Gospe in gospodje, spoštovani vabljeni, kolegi in kolegice, začenjam 36. nujno sejo Komisije za nadzor javnih financ. Nimam opravičil od nobenega člana oziroma članice komisije. Obveščam pa vas, da kot nadomestni člani na tej seji sodelujejo s polnimi pooblastili, gospod Ljubo Žnidar namesto gospoda Janeza Janše, gospod Ivan Škodnik namesto dr. Dragana Matića, gospod Igor Zorčič namesto gospe Urške Ban, gospod Zvonko Lah namesto gospoda Jerneja Vrtovca.

S tem prehajam na določitev dnevnega reda seje, ki ste ga prejeli, dodatnih predlogov nisem prejel v poslovniško določenem roku, zato začnemo z obravnavo 1. TOČKE DNEVNEGA REDA, TO JE ZAHTEVA REPUBLIKE MADŽARSKE V ZAMENO ZA SODELOVANJE PRI GRADNJI DRUGEGA TIRA PROGE KOPER – DIVAČA. Gradivo za to točko, gre za zahtevo Poslanske skupine Levica za sklic nujne seje komisije je bila objavljena na spletni strani Državnega zbora s sklicem seje, naknadno je bilo na spletni strani objavljeno še gradivo, ki ga je predložil gospod Miha Jazbinšek in sicer amandma k 1. točki 36. nujne seje Komisije za nadzor javnih financ. Drugih gradiv, predvsem tistih, ki sem jih prejel včeraj ob 21.23 nisem dajal na sejo oziroma nisem objavljal na spletni strani. Na sejo so bili s sklicem vabljeni dr. Matej Tašner Vatovec v imenu predlagateljev zahteve Poslanske skupine Levica, dr. Miro Cerar, predsednik Vlade, ki se opravičil, dr. Peter Gašperšič, minister za infrastrukturo, mag. Mateja Vraničar Erman, ministrica za finance, ki se je opravičila z razlogom, ker se obravnavana problematika po njihovem mnenju ne nanaša neposredno na vsebine in pristojnosti Ministrstva za finance, predstavniki družbe 2TDK, predstavniki in predstavnice uprave Luke Koper d.d., Sveta delavcev Luke Koper d.d., Sindikata žerjavistov pomorske dejavnosti, Konfederacije sindikatov 90 Slovenije, predstavniki in predstavnice Vlade, Ministrstva za infrastrukturo, opravičili so se prav tako predstavniki oziroma predstavnice Ministrstva za finance z enako obrazložitvijo kot ministrica. Naknadno so bili na to sejo še vabljeni gospod Miha Jazbinšek, gospod Jurij Kač generalni direktor DRI upravljanja investicij, Družba za razvoj infrastrukture d.o.o., gospod Bojan Cerkovnik DRI upravljanje investicij, Družba za razvoj infrastrukture d.o.o., gospod Edmond Škerbec, direktor Projektivno podjetje Slovenske železnice, predstavniki družbe DRI upravljanje investicij, predstavniki Projektnega podjetja Slovenske železnice, gospod Sašo Matas direktor Direktorata za javno naročanje iz Ministrstva za javno upravo ter dr. Jože P. Damjan iz Ekonomske fakultete v Ljubljani. Vse prisotne še enkrat lepo pozdravljam, če koga ne bom imenoval temu, ko bo dobil besedo ga prosim, da se zaradi magnetograma predstavi. Predlagam, da razpravo opravimo tako, da bo poleg tega, da bo imel predstavnik predlagatelja dr. Matej Tašner Vatovec seveda vedno prednost pri besedi, ampak, da opravimo tako, da bomo dali najprej besedo predstavnikom Vlade, nato bom povabil k besedam goste, tudi predstavnike podjetja 2TDK d.o.o., ostale goste, pri tem želim povedati, da v skladu z Poslovnikom gostje lahko predstavijo stališče, ne morejo kasneje sodelovati v replikah, v postopkovnih in tako naprej in tudi ne morejo seveda, bom rekel, na nek način replicirati na kogarkoli drugega, predvsem ne na predstavnike gostov, tako, da ne bi tukaj prišlo do tega, da bi se gostje med sabo seveda pogovarjali, drugo je seveda v zvezi s stališči poslancev, ampak gostje imajo praviloma enkrat besedo. Ob tem vas želim še vnaprej opozoriti, da je Vlada 22. decembra 2017 Odboru za zunanjo politiko poslala pobudo za sklenitev sporazuma med Republiko Slovenijo in Madžarsko o sodelovanju pri izgradnji drugega tira železniške povezave Divača – Koper, ki je označena z oznako tajnosti zaupno in na podlagi odredbe lahko ta dokument vidijo člani Odbora za zunanjo politiko v varovanih prostorih. Če ne bo prišlo do kakršnekoli spremembe glede zaprtosti oziroma odprtosti te seje, predlagam oziroma vas naprošam oziroma pravzaprav je to tudi v skladu z zakonom, da vsebini te pobude tudi tisti poslanci, ki smo člani Odbora za zunanjo politiko ne govorimo. Če se bo pokazala potreba, da kdorkoli o tem govori, bom seveda moral dati takšno pobudo na glasovanje o tem, da se seja zapre za javnost. Bi vas pa rad opozoril, seveda ob tem lahko na zaprti seji sodelujejo le tisti predstavniki, ki imajo zato določeno verifikacijo in, da se o tem ali bo seja zaprta za javnost ali ne sklepa na zaprti seji, ne na odprti seji in so prisotni seveda samo tisti. Tako, da toliko o, bom rekel, poteku seje oziroma okviru kako naj bi ta seja potekala. Zdaj pa dajem najprej besedo predstavniku predlagatelja zahteve dr. Mateju Tašnerju Vatovcu.

