Spoštovane kolegice, kolegi, prav vse lepo pozdravljam.

Pričenjam 32. redno sejo Odbora za gospodarstvo.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti gospod Franc Laj ter mag. Bojan Krajnc. Kot nadomestni člani oziroma članice pa na seji sodelujejo: gospa Irena Grošelj Košnik nadomešča gospo Anito Koleša.

S sklicem seje ste prejeli predlagani dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov v zvezi z dnevnim redom, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem seje obora.

Prehajamo na obravnavo 1. TOČKE DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPODBUJANJU INVESTICIJ (ZSINV), DRUGA OBRAVNAVA, EPA 2374-VII.

Predlagatelj zakona je Vlada.

K obravnavi te točke so bili vabljeni: Vlada, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Zakonodajno-pravna služba, Združenje občin Slovenije, Skupnost občin Slovenije, Združenje mestnih občin Slovenije.

Kot gradivo ste poleg predloga zakona prejeli mnenje Zakonodajno-pravne službe, pripombe Skupnosti občin Slovenije, pripombe Trgovinske zbornice Slovenije s predlogom amandmaja, pojasnilo Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance, pripombe Mreže Plan B za Slovenijo, pregled amandmajev.

Rok za vložitev amandmajev se je iztekel dne 24. 1. 2018.

V poslovniškem roku so amandmaje k predlogu zakona vložile poslanske skupine SMC, Desus in SD ter Poslanska skupina NSi. Prejeli ste tudi predloge za amandmaje odbora poslanskih skupin SMC, Desus in SD.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona.

Besedo predajam najprej Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo oziroma državnemu sekretarju, gospodu Cantaruttiju.

Izvolite.

Hvala lepa, predsednica. Spoštovani poslanci, drage poslanke. Če mi dovolite, bi to tematiko oziroma obrazložitev predloga zakona, ki je pred vami, umestil v malce širši kontekst naših aktivnosti in naporov, da čim bolj izboljšamo, da poslovno okolje za investitorje, za podjetja v Sloveniji naredimo čim bolj prijazno. Zato vas sprašujem, ali si lahko vzamem nekaj minut več časa? Sicer, če bom predolg, me prekinite, ampak rad bi vam res poskušal pokazati, da ta predlog zakona, ki je na mizi pred vami, ni del ali pa samo nekaj nekje obešeno, ampak sodi v sklop vseh aktivnosti, ki jih na ministrstvu izvajamo od začetka tega mandata. Zelo načrtno, z zelo jasno opredeljenimi cilji. To bi rad poudaril.

Če mi dovolite, bi začel na kratko malce s pogledom tudi evropskega stanja ali pa situacije na področju investicij kot takih, tujih investicij, ker smo vendarle, Slovenija je del Evropske unije, del evropskega prostora, zato trendi, ki so značilni za Evropsko unijo, seveda prevladujejo tudi v Sloveniji. Najprej je treba omeniti, da Evropska unija ostaja najpomembnejša regija, tako na področju vhodnih kot tudi izhodnih investicij, ampak naraščajoči tokovi, še zlasti iz Azije, pa v Azijo ter seveda tudi ostali centri moči, ki so v svetu, nekako ogrožajo vodilno vlogo, vodilni položaj Evropske unije na tem področju. Za evropsko industrijo je bistveno, da seveda Evropska unija ostane konkurenčna kot destinacija in seveda tudi kot vir za neposredne naložbe. To je eno izmed pomembnejših področij, ki ga seveda prepoznava, kot rečeno, tudi Evropska komisija in v pregledu evropske konkurenčnosti in industrije, aktualnem, za 2017 je področje »Global Trade and Investment« navedeno na drugem, torej na strateškem mestu, da tako rečem, in tukaj notri so zapisane stvari, ki jih mora ne samo Slovenija, ampak Evropska unija kot taka sprejeti, zato da bo to konkurenčnost, ta vodilni položaj ohranila tudi v prihodnje. Investicije, in tudi Evropska unija vidi tako ali pa članice Evropske unije, so ključne zaradi ustvarjanja novih delovnih mest. To je poanta, to je najpomembnejše in seveda ne samo v Evropi, tudi drugod po svetu. Približno osem milijonov delovnih mest v Evropski uniji ustvarijo investicije iz držav izven Evropske unije. Več kot 3 milijone ameriških delovnih mest ustvarijo investicije iz Evropske unije. Torej, vidimo, kako pomembni so finančni tokovi v EU. Evropska zakonodaja kot taka, če grem na samo zakonodajno področje, na področju državnih pomoči pri dodeljevanju subvencij, olajšav ne ločuje med domačimi in tujimi podjetji. Večina ukrepov v okviru evropske kohezijske politike je namenjenih spodbujanju usposabljanja, izobraževanja, izboljšanja podpornega okolja, in tako naprej. Torej, kar želim povedati, je, da podobno kot v Sloveniji, kjer ugotavljamo, da imamo še precej rezerv na področju učinkovitega, prijaznega poslovnega okolja, podobno se omejitev ali pa težav zavedajo tudi v ostalih članicah Evropske unije in tudi nenazadnje na komisiji.

