Spoštovane kolegi in kolegice, spoštovani predstavniki Vlade, spoštovani vsi gostje na naši seji Odbora za finance in monetarno politiko, jaz prav vse lepo pozdravljam.

Pričenjam 47. sejo Odbora za finance in monetarno politiko.

Obveščam vas, da so zadržani in so se opravičili … Na začetku seje bo manjkal poslanec Uroš Prikl in Roberto Battelli, s pooblastili pa na seji sodelujejo namesto poslanca Luka Mesca Miha Kordiš, mag. Bojana Krajnca Irena Kotnik in Maruše Škopac dr. Jasna Murgel.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. V poslovniškem roku nisem prejela predlogov za širitev ali umik točke, zato ugotavljam, da je takšen dnevni red za današnjo sejo, kot je bil predlagan s sklicem, tudi sprejet.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVENGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O JAVNIH FINANCAH.

Predlagatelj tega zakona je Vlada.

V zvezi s tem postopkom je bila že opravljena splošna razprava, in sicer na 36. redni seji Državnega zbora in sprejet sklep, da je zakon primeren za nadaljnjo obravnavo.

K obravnavi te točke so vabljeni predstavniki Ministrstva za finance, Fiskalnega sveta in Zakonodajno-pravna služba. Dodatno so bili vabljeni tudi predstavniki Združenja občin Slovenije in mag. Boštjan Vasle, direktor UMAR-ja.

Kot dodatno gradivo smo prejeli dopis Fiskalnega sveta, mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Združenja občin Slovenije in mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance.

Rok za vložitev amandmajev je potekel 26. 1. 2018.

Amandmaje so k posameznim členom vložile poslanske skupine koalicije.

Preden začnemo z drugo obravnavo predloga zakona, imam še eno pooblastilo, in sicer Andrejo Potočnik nadomešča Irena Grošelj Košnik.

Za uvodno predstavitev zakona dajem besedo državni sekretarki na Ministrstvu za finance, mag. Saši Jazbec.

Izvolite.

Najlepša hvala za besedo. Lepo pozdravljeni, spoštovani poslanci, spoštovane poslanke.

S predlaganim zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih financah se v pravni red Republike Slovenije dokončno prenaša direktiva Sveta 2011/85 o zahtevah v zvezi s proračunskimi okviri držav članic. V okviru Evropske unije je bil namreč novembra 2011 sprejet paket zakonodajnih predlogov petih uredb in direktive, katerih namen je bil okrepiti fiskalno odgovornost držav članic in okrepiti njihovo ekonomsko upravljanje. Direktiva je bila v slovenski pravni red delno prenesena že z Zakonom o fiskalnem pravilu, dokončno pa bo pravno implementirana s predlaganimi spremembami in dopolnitvami Zakona o javnih financah. Nadalje je bilo treba določiti ureditev, povezano s srednjeročnim načrtovanjem fiskalne politike, saj Zakon o fiskalnem pravilu v več določbah napotuje na ureditev v zakonu, ki ureja javne finance. S predlaganim zakonom se določata proračunska dokumenta, na podlagi katerih bo načrtovanju prioritet države posvečena bistveno večja pozornost, to sta državni program razvojnih politik in srednjeročna fiskalna strategija.

Državni program razvojnih politik vlada sprejme do 30. novembra tekočega leta, vsebuje pa razvojne usmeritve in tiste prioritete vlade, ki so ključnega pomena za razvoj Slovenije. Do sedaj so se ti načrti pripravljali spomladi ob pripravi nacionalnega reformnega programa in programa stabilnosti, v okviru predlaganega postopka se zdaj čas priprave proračunskih dokumentov za naslednja štiri leta začne že jeseni, ko do sredine oktobra tekočega leta ministrstva za svoja področja predlagajo seznam prioritet. Na tej podlagi predstojnik službe, pristojne za razvoj, v sodelovanju z ministrom, pristojnim za finance, pripravi predlog državnega programa razvojnih politik, ki ga do konca novembra sprejme vlada. Poleg ključnih prioritet in razvojnih usmeritev vlade dokument vsebuje usmeritve za predvidene strukturne reforme in ostale institucionalne spremembe ob hkratni zahtevi, da morajo biti finančne posledice skladne z omejitvami, ki izhajajo iz Zakona o fiskalnem pravilu. Kljub temu, da je za pripravo finančnih načrtov uporabnikov proračuna treba razpolagati tudi z zadnjimi makroekonomskimi napovedmi, je mogoče trditi, da bo državni program razvojnih politik ključni dokument, ki bo v prihodnje predstavljal osnovno za pripravo finančnih načrtov proračunskih uporabnikov.