Izvolite, dr. Vatovec.

Najlepša hvala predsednik, lep pozdrav vsem.

Zdaj začeti moram s tem kar je namen pravzaprav te seje in namen te seje je seveda izpostaviti zakaj bi bilo potrebno izločiti tuj kapital iz investicije v drugi tir. Zdaj, mi v Levici trdimo že veš čas odkar je prišla ta ideja, da je vključitev Madžarske v izgradnjo drugega tira in seveda njegovo upravljanje po eni strani škodljivo, po drugi strani pa absolutno nepotrebna. Škodljiva je zato, ker bo Madžarska udeležena pri dobičku tega podjetja, se pravi donosni delih, medtem, ko bodo vsi stroški pravzaprav vzdrževanja in upravljanja tega podjetja pravzaprav padli na Slovenijo. Madžarska torej ni nekakšna dobrodelna ustanova, ampak bo vstopala ali pa želi vstopiti v ta projekt zaradi njenih lastnih koristi, kar je seveda popolnoma logično in problematično na tej točki je, da bodo te koristi šle na račun Slovenije. Nepotrebna pa je zato, ker je Slovenija preprosto sposobna sama zagotoviti ta manjkajoči kapital, teh 200 milijonov evrov in s tem, to bi bil najpomembnejši korak, pomemben premik torej, da bi na tak način ohranili infrastrukturo in upravljanje te infrastrukture v naših rokah. Mi nasprotujemo vključitvi tujega kapitala v drugi tir iz na grobo treh razlogov. Prvi je ta, da, če bi Madžarska postala solastnica podjetja 2TDK bi postala tudi solastnica drugega tira, kar bi lahko seveda v nadaljevanju izkoristila za izsiljevanje Slovenije. Drugi razlog je ta, da zakon omogoča, da Madžarska pridobi skoraj polovico dobička podjetja 2TDK, čeprav bo Slovenija sama krila stroške poslovanja podjetja 2TDK. Tretji pa je ta, da Madžarska poleg dobička podjetja 2TDK seveda zahteva tudi nekakšne vezane posle, vemo kakšne so bile njihove zahteve, ki jih je poudaril tudi Madžarski zunanji minister, torej dostop do pristaniške infrastrukture v prvi vrsti kar bi seveda pomenilo grožnjo oziroma bi ogrozilo Luko Koper. Tako, da prvi problem je torej solastništvo Madžarske pri drugem tiru, torej prav posredno preko podjetja 2TDK, če bo Madžarska solastnica tega podjetja bo posredno tudi solastnica, vsaj za nek določen čas naše strateške infrastrukture. Operativno bodo sicer drugi tir dejansko upravljale Slovenske železnice, ampak poslovno ga upravljal 2TDK in nobena normalna država seveda se ne bi prostovoljno postavila v tak podrejen položaj. Lahko se samo spomnimo kakšne so težave z skupnim upravljanjem jedrske elektrarne, lahko pogledamo kaj se je zgodilo na Madžarskem, ko je Madžarsko državno podjetje MOL postalo polovični lastnik naftne družbe INA na Hrvaškem, od takrat naprej se je zvrstila vrsta težav in, če kdo misli, da bo mednarodni sporazum, ki ga namerava Slovenija skleniti z Madžarsko nekakšna varovalka pred takimi scenariji, pred tem kar se je zgodilo naj pomisli samo na to kako poteka izvajanje arbitražnega sporazuma s Hrvaško in vemo, da ne bo tu nobenih premikov, ampak lahko se samo zapletemo in pravzaprav sami vstopimo v isto past kakršna se je zgodila z tem omenjenim primerom, torej INA-MOL. Drugi