Kar se tiče pomena – če grem iz evropske perspektive, iz evropskega nivoja na Slovenijo – investicij kot takih za slovensko gospodarstvo, ki je relativno majhno, odprto, tržno gospodarstvo, mislim, da ni treba preveč poudarjati, da je to en izmed najpomembnejših vidikov internacionalizacije kot take, pa seveda tudi dejavnikov pri pospeševanju gospodarskega razvoja. V tem, mislim da, se vsi strinjamo, da ni dileme. Sami enostavno v tem globalnem svetu, sem prepričan, ne zmoremo take dinamike rasti, takšnega preboja, kot ga ta svet zahteva. Namreč, investicije pomenijo povečanje kapitala, ustvarjanje proizvodnih zmogljivosti, povečanje števila delovnih mest, kar sem že omenil, prispevajo k razvoju družbe, prestrukturiranju, predvsem pa povečujejo trgovinsko menjavo in, kar je zame še bolj pomembno, povečujejo tudi menjavo kadrov, znanja, izkušenj, veščin, prinašajo Sloveniji, v slovenski prostor dobre prakse pri upravljanju podjetij. Včasih tudi kakšno slabo, treba je priznati. Ampak vendarle, vse statistike, vsi podatki govorijo, da so tuja podjetja ali pa podjetja v večinski tuji lasti v Sloveniji nadpovprečno uspešna. Torej, vendarle nekaj počnejo, da so dobra. Jaz trdim, da so ravno tako lahko uspešna tudi slovenska, imamo pa v Sloveniji precej več podjetij, kot je tujih, in zato morda ta statistika včasih tudi zavaja. Dejstvo pa je, da investitorji, pa naj bojo to slovenski ali tuji, ko se odločijo za investiranje v neki drugi državi, so dobri in vejo, kako in kaj, zato da preživijo na zahtevnih trgih. Torej, nenazadnje so investicije pravi mehanizem tudi za uveljavljanje ali pa za aktivnosti za skladnejši regionalni razvoj in temu posvečamo še posebno pozornost in tudi v tem predlogu zakona je to jasno zapisano. Tudi Evropa seveda ima mehanizme in politike, ki dopuščajo tistim področjem, ki so manj razviti znotraj Evropske unije, znotraj posameznih držav članic, več možnosti za dodeljevanje neposrednih subvencij in seveda tudi ostalih ukrepov, kar je prav, ker moramo na ta način skrbeti, zato da tista področja, ki so zaradi takšnih ali drugačnih razlogov manj razvita, sledijo tudi ostalim trendom. Mogoče samo za primerjavo, da se tudi v Sloveniji povečuje investicija v osnovna sredstva, izboljšuje se stanje tujih neposrednih naložb, konec leta 2016 jih je bilo za 11,5 % več kot v letu pred tem in konec leta 2016 so tuje naložbe v Sloveniji znašale nekaj manj kot 13 milijard evrov.

Kaj počnejo, preden gremo na ta naš predlog in ostalo, tudi v konkurenčnih državah, bom malce kasneje povedal, bi pa zdaj rekel nekaj teh elementov, ki jih skupaj s tem zakonom izvajamo in področij, ki jih pokrivamo, zato da, kot sem uvodoma omenil, pravzaprav izboljšamo slovensko poslovno okolje, naredimo bolj učinkovito ne samo poslovno, ampak tudi okolje kot tako. Točno prva točka, ki bi jo rad izpostavil, se nanaša na okolje, natančneje na degradirana območja, ki jih je, verjetno veste, v Sloveniji tudi zaradi dogajanja v postsocialističnem gospodarstvu kar precej. Država je, in to me še posebej veseli, ker ste bili poslanci večkrat kritični do tega, da ne naredimo analize, da ne pogledamo, kaj vse je v Sloveniji, kar se tiče prostora in tistih področij, kjer bi lahko in so primerna za investitorje, in sem vesel, da smo v Sloveniji po šestindvajsetih letih opravili celovito analizo, naredili popis funkcionalno degradiranih območij, ki so imela včasih svojo funkcijo in so jo v nekem momentu izgubila in zdaj seveda propadajo. Teh je po našem popisu tisoč 81, če sem natančen, degradiranih območij na območju celotne Slovenije. Ta degradirana območja so bila evidentirana v 170 občinah na 3 tisoč 423 hektarjih površine. Tukaj me veseli, da sodelujemo tesno z Ministrstvom za okolje in prostor, z Ministrstvom za infrastrukturo, izvajal pa je to… Marko, pomagaj mi, inštitut… / oglašanje iz dvorane/ No, tako. Tako da… / oglašanje iz dvorane/ Daj, povej, Marko, ti točno naziv. / oglašanje iz dvorane/ Geografski inštitut Slovenije, no, da ne bo pomote. Sem pozabil. Torej, omenjam pa to zato, ker bo ena izmed nalog znotraj tega registra ali pa del tega registra, uporabljen tudi pri privabljanju tujih ali bomo rekli pri spodbujanju domačih investicij. Želimo si namreč, da bi ta register, ta degradirana območja čim prej spravili spet v funkcijo. Jaz mislim, da je to zelo pomembno. Na spletni strani, ki je na tem inštitutu, si to lahko seveda tudi pogledate in tam boste imeli natančno opis vseh teh tisoč degradiranih območij po občinah, tako da se vidi. Praktično, s par kliki pridete do tega, da vidite, kje so pravzaprav lahko lokacije primerne tudi za gospodarsko dejavnost. Tako da, to se mi zdi izjemno pomembno. S tem projektom nadaljujemo in, kot rečeno, ambicija je, da bodo to ljudje, ki bodo izvajali in pomagali potencialnim investitorjem pri iskanju ustreznih lokacij, to poznali v detajle, v nulo, kot se reče.

