe, ker je število espejev v skokovitem vzponu. In to ne pomeni razcveta podjetniške dejavnosti, da se razumemo, to je eksplozija prekarnosti. Za primerjavo naj povem, da se je od začetka krize število espejev povečalo za 30 %, se pravi zraslo je število samostojnih podjetnikov, tako imenovanih za slabo tretjino, a hkrati imamo še zmeraj za dobre tri in pol odstotka manj zaposlenih kot pred krizo. Ta problem torej je, je realen in ga je potrebno rešiti, ker pušča hude posledice in na ravni posameznika in na ravni celotne družbe. Najboljša rešitev bi seveda bila, da celokupno prekarne zaposlitve izkoreninimo in jih preobrazimo v normalne, redne zaposlitve. Žal to na kratek rok ni izvedljivo. Prvič, zaradi tega, ker delovna inšpekcija ni sposobna preprečiti vseh kršitev. Drugič pa zato, ker nosilci kapitala oziroma njihovi politični prijatelji niso pripravljeni na radikalne ukrepe, ki jih predlagamo v levici in se jih konsistentno že v celotnem mandatu zavrača. Zato je edina rešitev, kako presekati na nek način z obstoječim stanjem, tudi tako, da bi moralo biti sprejemljivo za politični center v tej državi to, da začne Zavod za zdravstveno zavarovanje samozaposlenim izplačevati bolniško nadomestilo bistveno prej, kot sedaj. In sicer predlagamo, da ta bistveno prej pomeni 4 dan bolezni, kar je točno konkretna vsebina tega zakona okoli katerega smo danes tukaj zbrani.

Vsi samozaposleni, najsi gre za klasične espeje kot samostojne novinarje in kulturnike bi po našem predlogu s 1. januarjem 2019 dobili pravico do nadomestila s 4 dnem bolezni. Edini dodatni pogoj, ki ga vpeljujemo je ta, da samozaposleni dejansko dela sam, se pravi, da ne zaposluje drugih delavcev. Veste, da imamo tudi espeje z 20 pa več zaposlenimi, s celo nekaj sto zaposlenimi, in ti zagotovo dela ne potrebujejo. Nadomestilo potrebujejo prekarci in tisti samozaposleni, ki delo opravljajo osebno, se pravi, jih ne more nihče nadomeščati v času bolezni.

Na koncu se pa zastavlja vprašanje, ali je ta zadeva izvedljiva, torej javnofinančno izvedljiva. Jaz mislim, da je. V Levici smo pripravili oceno in ta ocena pravi, da bi imel Zavod za zdravstveno zavarovanje zaradi ukrepa, ki ga predlagamo, med 7 in 10 milijonov evrov dodatnih izdatkov. Ta številka zagotovo ni majhna, ni pa neobvladljiva. 10 milijonov evrov je 3,5 promilov - torej ne odstotkov, promilov - izdatkov, ki jih zavod načrtuje v letošnjem letu. Ob tem bi, če bi ukinili dopolnilno zavarovanje in vpeljali solidarno javno dajatev, prihodki zavoda narasli vsaj za pol milijarde evrov, tako zavod zaradi bolniških nadomestil za prekarce sploh ne bi smel imeti kakršnegakoli primanjkljaja oziroma tega resnično kakorkoli občutiti.

Hvala.

Tomaž Gantar

Hvala lepa.

Besedo dajem državni sekretarki Ani Medved.

Ana Medved

Državni zbor je Vladi Republike Slovenije v mnenje predložil Predlog zakona o spremembi Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, po skrajšanem postopku, ki ga je Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Miho Kordišem.

Predlog zakona uvaja spremembo za samozaposlene, ki ne zaposlujejo drugih delavcev, ter predlaga ureditev, da bi ZZZS začel izplačevati bolniško nadomestilo v primerih začasne zadržanosti samozaposlene osebe od dela, ki je posledica njene bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, od četrtega dne za časa zadržanosti od dela, ne pa šele z 31. dnem zadržanosti, kot to določa sedaj veljavna ureditev. Obenem pa predlog zakona določa tudi, da lahko ZZZS nadomestilo, ki ga izplača samozaposleni osebi, izterja od delodajalca, pri katerem je samozaposlena oseba v času začasne zadržanosti od dela opravljala delo na podlagi pogodbe civilnega prava, v nasprotju z Zakonom o delovnih razmerjih, s čimer bi delodajalce odvračali od tega, da bi pravico do bolniškega nadomestila iz ZZZS uporabili za spodbujanje prisilnega samozaposlovanja.

Vlada Republike Slovenije v celoti nasprotuje Predlogu zakona o spremembah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, s katerim se med drugim spreminja tudi temeljne obveznosti delodajalca po Zakonu o delovnih razmerjih. Nadalje se s predlaganim ukrepom skrajševanja obdobja izplačevanja denarnega nadomestila zaradi začasne nezmožnosti za delo v breme delodajalca posledično zmanjšuje pravice do zdravstvenih storitev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Krajše obdobje izplačevanja nadomestila v breme delodajalca za samozaposlene osebe ali družbenika namreč pomeni znatno širitev te pravice v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja. Glede na omejena sredstva za zagotavljanje obveznosti iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja bi to posledično pomenilo, da bi se znotraj Zavoda za zdravstveno zavarovanje morali izvesti določeni ukrepi prestrukturiranja programov, saj brez dodatnih sredstev ne bi bilo mogoče zagotoviti vseh zdravstvenih storitev, ki so pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Posledično bi torej ob obstoječi višini sredstev za pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja moralo priti do njihovega krčenja, bodisi v obsegu bodisi v vrsti.