problem je ta, da je predvidena delitev dobičkov in stroškov med Slovenijo in Madžarsko preprosto nepoštena, Madžarska prispeva približno polovico kapitala in bo dobila očitno približno polovico dobička, medtem, ko bo Slovenija krila sama stroške kreditov, v obrazložitvi Zakona o drugem tiru tudi jasno piše in citiram, »finančna vzdržnost projektne družbe bo zagotovljena, če bo proračun v obdobju obratovanja projekta namenil letni znesek za dosegljivost v višini med 30 in 40 milijonov evrov, odvisno od dobre trajanja koncesijskega razmera«. Zdaj, če to ponazorimo z anekdoto, je to podobno kot, če bi se sosed A dogovoril z sosedom B, da bosta zgradila nek dovoz do soseda B preko parcele soseda A. Vsak sosed bi prispeval po, recimo, 2 tisoč evrov, občina bi dala 3 tisoč evrov, hkrati pa bosta najela še 3 tisoč evrov kredita pri banki. Do sem je seveda vse prav, ampak zaplete se, ko sosed B zahteva, da sosed A vsako leto prispeva 300 evrov za odplačilo kredita, sam pa ne bo dal nič. Torej, tisto, kar je tukaj ključno, da nihče pri zdravi pameti ne bi pristal na tak dogovor, ki je v osnovi seveda nepošten. Ampak to je točno to, kar Vlada predlaga z drugim tirom. Če te številke pomnožimo s sto tisoč, dobimo dobesedno scenarij z drugim tirom. Slovenija in Madžarska, kot že rečeno, bosta vložili vsaka po 200 milijonov evrov, dobili vsaka polovico dobička, 300 milijonov evrov nepovratnih evropskih sredstev, 300 milijonov evrov pa predstavlja kredit EIB. Kdo bo pa subvencioniral delovanje drugega oziroma poslovanje 2TDK? Slovenija. In sicer z naslednjimi zneski: vsaj 10 milijonov evrov na leto bo prispeval proračun, 8,3 milijona bo plačala Luka iz takse na pretovor, vsaj 13 milijonov cestni prevozniki (pretežno naši) in okoli 4 milijone letno bodo plačali železniški prevozniki in v to veliko večino Slovenske železnice. To samo govori o tem, da gre za dogovor, ki je nepristranski in seveda nepošten.

Tretji problem, ki sem ga omenil že na začetku, pa so ravno te vezani posli. Madžarska je do sedaj vedno zahtevala vnaprej zagotovljen delež madžarskih podjetij pri gradnji drugega tira, zahtevala je, kolikor so bile tudi zadnje informacije, delež prevoznika / nerazumljivo/ pri prevozu tovora na relaciji Koper-Madžarska in zahtevala je dolgoročni najem zmogljivosti v Luki Koper. To so bile vse uradne zahteve Madžarske na sestankih nevladne skupine za drugi tir do septembra lani. Od takrat naprej se namreč niso več vodili zapisniki teh pogajanj, je pa te zahteve aprila lani, kot sem že dejal prej, potrdil madžarski minister Peter Szijjártó. Tako da, po zadnjih informacijah naj bi Vlada Madžarski odstopila ali oddala (to lahko beremo v časopisih) zemljišča v okolici Luke Koper, torej znotraj državnega prostorskega načrta za pristanišče, kar pa ne rešuje ničesar. Luka Koper bi dobila na tistem območju, ki je predvideno za pristanišče, direktno konkurenco in seveda z zasedbo tega prostora na nek način bi Republika Slovenija tudi sama blokirala razvoj svojega edinega pristanišča.