No, in zdaj sem prišel iz degradiranega prostora na ljudi, in to je naslednja izjemno pomembna aktivnost, ki jo morda celo označujem za res eno ključnih, ko govorimo ne samo o investicijah, ampak tudi o splošnem poslovnem okolju, o tako imenovanem vzpostavljanju, novem konceptu »one stop shopa« oziroma »vse na enem mestu«. Oblikujemo spot točke oziroma nacionalno spot točko, to bo v tem primeru SPIRIT, posebna točka za investitorje in izvoznike. SPIRIT se bo v ta namen okrepil, približno 20 delovnih mest je predvidenih. V ta namen imamo za naslednjih pet let zagotovljenih 11,8 milijona evrov evropskih kohezijskih sredstev, kar je še bolj pomembno. Namen, da bodo ti ljudje, ki morajo biti eksperti, ki morajo biti strokovnjaki na svojih področjih, opravljali in imeli seveda večjo koordinacijo, večji pregled nad vsemi ukrepi podpornega okolja, da bodo torej vedeli, kje so priložnosti, da bodo investitorja peljali od točke do točke, korak po korak, od urada do urada, vse, kar je potrebno storiti, da bodo ti postopki za investitorja lažji, krajši, stroškovno učinkovitejši. To je nekaj novega, ta naloga je bila že zdaj na SPIRIT, vendar kadrovsko ohromljena, da rečem, tudi strokovno, zdaj to postavljamo na nove temelje. Tukaj gre za enega izmed strateških vladnih projektov, ki bo zaživel 1. 3. letošnjega leta. Vse je pravzaprav že nastavljeno. Tukaj vidim tudi dodano vrednost vsega tega, tudi tega zakona. Da bodo tudi ti ljudje poznali zakon, poznali seveda vse spodbude, ki jih zakon navaja, tudi vse omejitve in zato je pomembno, da gre to z roko v roki, sočasno.

Ko smo že pri kadrih … Seveda so aktivnosti na področju kadrov, predvsem pri zagotavljanju primernih kadrov za investicije izjemno pomembne. V tem, mislim da, se tudi vsi strinjamo. Tukaj gremo spet sočasno s kar nekaj ukrepi, s katerimi poskušamo zagotavljati slovenskemu gospodarstvu, pa seveda tudi investitorjem, ki so že, pa ki prihajajo v Slovenijo, ustrezne, primerne kadre. Omenil bi, pa ne bom preveč na dolgo, recimo vajeništvo, ki je letos vendarle zaživelo, v šolskem letu 2017/2018, pilotno poskusno izvajanje v šestih regijah na sedmih šolah, na štirih izobraževalnih programih. Najbrž pa jih lahko še enkrat naštejem: mizar, kamnosek, oblikovalec kovin – orodjar in gastronomija – hotelirstvo. To je torej pilotni projekt, ki bo drugo leto seveda že neprimerno večji, okrepljen, tudi z mehatronikom, kar je eden izmed kadrov, ki v tem trenutku primanjkujejo, pa še z nekaterimi drugimi. Mislim, da bodo dodani v naslednjem šolskem letu trije poklici. Tako da, tukaj seveda poskušamo, tudi v sodelovanju s panožnimi zbornicami, z ostalimi ministrstvi, res narediti to vajeništvo, ta dualni sistem učinkovit. Sami najbolje veste, da je bilo v preteklosti kar nekaj poskusov, ki se niso končali najbolje, tudi tukaj bi seveda lahko imeli še marsikaj za dodati okrog tega, ampak jaz pravim: »Dajmo temu projektu priložnost.« Jaz mislim, da če bomo res skupaj vztrajali pri ciljih, ki smo si jih tudi zastavili, in predvsem, če se bo to sodelovanje med vsemi deležniki nadaljevalo, potem sem prepričan, da lahko ta koncept vajeništva, dualnega izobraževanja učinkovito uspe.

Druga zadeva, kar se tiče napovedovanja kadrov in predvsem kompetenc, veščin, znanj kadrov za prihodnost … V Sloveniji pravzaprav v tem trenutku nimamo, ali recimo temu, aktivnosti, programa, ki bi to seveda počel, ki bi nam povedal: »Okej, v Sloveniji bomo v teh in teh regijah ali pa na teh in teh branžah čez pet let, deset let potrebovali približno takšne in takšne kadre s takšnimi veščinami, s takšnim znanjem.« Zahtevna naloga, se strinjam. Ampak vendarle, to je seveda pomembno iz vidika predvsem, da se temu prilagajajo potem in v podjetjih in še bolj seveda v izobraževalnih institucijah. Zdaj, prav zdaj začenjamo skupaj z Gospodarsko zbornico, z Ministrstvom za delo, z Ministrstvom za izobraževanje in šolstvo projekt umestitve karierne platforme ali pa karierna platforma, ki bo omogočal točno to – da bo v dialogu skozi resno natančno analizo podjetij, kaj podjetja pričakujejo, kaj se dogaja v branžah, ki so ključna za slovensko gospodarstvo, kakšni razvojni premiki se dogajajo, da bomo na osnovi tega, da bo to tak program, ki bo izdelal neke projekcije. Seveda, tudi te projekcije ne bodo 100-odstotne, ampak vendarle … Nekaj pa bo, za kar bomo lahko rekli: »Glejte, približno v tej smeri gredo stvari.« In temu se je treba potem prilagajati, kot rečeno, z ostalimi sistemi. Skratka, cilj tega projekta, ki je po mojem mnenju tudi ključen, pomemben za to, da bomo imeli prave kadre v Sloveniji, dolgoročno napovedovanje potreb po kompetencah, zagotavljanje informacij za vseživljenjsko karierno orientacijo in spremljanje in dopolnjevanje pobud izobraževanja in usposabljanja. Torej, tistih ključnih stvari, ki zdaj niso usklajene in potekajo malce stihijsko.