Srednjeročna fiskalna strategija je dokument vlade, v katerem se opredeljuje in začrta smeri fiskalne politike v naslednjih letih oziroma na srednji rok. Fiskalna strategija vsebuje vrsto elementov, ki služijo kot podlaga za ugotovitev ustreznosti konsolidacije javnih financ. Z amandmajem je na zahtevo Evropske komisije dodana obveznost, da fiskalna strategija vključuje tudi kvalitativne in kvantitativne opise ukrepov, s katerimi se bo dosegel ciljni saldo sektorja država, analizo občutljivosti ob različnih predpostavkah rasti bruto domačega proizvoda in obrestnih merah ter odgovornost ministra, pristojnega za finance, za pripravo okvira programa stabilnosti, napovedi prihodkov in izdatkov sektorja država ter za izvedbo ukrepov, ki jih je treba sprejeti v okviru ugotovljenih odstopanj iz 11. člena Zakona o fiskalnem pravilu. V skladu s tem členom je bilo treba v Zakonu o javnih financah določiti tudi ukrepe za primer, če se srednjeročna uravnoteženost ne izvaja v skladu z Zakonom o fiskalnem pravilu ali če Republika Slovenija sprejme priporočilo oziroma poziv Sveta zaradi odstopanja od določb Pakta za stabilnost in rast. Predlagani zakon za tovrstne primere ministru, pristojnemu za finance, podeljuje pooblastilo, po katerem lahko dovoli prevzemanje obveznosti samo na podlagi njegovega predhodnega soglasja, lahko predlaga Vladi sprejetje predpisov, s katerimi se zmanjšajo izdatki proračunov sektorja države, ali prepove prerazporejanje pravic porabe. Navedeni člen določa tudi obveznost priprave predloge spremembe okvira, če je to pomembno za zagotovitev spoštovanja srednjeročne uravnoteženosti javnih financ.

Predlagani zakon določa tudi novo nalogo Fiskalnemu svetu, in sicer mora ta vsaki dve leti opraviti analizo napovedi makroekonomskih agregatov, ki jih pripravlja Urad za makroekonomske analize in razvoj. Navedena ureditev izhaja iz zahteve Evropske komisije, s predlaganim amandmajem pa se na način, da je ureditev še skladna z zahtevami Evropske komisije, sledi pripombam Fiskalnega sveta. S predlaganim zakonom se določa še način izračunavanja in uporaba presežkov vseh institucionalnih enot sektorja država, hkrati pa na podlagi izrecne zahteve v Zakonu o fiskalnem pravilu tudi v katerih primerih lahko ustanovitelj institucionalne enote zahteva vplačilo presežkov v proračun ustanovitelja. Ker se s predlaganim zakonom določa tudi način izračunavanja presežka, se posledično ta ureditev črta iz Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije. Ob upoštevanju povedanega je bilo treba ustrezno prilagoditi tudi določbe iz zakona, ki določajo vsebino proračunskega memoranduma, hkrati pa je bilo treba za pripravo najzahtevnejših dokumentov določiti prehodno obdobje.

Torej, na koncu bi poudarila še glede pripomb na to verzijo zakona … Pripomba Združenja občin v delu, ki se je nanašala na pristojnost ministra za finance oziroma Vlade, da posega na višino izdatkov občin, je z amandmajem upoštevana, medtem ko se določba o možnosti povečanja premoženja institucionalnih enot sektorja država ne nanaša na povečanje premoženja pri občinah. In pa vsebina predlaganega zakona je usklajena tako z Evropsko komisijo, z vloženimi amandmaji pa sledi tako pripombam Fiskalnega sveta kot Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora.

Toliko za uvod. Hvala lepa.

Najlepša hvala.

Besedo dajem predstavnici Zakonodajno-pravne službe.

Mag. Sonja Bien Karlovšek, izvolite.

Hvala lepa.