Če grem proti zaključku, zaradi teh razlogov socialisti seveda nasprotujemo udeležbi tujega kapitala pri projektu drugega tira. Še enkrat, ponovno ponujamo plan B, ki ga je Slovenija sposobna realizirati brez madžarskega kapitala. Za potrditev bom citiral samo direktorja 2TDK, gospoda Dragonjo, ki je maja lani za Delo izjavil: »Projekt je mogoče uresničiti tudi brez madžarskega sodelovanja, vendar bi potem morala Slovenija zagotoviti dodatnih 200 milijonov evrov v proračunih od leta 2018 do leta 2020.« Skratka, do leta 2020 bi morala Slovenija zagotoviti 200 milijonov evrov, kar je približno 67 milijonov evrov na leto. Ta manjkajoči kapital lahko Slovenija zagotovi celo brez zadolževanja, rezerve so namreč tako na strani prihodkov kakor tudi na strani odhodkov. Zdaj, če pogledamo proračunske prihodke … Lani je bilo neporabljenih 136 milijonov, ki so se potem porabili za reševanje oziroma sanacijo bolnic. V letih 2015 in 2016 so bili tekoči prihodki za 179 milijonov oziroma 135 milijonov evrov višji od načrtovanih. In še nekaj, gospodarska rast bo v naslednjih dveh letih višja od napovedi UMAR, na podlagi katerega je bil ta proračun oziroma proračun za naslednji dve leti izdelan. Tako da, te rezerve obstajajo, obstaja manevrski prostor, predvsem ker ne gre za enkratni 200-milijonski znesek, ampak za obdobje treh let. Tudi neodvisno od tega se bodo proračunski prihodki povečevali za okoli 21 milijonov evrov ravno zaradi uvedbe takse na pretovor in pribitka na cestnino. Tako da, ta sredstva se pa že po zakonu vložijo v osnovni kapital podjetja 2TDK. Po drugi strani je nekaj rezerve tudi pri odhodkih. Recimo, za 56 novih Patrij namerava Vlada porabiti 207 milijonov evrov. Zdaj, če to investicijo odpovemo, verjetno se vsi strinjamo, da ni tako nujna in pomembna, lahko ta madžarski kapital enostavno nadomestimo tudi v enkratnem znesku, če bi bilo to potrebno.

Za konec bi povedal samo še to … Še enkrat, Madžarska ni dobrodelna ustanova, ki hoče pomagati Sloveniji, Orban ni Dedek Mraz, v projekt drugega tira vstopa zgolj zato, da bi z njim zaslužila in - mislim, da je to tisto, kar je najbolj zaskrbljujoče – zato da bi dobila vpliv na strateško infrastrukturo. Madžarska enostavno lahko v tem projektu zasluži samo na račun Slovenije oziroma naših državnih podjetij. Mislim, da vprašanje ni samo to, da bi Madžarska imela boljšo železniško povezavo do morja, ker če bi želela Madžarska boljšo povezavo, bi lahko prispevala tudi denar za elektrifikacijo proge Pragersko - Hodoš, pa ga ni, prispevala bi lahko denar za modernizacijo postaje Pragersko, odseka Zidani most – Celje, pa ga seveda ne bo. Zakaj ne? Zato ker na teh odsekih ni Luke in zato ker na teh odsekih ni podjetja, ki bi se ga dalo molsti. Zato, seveda, predlagam, da sprejmemo predlagane sklepe, da se pogajanja, ki so očitno že zaključena ali pa zelo blizu konca, z Madžarsko ustavijo in da Vlada takoj začne ali pa, če ga je že, predstavi danes, plan B, da ga torej predstavi in ga seveda tudi začne izvajati. Torej, da se dejansko izpelje ta projekt brez soudeležbe tuje države oziroma, konkretno, Madžarske, ker bi to seveda na dolgi rok pomenilo samo prednosti za slovensko infrastrukturo in tudi za Luko Koper.

Hvala lepa.

Izvolite, proceduralno.

Hvala.