Še ena pomembna zadeva je kar se kadrov tiče, tudi v kontekstu in investicij in seveda tudi rasti gospodarstva, je zaposlovanje tujcev. In tukaj imam v mislih predvsem tujcev z visoko izobrazbo, tisti kadrov, ki jih v Sloveniji imamo. Saj rabimo seveda tudi, bom rekel, neizobražen kader v določenih segmentih, tukaj nekaj virov je, tudi s pristopnimi sporazjmi, recimo Ukrajine pa Gruzije k Evropski uniji, ki odpira vrata in moram reči, da to zelo spretno izkoriščajo že kolegi na Slovaškem, Češkem, Poljskem, vse večja tudi povpraševanje oziroma interes iz teh držav. Tudi v Sloveniji in nam pridejo v nekaterih segmentih v tem trenutku prav. Veste, da se bo sprostila omejitev zaposlovanja s sosednjo Hrvaško konec junija, v pripravi je dogovor, poseben dogovor tudi s Srbijo, dogovor imamo z Bosno in Hercegovino, skratka za določen segment zaposlenih, ki jih tudi v tem trenutku rabimo, mislim da je tukaj Vlada že naredila nekaj pomembnih korakov. Važno je, da smo tukaj prilagodljivi, da izkoriščamo te stvari, da se znamo hitro odzvati na potrebe trga. Drugo pa je, tisto kar mi je pravzaprav še bolj pomembno, seveda zaposlovanje tujcev, tistih ključnih kadrov po podjetjih, ki jih nujno potrebujemo za razvojne preboje. In tukaj zdaj poteka en, koordinacijska skupina pripravlja ukrepe pod vodstvom pravzaprav Ministrstva za notranje zadeve, kolega Šefica, notranje zadeve, MGRT, MJU, MZZ tudi, skratka en kup, pa seveda tudi Zavoda za zaposlovanje in upravne enote, ker je vse to povezano pri pridobivanju teh vstopnih dovoljenj in dovoljenj za delo in tukaj imamo ambicijo, da bi podjetjem enostavno, še posebej tistim, ki so, kot rečeno, razvojno prebojna, omogočili lažje zaposlovanje tujih ekspertov. V ta namen bomo tudi pripravili poseben register in to je omenjeno tudi v tem predlogu zakona, podjetij z visoko dodano vrednostjo, registra inovativnih zagonskih podjetij, ki bi seveda imela to možnost, da pravzaprav izkoristijo to in lažje zaposlijo te tuje eksperte ki jih, kot rečeno, nujno potrebujemo. Tukaj je spet, ker se stvari tako hitro dogajajo, tako hitro pravzaprav spreminjajo, nujno potrebuje, moramo biti odzivni, moramo vzpostaviti mehanizme, da podjetjem omogočimo. Roko na srce, ti postopki zdaj trajajo predolgo. Tri mesece, verjetno sem rekel še premalo, ampak tukaj se zavedamo te težave, to se mi zdi ključno in kot rečeno, skupaj različni resorji pravzaprav smo stopili skupaj zato, da najdemo tukaj ustrezne načine kako pravzaprav te roke skrajšati. Ena izmed momentov je tudi seveda izobraževanje podjetij zato, da vloge, ki jih oddajo predvsem na upravne enote, potem da so popolne, da ne prihaja do potrebnih dopolnjevanj, ker saj veste, ti postopki potem so enostavno predolgi in tukaj bomo poskušali tudi narediti na tem področju še korak naprej in sicer z uvajanjem digitalizacije teh postopkov. Na MJU že pripravljajo ta program, kjer bi lahko potem podjetja vse to digitalno pošiljala, da se tej papirologiji in vsem tem rokom potem izognemo, in da lahko potem to gre hitreje.

No, in ko govorim seveda o teh prebojnih podjetjih, o teh podjetjih, ki rabijo tuje eksperte, tukaj naj še nekaj dodam. Lahko slišimo in poslušamo kako Slovenijo zapuščajo ljudje, mladi, izobraženi, govorimo o brain rainu in ne vem čemu vse, ampak dajmo vseeno pogledati statistiko, kajti ta statistika vendarle pove, da zadeva ni tako dramatična kot nam želijo nekateri, tudi v medijih, na žalost, predstaviti. Zato lahko rečem temu, da nam jemljejo samozavest, kot narodu in s tem se seveda nikakor ne moremo, pa bodimo konkretni. Dovolite mi te dve številki. Leta 2016 je Slovenijo zapustilo, državljanov Republike Slovenije s srednješolsko oziroma višješolsko in visokošolsko izobrazbo 6 tisoč 123 državljanov Slovenije. 6 tisoč 123. Številka ni nizka. Se strinjam. Lahko rečemo celo zaskrbljujoča na trenutek. In kar je še bolj pomembno, trend je v naraščanju. Ampak po drugi strani je v Slovenijo prišlo v tem istem obdobju, torej leta 2016, s srednješolsko, višješolsko ali visokošolsko izobrazbo 8 tisoč 296 ljudi. In zdaj se vprašamo, če je res tako slabo, potem zakaj teh 8 tisoč in toliko sili v Slovenijo. Ni tako. Selitve, priseljevanje, odseljevanje je tudi posledica več dejavnikov. Eden je seveda sprememba same strukture slovenske industrije. Vi veste, da smo nekatere branže, da so popolnoma zamrle v Sloveniji, da se razvijajo nove branže, predvsem neke nišne industrije in po eni strani seveda tisto kar proizvajajo naši visokošolski sistemi, nekateri ljudje nekateri profili res nimajo več priložnosti v Sloveniji, ker se je vmes spremenila struktura našega gospodarstva in hvala bogu imamo globalizacijo v tem primeru, kjer lahko svoje znanje izkoristijo nekje drugje. Ne vem, v sosednji Avstriji recimo, ali pa tudi čez Atlantik ali pa kje drugje. Po drugi strani se v Sloveniji razvijajo start up podjetja oziroma bom rekel nišna podjetja, ki so svetovno globalni liderji. Saj veste kateri, delajo izpušne sisteme, delajo ultra lahka letala, pa še marsikaj znajo. Seveda pa v Sloveniji verjetno za vse te tržne niše ali pa nišne proizvode nimamo dovolj res dobrih kadrov, zato ker, če hočejo biti, pa tudi v nekem ozkem segmentu liderji, potem rabijo najboljše, najboljše na svetu in ti se priseljujejo. In tam poskušamo pravzaprav omogočiti lažje zaposlovanje. Torej, bodimo previdni tudi, ko govorimo o tem, da izgubljamo, da se še enkrat razumemo, seveda vsako delovno mesto je pomembno, ampak vendarle smo tudi v peti v tokove globalizacije, če želite.