V pisnem mnenju k predlogu zakona je ZPS opozorila zlasti na nedopustno urejanje materije, ki je že urejena v Zakonu o fiskalnem pravilu, ki se po Ustavi sprejema z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev, kar je odpravljeno z ustreznim amandmajem koalicijskih poslanskih skupin. Prav tako je opozorila na razmerje do drugih zakonov, ki urejajo isto materijo, in sicer ZIPRS1819 in Zakon o davčnem postopku, pomanjkljivo ureditev državnega programa razvojnih politik, srednjeročne fiskalne strategije in nejasnost ukrepov za fiskalno disciplino. Z amandmaji koalicijskih poslanskih skupin so določbe ustrezno dopolnjene. Srednjeročna fiskalna strategija je razmejena v razmerju do okvira za pripravo proračunov sektorja država, ki je urejen v Zakonu o fiskalnem pravilu, ukrepi za fiskalno disciplino pa so jasno ločeni od ukrepov za zagotavljanje uravnoteženosti proračuna države. Dopolnjene so tudi končne določbe zaradi določitve prenehanja veljavnosti posameznih členov Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2018 in 2019 in Zakona o davčnem postopku.

Hvala lepa.

Besedo sedaj dajem predstavnici oziroma predsednici Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance.

Mag. Marija Lah, izvolite.

Predsedujoča, hvala lepa za besedo. Lep pozdrav poslankam in poslancem Državnega zbora in vsem vabljenim.

Komisija Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance je predlog zakona obravnavala na drugi seji 25. januarja 2018 in je predlog zakona podprla, predvsem tudi v luči, da so bile v predlogu oziroma kasneje z amandmaji upoštevane tudi vse pripombe Fiskalnega sveta. Je pa komisija ob tem izrazila tudi podporo strokovnim službam Ministrstva za finance glede na to, da v obrazložitvi zakona, kot tudi v ustni obrazložitvi je bilo poudarjeno, da je Ministrstvo za finance prvotno želelo pripraviti celoten Zakon o javnih financah na novo in da kasneje zaradi kasnejših političnih odločitev do tega ni prišlo. Torej, naša pobuda gre v smeri, da Ministrstvo za finance nekako ne odneha pri tej nalogi in da se odloči za ponovno proceduro celotnega Zakona o javnih financah. Ampak, kot že rečeno, v tej fazi je Komisija za gospodarstvo predlog danes obravnavanega zakona podprla.

Hvala lepa.

Najlepša hvala.

Sedaj pa dajem besedo še ostalim vabljenim. Najprej predstavniku, v kolikor jo želite, predstavnikom Fiskalnega sveta.

Ja, izvolite. Gospod Tomaž Perše, imate besedo.

Ja, hvala lepa za besedo. Lep pozdrav tudi v imenu Fiskalnega sveta.

Fiskalni svet je že lani jeseni opozoril na čimprejšnjo sprejetje novele Zakona o javnih financah. Tudi mi obžalujemo, da do celotne prenove zakona ni prišlo, pa vendar … Pred nami je prenos direktive. Tudi na to smo podali na Fiskalnem svetu že lani decembra pripombe na Ministrstvo za finance in jih potem na usklajevalnem sestanku tudi uskladili, 24. januarja. Tako da, v bistvu so iz vidika Fiskalnega sveta pripombe upoštevane in so v amandmajih (?), ki so pred vami.

Hvala.

Najlepša hvala tudi vam.

Besedo sedaj dajem direktorju UMAR-ja.

Mag. Boštjan Vasle, izvolite, imate besedo. Izvolite.

Hvala lepa za besedo.

Zakon, ki ga danes obravnavamo, oziroma spremembe zakona v pomembnem delu urejajo tudi delovanje našega urada. Namreč, določajo obseg in tudi roke, v katerih je potrebno pripraviti napovedi gospodarskih gibanj, ki so ključna podlaga za pripravo proračuna, pa tudi za vodenje ostalih ekonomskih politik Vlade. Ob tem bi rad opozoril, da zakon na tem področju uvaja pomembno spremembo, namreč skrajšuje, pomembno skrajšuje, praktično prepolavlja roke, v katerih mora naš urad pripraviti spomladansko in jesensko napoved makroekonomskih gibanj. Naj ob tem povem, da je že po prejšnjem oziroma po sedaj veljavni zakonodaji 14-dnevni rok zagotavlja, da je bil urad v Sloveniji prvi, ki je pripravil vsakokrat makroekonomske napovedi in tudi, če pogledamo mednarodne primerjave, so institucije, ki so pripravile podobno obsežno napoved, po navadi napoved objavile kasneje kot v 14-dnevnem roku, torej ta sprememba, ki jo predlaga sprememba zakona, bo na nek način lahko vplivala tudi potem na kvaliteto našega dela, kajti naš 7-dnevni rok se nam zdi precej kratek, mogoče zelo že nekoliko nerazumen, ko govorimo o obsegu napovedi, ki jo pripravimo na uradu.

Hvala.