Gospod predsednik, zdaj, glede na to, kar sem pravkar slišal iz uvodne predstavitve predlagatelja, moram reči, da sem se v enem trenutku počutil, kot da smo meseca septembra pred referendumom. Skratka, poslušal sem nabor istih argumentov, ki jih je predlagatelj uporabljal v referendumski kampanji, pri kateri pa vemo, kako se volivci v njej odločili. V tej luči bi vas prosil, glede na to, da tudi po sestavi te današnje komisije, po vseh vabljenih sklepam, da se bomo ponovno pogovarjali o povsem istih zadevah, o katerih se pogovarjamo že zadnje leto, verjetno se bomo pogovarjali tudi o različnih trasah oziroma možnostih izpeljave drugega tira, da predlagatelja pozovete, ali bo pristopil morda s kakšnimi drugimi argumenti, s kakšno drugo temo, ker dejstvo je, da je situacija v zvezi s pogajanji z Madžarsko prišla do te točke, ko imamo v Državnem zboru vloženo tudi pobudo za sklenitev sporazuma med Republiko Slovenijo in Madžarsko o sodelovanju pri izgradnji drugega tira železniške povezave Divača - Koper, ki jo obravnava Odbor za zunanjo politiko, kar je bilo že omenjeno. Jaz mislim, da, če se bomo pogovarjali o tem sporazumu, se bomo pogovarjali na tem Odboru za zunanjo politiko, morda tudi na Odboru za infrastrukturo kot zainteresiranemu delovnemu telesu, danes pa se lahko izognemo temu, da se ponovno pogovarjamo o istih stvareh, o katerih se pogovarjamo že eno leto in o katerih so volivci odločili na referendumu. Tako da, prosim, da pozovete predlagatelja, naj se najprej opredeli do tega, ali bomo govorili ponovno o istih zadevah, potem pa tudi, ali, glede na sklepe, ki jih je predlagal, ali jih lahko dopolni, ker, mislim da, so popolnoma pomanjkljivi, da gre pravzaprav za nekakšen politični pamflet in nekakšno vzbujanje strahu, da se dogaja nekaj, zaradi česar so ogrožena, ne vem, delavna mesta, interesi Slovenije. Namreč, predlagatelj predlaga, da Komisija za nadzor javnih financ ugotovi, da pogajanja z Madžarsko potekajo nepregledno in mimo postopkov, predpisanih z Zakonom o zunanjih zadevah. Jaz bi pričakoval, da se na tako pomembni komisiji, kot je ta, opredeli, v nasprotju s katerim členom Zakona o zunanjih zadevah, pa je v nasprotju. Ker sicer sem prepričan, da je to spet navaden predvolilni pamflet in da je namen današnje seje vse kaj drugega, kot opozoriti na kakršnekoli nepravilnosti. Enako velja tudi za oba druga člena. Torej, predlog, naj komisija pozove Vlado, da ustavi pogovore z Madžarsko, če že imamo pobudo v tem Državnem zboru, v katerem bo moral odločati…

Čas.

… Odbor za zunanjo politiko. Takoj končam. In potem tretji člen, ki je ponovno, lahko rečem, samo en politični pamflet, naj se predloži načrt izgradnje drugega tira brez kapitalske udeležbe Madžarske, kar je že tema, ki smo jo do septembra že ničkolikokrat obravnavali.

Hvala lepa.

Gospod Zorčič, hvala za vaše razmišljanje.

Edino, kar ste povedali od tega, kaj je postopkovno, je bilo, da naj jaz pozovem predlagatelja glede določenih zadev. V skladu s tem poslovnikom jaz vodim seje in jo tudi bom vodil. Ne vi. Takih sugestij ne bom upošteval. Zakaj ne bom upošteval? Zaradi tega, ker jaz vodim sejo, in vi ne morete govoriti, kako naj jaz vodim sejo. Jaz bom, tako kot vodim sejo, tudi opozarjal vse in zdaj opozarjam vas. Jaz vem, da je to morda praksa kje drugje, da se poziva predsednike, in tako naprej, tudi na plenarni seji, vendar tukaj, na tej seji se do zdaj tega ni kaj dosti počelo in se tudi ne bo. Jaz bom vodil sejo po svoji vesti, po svojem prepričanju in v skladu s poslovnikom. Tako da… Tudi, če boste še vnaprej dajali take postopkovne predloge, bom pač ravnal v skladu s poslovnikom in jih ne bom upošteval. Jaz vodim seje po tem poslovniku in jaz bom opozarjal vse vas, ali je v skladu s tematiko, ali ni v skladu s tematiko. Do zdaj, kar je gospod Vatovec povedal, ni bilo nikakršnih odstopanj, kaj se bo pa dogajalo na tej seji, pa ne morete vedeti. Tudi vi ste govorili o tem, kaj naj bi bilo, in tako naprej.