In seveda, ko govorimo o nišnih podjetjih in o probojnih tehnologijah, je takoj vprašanje, kakšne investicije si želimo. Ali so to investicije z nizko dodano vrednostjo ali je pravzaprav nam vseeno, samo da pridejo in da nekaj počnejo. Seveda ni tako. Seveda si želimo vsi skupaj investicij z višjo dodano vrednostjo. Ne nazadnje smo že v dokumentu mednarodni odzivi oziroma program spodbujanja internacionalizacije, ki je bil sprejet leta 2005, velja do leta 2020, zelo jasno zapisali, da želimo Slovenijo pozicionirati kot R&D hap, torej nek center razvojnih… Sem predolg, ustavim? / oglašanje iz ozadja/

Jaz sem vas vprašal na začetku, zdaj mi povejte ali to grem naprej ali se ustavim?

predsedujem jaz, tako da kar nadaljujte z besedo. Izvolite.

Besedo ima državni sekretar, tako da izvolite, nadaljujte.

Hvala lepa.

Torej, da se želimo pozicionirati kot R&D hap, se pravi, nek center razvoja razvojnih aktivnosti, s čimer želimo dvigniti prepoznavnost Slovenija in ena od takšnih investicij, ki jo rad poudarim, je bila investicija Yaskawa v Kočevje. To je točno to o čemer govorimo in takšnih investicij si želimo. In še enkrat bi rad poudaril, investicija Magne v Hočah, tako zloglasna, kot nam dostikrat očitate, ja, vse se dogaja in počnemo naprej za naslednje faze. Prva faza je res lakirnica, ampak lakirnica, State of the art, kot se reče, tehnologije in je povezana z avtomobilsko industrijo, ki je ena ključnih industrij v Evropi in zaključimo že enkrat to, ker mi potem kakšen sociolog v kakšni izmed oddaji govori kako je to nič vse skupaj, v življenju pa še nikoli ni bil v tovarni kaj šele, da bi zaslužil kakšen evro s tem ko, ne mislim na vas, gospod profesor Trček, ne, ne, ne me narobe razumeti, ampak v četrtek je bil tak primer. Sem tudi sam sociolog, pa vem o čem govorim. Tako da, to enostavno ne sprejmemo kot kritiko.

Skratka, jasna je usmeritev. Tudi v tem zakonu dodelitev, pogoj za dodelitev spodbud nadpovprečno dodana vrednost na zaposlenega, razvojna usmeritev. Tukaj bo potrebno upoštevati tako strategijo pametne specializacije kot ostale razvojne dokumente Slovenije in mislim, da tukaj ni sploh dileme o tem.

Kar se tiče še nekih sprememb, ki smo jih poskušali tudi skozi zakonodajo. Govorim predvsem o gradbenem zakonu, ki je nekaj glavnih poenostavite investitorjem le prinesel, ki pravzaprav integrira gradbeno dovoljenje, okoljevarstveno soglasje in še nekatere postopke skrajšuje, tako da tukaj je bilo nekaj storjenega. Tudi Zakon o urejanju prostora, nekaj govori o tem in verjamem, da bodo tukaj določeni postopki tudi lažji.

Seveda so pomembne tudi z vidika tega zakona vse aktivnosti, promocijske, ki jih izvajamo zato, da privabimo v Slovenijo investitorje, in da slovenskim podjetjem omogočamo lažje investiranje. Še enkrat bom poudaril, da v tem trenutku na ministrstvu deluje skupina, ki zdaj predvsem slovenskim podjetjem, kar nekaj je teh želja, pomaga pri raznih dokumentih, pri umeščanju v prostor, pri pridobivanju dokumentacije, potem pa bo to nalogo prevzel kot rečeno, spot točka na Spiritu.

Preden grem res še na zaključek, bi povedal glede dodeljenih sredstev slovenskim podjetjem, ker ali pa na splošno, v lanskem letu, Slovenija je, oziroma Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je skupaj za potrebe slovenskega gospodarstva lani namenila 72,7 milijona evrov za spodbujanje tujih neposrednih investicij. Torej, po obstoječem zakonu o tujih neposrednih investicijah, smo namenili 6,5 milijona evrov v letu 2017. To predstavlja 8,9 %, pri čemer v letu 2014 in 2015 ni bilo niti evra namenjenega tujim investicijam. Torej, očitek, da ves denar ali koliko denarja namenjamo tujim podjetjem, ki investirajo v Sloveniji ne drži. In to so samo neposredne sredstva, koliko je še ostalih, ki smo jih preko drugih mehanizmov zagotovili slovenskim podjetjem, boljše da niti ne govorim.