Glede na zgoraj navedeno Vlada Republike Slovenije ponovno poudarja, da ne podpira predloga zakona, ki ga je Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Miho Kordišem.

Najlepša hvala.

Tomaž Gantar

Hvala lepa.

Kot predlagatelj ponovno želi besedo kolega Kordiš.

Hvala za besedo, predsedujoči.

Jaz sem se prijavil k razpravi zato, ker moram že takoj na začetku zavrniti stališče Vlade, zaradi tega, ker je to stališče, smo slišali, precej kratko, ampak v tej svoji kratkosti še zmeraj globoko površno in zavajajoče. In je Vlada s tem pokazala svoj odnos do več kot 50 tisoč samozaposlenih, ki nimajo pravice do bolniškega nadomestila.

Če grem kar po vrsti uvodoma, zakaj trdim, da je to stališče zavajajoče. Ne samo, da Vlada ignorira problem samozaposlenih in ga prevaja v nek tehnični jezik, da menda nimamo sredstev, in ne samo, da Ministrstvo za zdravje v prenovljenem Zakonu o zdravstvenem varstvu ni predlagalo nobene rešitve za ta problem samozaposlenih, še huje je - ker se vladni birokrati niso potrudili niti toliko, da bi resno prebrali, kaj pravzaprav predlagamo. In so namesto tega preprosto skopirali in nam poslali v naše poslanske »kaslce« stališče do nekega čisto drugačnega predloga, ki ga je pred časom vložila Nova Slovenija. Bom kar konkreten in vam bom citiral iz njihovega stališča: »S predlaganim ukrepom skrajševanja obdobja izplačevanja nadomestila v breme delodajalca se zmanjšujejo pravice do zdravstvenih storitev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.« (Konec citata.) Predstavniki Ministrstva za zdravje, prosim, pokažite mi, kje mi v zakonu predlagamo zmanjševanje obveznosti delodajalca. Pokažite mi to določbo, pokažite mi jo. / oglašanje v ozadju/ Seveda je ta moja trditev retorična, tega ni treba iskati v našem zakonu, zaradi tega, ker tega ne boste našli - v Levici nismo tega nikoli predlagali. Predlagamo samo in izključno, da bi začel zavod samozaposlenim izplačevati nadomestilo po štirih dneh. Obveznosti delodajalcev pa naš zakon ne zmanjšuje. In to, kar ste zapisali v vladnem mnenju, se nanaša na predlog Nove Slovenije. Nova Slovenija je dejansko takrat predlagala, da bi delodajalci plačevali bolniška nadomestila samo za prvih 15 dni, ostalih 15 dni bi se pa preneslo v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje, s čimer bi prišlo do 60 milijonov evrov izpada, torej, delodajalci bi prevalili 60 milijonov evrov stroškov, ki jih imajo zdaj s temi bolniškimi nadomestili, na Zavod za zdravstveno zavarovanje, kar zagotovo ni prav. Pa se ne bom pri tem predlogu dlje zadrževal, želim samo pač izpostaviti, da je to sila nekorektno - preprosto ste dva predloga, ki zgledata približno enako, čeprav nista, vzeli, napisali eno mnenje, potem ga pa malo kopirali iz enega drugega in vmes ustrelili kozla. In že sam način, kako ste se lotili obravnave našega zakona, odraža precej ignorantski odnos do samozaposlenih, ki ga ima ta Vlada oziroma, da smo pošteni, tudi njene predhodne vlade, saj ta problem prisilnih espejev, prezentizma in tega, da ljudje nimajo pravice do bolniške, ni prišel z danes na jutri, ampak se kuha že zadnjih 15, 20 let. In zdaj, ko smo razčistili o tem, o katerem zakonu se pravzaprav pogovarjamo, lahko najbrž preusmerimo debato na dejanski problem, torej o zdravju samozaposlenih…

Tomaž Gantar

Kolega Kordiš… / govorita oba hkrati, nerazumljivo/

o rešitvah, ki jih predlagamo pač v Levici, ampak bom o tem nadaljeval v razpravi. Na tej točki sem se pa želel odzvati samo na to, kar so povedali z Vlade, ker so šli z dvema levima rokama v to.

Hvala lepa.

Zdaj bi najprej dal besedo predstavnici Zakonodajno-pravne službe. Gospa Špela Maček Guštin, izvolite.

Špela Maček Guštin

Hvala za besedo.

Jaz bi predstavila naše mnenje, ki smo ga podali že pred časom, torej, nosi datum 19. 12. lansko leto. V tem mnenju opozarjamo na to, da 1. člen predloga zakona ni dovolj jasen glede vprašanja, kateri primeri zadržanosti delavca od dela so s predlagano dopolnitvijo zajeti. Tu gre za to, da je iz veljavnega 29. člena tega zakona, ki se zdaj novelira, že izvzeta pravica do nadomestila v primeru nezmožnosti delavca za delo zaradi bolezni ali pa poškodbe, ki ni povezana z delom, kar izhaja oziroma kar je določeno v Zakonu o delovnih razmerjih, konkretno, gre za drugi odstavek 241. člena Zakona o delovnih razmerjih. Ker v predlagani določbi, torej v tej noveli, ki jo obravnavamo, ni niti konkretizirano, kateri primeri so zajeti, niti ni izključen učinek te določbe Zakona o delovnih razmerjih, ki sem jo omenila, pač ocenjujemo, da je taka določba v takem besedilu nejasna. V zvezi s tem moram povedati, da amandma, ki je vložen k temu členu od Poslanske skupine Levica, te naše pomisleke odpravlja v celoti. Prav tako tudi nimamo nobenih pripomb glede amandmaja k 2. členu, ki je prav tako vložen od istega vlagatelja.

Hvala lepa.