In naslednja zadeva, govorili ste o sklepih. V sklepih je, kot veste, vedno posebna tema in jo bomo obravnavali takrat.

Zdaj pa dajem besedo oziroma pozivam najprej predstavnike Vlade in potem tudi ostale goste.

Gospod Leben, izvolite, želite besedo.

Hvala, predsednik. Lep pozdrav vsem iz moje strani.

Kot veste, je projekt drugi tir zelo velik in zahteven. Trenutno smo ga pripeljali do točke, ko lahko začnemo s pripravljalnimi deli. Vemo, da imamo ustavno pobudo in zato pač izvedba del stoji. Pripeljali smo ga do točke, ko smo od ciljanih 250 milijonov, že dobili odkljukanih 234 milijonov nepovratnih evropskih sredstev in veseli me, da imamo po 4. 4. 2017, ko je bila zelo nujna seja o neupravičenosti in netransparentnosti vključevanja Republike Madžarska v projekt tira Koper – Divača z istim sklicateljem in podpisnikom, danes podobno sejo.

Jaz bi se na kratko dotaknil vsebine te seje, potem pa naprej nadaljeval aktivno v sami razpravi. Tako kot smo že čez celotno lansko leto govorili in bi tudi zdaj rad pobudnika popravil, da pogajanja niso tekla, ampak so tekli neformalni pogovori. Še enkrat bi rad povedal, da neformalni pogovori niso tekli o lastništvu v Luki Koper, o odpiranju koncesije v Luki Koper, o kakršnemkoli najemu v koncesijskem območju, o kakršnikoli aktivnosti, ki bi bila konkurenca dejavnostim v Luki Koper, o neposrednem dostopu do morja, o lastništvu v infrastrukturi. Tako da, to ni na mizi in za tem bomo stali. Sedaj imamo temelje za začetek uradnih pogajanj, zato je tudi Vlada sprejela pobuda, ki je bila 22. 12. poslana v Državni zbor, kot veleva Zakon o zunanjih zadevah, na Odbor za zunanjo politiko. Zakaj je zadeva zaupna? Zato, ker podobni procesi v velikih projektih, v velikih poslih potekajo med dvema partnerjema. Ko so procesi končani, so pa rezultati tudi javno predstavljeni. Pristojni odbor in tisti pristojni v Državnem zboru, ki morajo biti vključeni v postopek, so to gradivo 22. 12. tudi dobili in bodo vključeni v ta postopek. S tem ne mislimo nobene stvari skrivati. Ko pa bodo pogajanja zaključena, ko bo osnutek meddržavne pogodbe pripravljen, bomo spet sledili zahtevanim procesom po Zakonu o zunanjih zadevah, stvar bo prišla v Državni zbor, pogodba bo javno predstavljena in tudi poslanke in poslanci bodo tisti, ki jo bodo potrdili. Tako da, vnaprej, da bi se nekaj zmenili, mimo vas, to sami veste, da ni mogoče. Vse, kar je pobudnik današnje seje povedal, so ugibanja. Od 22. 12. je pobuda v Državnem zboru in z resnim delom, kakor tudi sam pravi, da ga opravlja kot član Odbora za zunanjo politiko, bi si lahko že takoj ogledal samo gradivo, da bi takoj vedel, o čem se pogovarjamo, ne pa zaključeval neke stvari na podlagi ugibanj. Tako da, če on misli, da se dela projekt na način A in B in kaj da A B-ju, se zelo moti. Zato predlagam, da se seja zapre za javnost, kar se tiče sodelovanja z zalednimi državami, ker bi vam jaz rad do podrobnosti predstavil pobudo, ki jo je Vlada sprejela in posredovala v Državni zbor, na Odbor za zunanjo politiko za sodelovanje med Slovenijo in Madžarsko na projektu drugi tir.

Najlepša hvala.

Hvala.

Predlagatelj, dr. Vatovec.

Ja, hvala.

Da se na kratko odzovem … Najprej na kolega Zorčiča, ki pravi, podobno kot Vlada, seveda, da se spet pogovarjamo o istih zadevah. Prvo kot prvo, seveda, saj, zakon se vmes ni spremenil, po drugi strani pa, že od kar je bil sprejet, nismo dobili jasnih odgovorov od Vlade glede teh vprašanj, tako da tega očitka seveda ni možno razumeti.