Torej, velika večina tistih podjetij, ki je dobila, mislim, da jih je bilo 755, spodbude v letu 2016, mislim, da je več kot 90 % je bilo s 50 ali več odstotnim lastniškim deležem Slovencev. Tako, da mislim, da, še en očitek, ki ga dostikrat poslušamo pa ne zdrži.

In zdaj za zaključek, torej da vseeno pogledamo še tiste ključne zadeve, ki jih prinaša ta zakonska rešitev oziroma rešitve tega zakona, predloga, ki ga imate na mizi, prinaša torej novost, ki sem jo že uvodoma izpostavil o izenačitvi ukrepov spodbujanja investicij, tako za domače kot tuje investitorje. To je bila ena izmed zavez ministra za gospodarstvo gospod Počivalška ob nastopu mandata, to bi verjetno že prej uresničili, pa nam je prišla tudi Magna in potem zloglasni lex Magna, pa smo se malce več potem s tistim ukvarjali, ampak zdaj imamo tukaj predlog zakona, ki počne točno to, torej izenačuje slovenske in tuje investitorje, kar mislim, da je ena najpomembnejših zadev tega zakona in gre na roko slovenskim investitorjem.

Predlog zakona določa oblike investicijskih spodbud, pogoje, merila, postopke dodeljevanja investicijskih spodbud. Tukaj govorim o subvencijah, spodbude v obliki kredita, garancije, subvencionirane obrestne mere in seveda tudi možnost nakupa nepremičnin, v lasti samoupravnih lokalnih skupnosti, po cenah, ki so nižje od tržnih.

Še ena pomembna zadeva, ki jo uvajamo ali pa vnašamo v ta predlog zakona je ta, da damo lokalnim skupnostim, torej občinam možnost, da v kolikor imajo dobrega investitorja, jim gredo na roko, gredo investitorjem na roko, in neko zemljišče, ali je to v industrijski coni ali je to kakšno degradirano območje, prodajajo potencialnemu investitorju pod tržno ceno, in mu na ta način olajšajo dostop do te investicije. To je po eni strani zavestna izguba lahko prihodka za lokalno skupnost, ampak na dolgi rok seveda še kako učinkovito, ker vendarle se ustvarjajo delovna mesta plus gradi vsa potrošnja, vse kar potem investicije prinesejo.

Nekaj kar je tudi novega, seveda, ta zakon opredeljuje strateško investicijo. S tem se želimo izogniti podobnim zgodbam, kot je bila lex Magna, ni bila najboljša, se strinjam z vidika zakonodaje, z vidika vseh postopkov, ampak v trenutku, ko nam je povpraševanje ali interes Magne priletel na mizo, je bila to edina varianta, da to investicijo tudi pripeljemo in izpeljemo v Sloveniji. Lahko nam očitate marsikaj, ne morete nam očitati pa netransparentnosti, ne tega, da smo vselej dali na mizo vse podatke, kar je bilo treba, da smo karkoli skrivali pod mizo, in tudi danes, še enkrat poudarjam, jaz še vedno verjamem, da je ta zgodba, kk je trenutno v izgradnji, torej lakirnica prvi del in da sledijo naslednje faze do popolne avtomobilske digitalizirane, če želite, tovarne, na kakršno smo lahko samo ponosni. In vse kar počnemo zdaj v povezavi s to investicijo, gre v tej smeri. Tako, da s tem, ko uvajamo v ta predlog zakona to strateškost neke investicije, se želimo izogniti podobnim zgodbam, kot je bila ta.

Seveda je ta, preden strateška investicija ali pa investicija postane strateška, mora to predlagati ministrstvo, minister, potrditi vlada s sklepom in znotraj tega se določa tudi nov razlastitveni namen in to je nekaj, kar je tudi sprožilo kar nekaj negodovanja, nekaj nezadovoljstva. Naj takoj pomirim vse tiste, ki dušebrižniško za to skrbijo. Glejte, ne bo nič enostavnega, ne bo velikih razlaščanj, najprej da je investicija strateška, mora biti izjemno velika in pomembna za Slovenija. In do zdaj te kriterije, tudi ki so v zakonu, v bistvu, če prav vem, izpolnjuje samo Magna. In jaz bi si želel, da pride še kakšen tak investitor, ampak roko na srce, v 26 letih takšne investicije nismo imeli, je bila torej samo ena. In so tukaj seveda že s tega vidika strahovi pred nekim velikim razlaščanjem neupravičeni.

Pod dva, seveda zelo jasno piše, da lahko pride do določene razlastitve, samo pod pogojem, da je prostorsko ta investicija že jasno začrtana, da ima izveden občinski prostorski načrt, da je umeščena, šele potem se lahko to zgodi. Torej, nobenega strahu, da bi ali država ali lokalna skupnost ali bilokdo kar razlaščal vse povprek. Daleč daleč od tega. Damo pa seveda manjšo možnost ali pa možnost, da zaradi določenih zadev, zato, da se postopki hitreje izpeljejo in da ne pride do zavlačevanja, to zgodi. In naj povem, da možnost razlastitve nudijo Slovaška, Francija, Nemčija. Torej, države, po katerih se vsaj kar se tiče Francije, Nemčije, marsikdaj in marsikje zgledujemo. In to ni nič novega. To je pravzaprav nekaj običajnega, govorim še enkrat, pri velikih strateških investicijah. In vemo, piše v zakonu točno kakšna ta investicija mora biti.

Še potem splošne aktivnosti, zakon določa tudi splošne aktivnosti spodbujanja investicij in internacionalizacije. Predlog zakona minimalno posega v že veljavno zakonodajo, vse ugodnosti za podjetja, ki so že v veljavi ostajajo. Dobili smo seveda tudi nekaj amandmajev, amandmaji si večinoma sledijo mnenju in priporočilu Zakonodajno-pravne službe in so v večji meri redakcije narave, zato z njimi v celoti tudi soglašamo. Seveda, ampak Trgovinske zbornice, glede vključitve oziroma neizbrisa trgovine med ključnimi dejavnostmi tudi lahko sprejemamo, pri čemer sem tudi na odboru Državnega sveta jasno povedal, glede na število kvadratnih metrov trgovin, trgovskih prostorov na prebivalca v Sloveniji ni variante, da bi podpirali gradnjo novih trgovskih centrov. Ni niti najmanjše možnosti. Lahko pa, če se nek trgovec odloči in v Sloveniji postavi prvo digitalizirano trgovino brez blaga in takšno, kot je Google postavil pred kratkim v Ameriki v Evropi. V tem primeru skočimo takoj in rečemo, zakaj pa ne. Želimo biti referenčni, želimo biti seveda prebojni.

Tako, da to.

Jaz bi ob zaključku rekel, da slovensko gospodarstvo potrebuje krovni zakon s področja investicij. Da je prav, da na enem mestu združimo vse spodbude, vse postopke, ki so za to, da smo kolikor se le da učinkoviti in prijazni gospodarstvu na enem mestu, torej, da, še enkrat poudarjam, zelo jasno zapišemo in rečemo, kakšnih investicij si želimo, to so seveda investicije z visoko dodano vrednostjo, prebojne investicije, tudi investicije v digitalizacijo in vse kar je povezano s tem. In da še enkrat zelo jasno izpostavim na koncu, zakon oziroma predlog zakona izenačuje slovenske in tuje investitorje, s čimer slovenskim podjetjem daje dodatno možnost za to, da pridejo do javnih sredstev pri izvajanju svojih investicij.

Naj samo še zaključek res dodam, ker je seveda največ tudi govora, ali pa precej se vrti okrog sredstev, in to da namenjamo finančne spodbude. Trend v Evropski uniji je zelo jasen, zmanjšujejo se neposredne spodbude, torej finančne spodbude in podpora investitorjem gre v druge smeri, predvsem tudi kakšne davčne / nerazumljivo/ po nekaterih državah, govorimo o olajšanju postopkov, govorimo tudi o razlastitvah in tako naprej. Zmanjšujejo pa se, kot rečeno, torej neposredne finančne spodbude. In temu seveda sledi tudi Slovenija, tako se je s 1. 1. letošnjega leta, del, ki dovoljuje višina spodbude, neposredne finančne spodbude podjetjem, ki investirajo v zahodni Sloveniji znižal s 15 na 10 % upravičenih stroškov, na vzhodu, ki velja za manj razviti del Slovenije, ostaja ta delež 25 %.

Hvala lepa za vašo pozornost.

Še enkrat, se opravičujem, ker sem bil malo daljši, ampak sem želel, da vidite celo sliko, vse pravzaprav, kar počnemo in da je ta zakon samo en del tega, ali pa aktivnosti, s katerimi želimo res to slovensko poslovno okolje narediti prijazno do podjetij.

Hvala.

Hvala tudi vam, ja, za malce daljšo obrazložitev, ampak glede na to, da je zakon izjemno pomemben, tudi razumljivo.

Za magnetogram naj preberem, da gospod Branko Zorman nadomešča mag. Bojana Krajnca ter gospa Marija Bačič nadomešča gospoda Matjaža Hana.

Besedo pa predajam predstavnici Zakonodajno-pravne službe gospe Janji Sosič.

Izvolite

Hvala za besedo.

Na predlog zakona smo podali pisno mnenje, ki ga ne bi v celoti povzemala. V njem smo med drugim opozorili na določene nejasnosti pri opredeljevanju vloge investitorja in prejemnika spodbude. Predlog zakona namreč določa, da vlogo za spodbudo odda investitor, pogodbo o dodelitvi subvencije pa sklene prejemnik spodbude, čeprav je vlogo oddal investitor in je bilo z odločbo tudi odločeno o njegovi vlogi in njegovih zavezah glede investicije.

Določene nejasnosti so bile tudi v primeru strateške investicije, glede katere smo mi razumeli, da lahko strateški investitor na podlagi sklepa vlade o izvedbi strateške investicije pridobi tudi subvencijo. To smo sklepali na podlagi 1. člena zakona, ki govori o tem, da zakon določa oblike investicijskih spodbud in njihovo dodeljevanje, kot tudi iz ostalih členov, ki so se nanašali na strateško investicijo, saj se je povsod uporabljal pojem prejemnika spodbude.