Kar se tiče, v čem je problem teh pogovorov … Ti pogovori so netransparentni. Zdaj, gospod Leben jih lahko imenuje neformalni pogovori, nekdo drug jim lahko reče pogajanja, ampak v bistvu velike razlike ni. To, kar zdaj Vlada počne, je to, da se dogovarja z Madžarsko in je že prišla s pobudo, ki sem jo prebral, gospod Leben, v Državni zbor z nekimi predpostavkami, ki so seveda na koncu obravnavane kot izvršena dejstva. Vemo, kakšna je bila taktika ves čas tudi v zagovarjanju tega načina financiranja tega projekta s strani Vlade in mislim, da bomo soočeni s podobnim. Prišel bo trenutek, ko bo Vlada rekla: »Poglejte, če ne bo ta sporazum sprejet, potem bo drugi tir padel.« Mislim, da je to karta, na katero igra ta koalicija, in blef, ki ga je seveda potrebno klicati. Zato, ker gre za blef. Recimo, v času referenduma se je govorilo o tem, kako ne bo možno črpati evropskih sredstev in pridobiti evropskih sredstev, če zakon ne bo sprejet, in tako naprej, pa se je vse to zgodilo. Dobili smo najprej ena, potem tudi »blending« brez težav. Tako da, tudi ta sporazum ni neka nujnost, ni nekaj, kar bi bilo potrebno in je seveda popolnoma nesmiseln. Je pa tudi absolutno netransparenten način, na katerega se vodi, in jaz, mislim da, vseeno mimo, kolega Zorčič, 70. člena Zakona o zunanjih zadevah, ki jasno določa, kakšen je postopek. Najprej mora Vlada predlagati neke osnutke, pobudo za to, v kakšno smer bi šla pogajanja, predstavnike, ki se bodo šli pogajati, in šele ko Državni zbor to potrdi, se lahko začnejo ta pogajanja. Saj mislim, da se ne slepomišimo tukaj, da nekaj poimenujemo kot neformalne pogovore, nekaj pa kot pogajanja. Vsi vemo, zakaj gre. Pogajanja so že stekla, so že pripravljena, minister za infrastrukturo je še celo izjavil, da bi bil lahko sporazum sprejet februarja. Torej, kaj? Se bo zdaj ta vladna skupina manj kot en mesec pogajala? Mislim, dvomim.

Zdaj, kar se tiče zaupnosti, jaz sem to pobudo prebral. Lahko rečem, da ni veliko stvari notri, ki bi bile nove oziroma da jih ne bi že tako ali drugače samo ministrstvo, pa tudi mediji objavili v medijih. So pa določene točke, ki seveda nakazujejo jasno na to, da gre za tisto, za kar v Levici ves čas pravzaprav trdimo. Mislim pa, da glede na to, da gre za javno infrastrukturo v katero bosta vlagali dve državi z javnimi sredstvi, z evropskimi sredstvi in tako naprej, ni prav nobene potrebe po tem, da bi takšni postopki bili tajni, zaupni. Mislim, da je to bistvo sklica te seje, da se pogovarjamo o tem kakšen je plan B, ali ima Vlada plan B in da se ta plan B tudi izvede, ker ni prav nobenega utemeljenega razloga za to, da gremo v to kupčijo z Madžarsko, ki ne bo prinesla nič dobrega.

Kar se tiče zaprtja seje pa bi jaz predlagal vsaj to, da opravimo večji del razprave, tisto, kar ne bo neposredno o informacijah, ki so v tej pobudi. Kot rečeno, mislim, da je to tudi predsednik na začetku izpostavil, so to pobudo lahko brali samo člani Odbora za zunanjo politiko. Tako da predpostavljam, da nekateri člani Komisije za nadzor javnih financ niti nimajo oziroma niso videli te pobude, tako da to niti ni toliko točka te seje. Predlagam, da vsaj ostanemo na tistem kar smo predlagali kot sklicatelji, torej kakšna je pravzaprav vloga Madžarske v tem širšem smislu in da se velik del razprave pravzaprav opravi tudi o tem kakšen bi lahko bil plan B ali je izvedljiv in ali je Vlada pripravljena ga izvesti.