Iz predlaganih amandmajev in pojasnil ministrstva izhaja, da se bodo na podlagi sklepa vlade lahko izvedel razlastitven postopek in omogočilo projektno vodenje kadar bo investitor s tem soglašal. Med tem ko bo investitor subvencijo lahko pridobil na podlagi pravil, ki veljajo tudi za ostale investicije, neodvisno od tega ali gre za strateško investicijo ali ne. Iz pojasnil ministrstvu tudi razumemo, da se bo lahko omogočilo strateškemu investitorju tudi zgolj projektno vodenje. Vendar v tem primeru se nam pač postavlja vprašanje zakaj mora investitor v svoji vlogi, tudi v tem primeru, priložiti elaborat z utemeljitvijo javne koristi in zakaj se mora samo zaradi projektnega vodenja s pogodbo zavezati, da bo investicijo ohranil v regiji 10 let, da bo ohranil določeno število delovnih mest ter celo predložiti bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti. Z vidika investitorja se zdi to dokaj nesorazmeren ukrep.

Morda bi omenila samo še 8. člen predloga zakona, kjer kljub vloženemu amandmaju še vedno ni jasno, kako se bo določila višina nadomestila za stavbno pravico ter kaj se bo zgodilo v primeru prenehanja stavbne pravice, če se investicija ne bo začela izvajati v roku petih let od sklepa vlade.

V bistvu se nam postavlja vprašanje, če dikcija pod istimi pogoji, če se nanašajo tudi na primer stavbne pravice in ali bo morala občina investitorju v tem primeru vrniti celoten znesek nadomestila, čeprav je določeno obdobje investitor imel stavbno pravico na nepremičnini in tudi morebiten znesek za povečanje tržne vrednosti nepremičnine na podlagi stvarno pravnega zakonika.

To je mogoče to glede našega mnenja.

Kar nekaj naših pripomb je upoštevanih z amandmaji koalicije in predlogi za amandmaje odbora. Glede nekaterih pa je ministrstvo podalo pojasnila. Hvala.

Hvala tudi vam. Besedo predajam predstavniku Državnega sveta, gospodu Oskarju Komacu. Izvolite.

Hvala za besedo, predsedujoča. Lep pozdrav vsem skupaj.

Komisija Državnega sveta za gospodarstvo je predlog samega zakona podprla. Posebej je dobrodošlo, da se izenačuje neenakopraven položaj domačih in tujih investitorjev. Ob vsem tem pa je imela tudi določene pripombe na višino sredstev. Namreč, proračuni so za naslednji dve leti sprejeti in iz teh sredstev ni razvidno, da je teh sredstev dovolj oziroma ali bo možno slediti povpraševanju po teh sredstev. Istočasno se pa seveda tudi ne ve kakšne bodo te dimenzije.

Kar se tiče samoupravnih lokalnih skupnosti se je pojavil neke vrste, bom rekel, pomislek pri, bom rekel, dajanju popustov na neka zemljišča ali pa celo brezplačno uporabo. Po našem mnenju bi bilo bolj primerno, da se to odda v nek dolgoročen zakup, ne vem, za 99 let ali nekaj podobnega, ker komisija smatra, da je samo zemljišče toliko pomembna zadeva, ki je v bistvu ne moreš nadomestiti, ko je nekomu na nek način oddaš jo potem praktično nemogoče, da jo dobiš nazaj, razen če jo ponovno odkupiš. In zato smo bili za neko takšno, bom rekel, varianto.

Kar se pa tiče spodbujanja trgovine, moram reči, da na komisiji je bilo razumljeno, da predlagatelj ne direktno ne nasprotuje, da se tudi trgovino vključi v ta paket. Danes je bilo povedano nekoliko drugače. Z mnenjem Trgovinske zbornice ste tudi seznanjeni. Oni pač vztrajajo na temu, da je potrebno seveda pod tistimi pogoji, ki so določeni, spodbujati tudi trgovino, kot pomembnega zaposlovalca in kot pomembnega gospodarskega akterja na tem področju. Hvala lepa.

Najlepša hvala. Besedo predajam vabljenim oziroma ostalim prisotnim. Bi želel kdo kakšno obrazložitev ali svoj vidik? Izvolite. Se boste predstavili z imenom in priimkom in inštitucijo iz katere prihajate, prosim.

Hvala za besedo. Moje ime je Marjanca Simsič, prihajam iz Trgovinske zbornice Slovenije, in sicer v okviru Trgovinske zbornice Slovenije smo se seznanili s predlogom zakona in podali predlog k 14. točki četrtega odstavka 4. člena predloga zakona. Kajti, menimo, da so cilji zakona pravi. In sicer cilji zakona so večanje produktivnosti, spodbujanje večjega tehničnega napredka, spodbujanje prehodov v zeleno in nizko ogljično krožno gospodarstvo. Ne strinjamo se s tem, da je trgovina izločena iz tega, da se spodbuja tudi v tej dejavnosti ter pozitivne cilje. Zato predlagamo, da se 14. točka četrtega odstavka 4. člena predloga zakona črta. Se pravi, da se tudi trgovini omogoči enak položaj kot ostalim dejavnostim, razen seveda tistim dejavnostim kjer so evropske pravne podlage, ker to onemogočajo, vendar trgovine med njimi ni. Zato smo se zavzeli, da se trgovino, se pravi, ki se danes sooča tudi podobno kot ostale dejavnosti v gospodarstvu in se sooča z izzivi tako na področju digitalizacije poslovnih procesov, prehoda v zeleno gospodarstvo, izzivov na področju digitalnih kompetenc, da se tudi tej dejavnosti poda možnosti v okviru tega zakona, ki je krovni zakon in da se ta signal sporoči tudi dejavnosti trgovine. V tem delu smo podali predlog za amandma in prosimo, da ta predlog tudi se vključi v nadaljnjo obravnavo tega zakona. Hvala.