Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne prav lepo pozdravljam!

Pričenjam 41. redno sejo Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino.

Obveščam vas, da je zadržana poslanka Vesna Vervega, ki pooblašča poslanca Ivana Preloga, in še poslanec Ivan Škodnik pooblašča poslanko Eriko Dekleva.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red seje odbora:

1. Predlog zakona o spremembi Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, druga obravnava in

2. Razno.

Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov v zvezi z dnevnim redom, je določen takšen dnevni red seje, kot je bil predlagan s sklicem.

Smo pri 1. TOČKI DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBI ZAKONA O ORGANIZACIJI IN FINANCIRANJU VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA.

V zvezi s to točko ste prejeli gradivo, ki je objavljeno na spletni strani Državnega zbora, in sicer predlog zakona, mnenje Zakonodajno-pravne službe, pripombe predstavnikov zasebnih osnovnih šol, amandma Poslanske skupine Levica ter mnenje Vlade Republike Slovenije, dodatno pa ste prejeli še umik amandmaja Poslanske skupine Levica.

K tej točki sem vabila, kot je razvidno iz sklica seje.

Odbor bo predlog zakona obravnaval na podlagi 126. člena Poslovnika.

Rok za vlaganje amandmajev se je iztekel v sredo, 24. januarja letos, v poslovniškem roku pa je amandma vložila Poslanska skupina SDS. Amandma ste prejeli.

Odboru predlagam, da v skladu s tretjo alinejo prvega odstavka 128. člena Poslovnika ob koncu razprave glasujemo o vseh členih skupaj. Se strinjate? Ugotavljam, da ja.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona.

Želi predlagatelj predloga zakona podati dopolnilno obrazložitev k členom predloženega zakona? Ja. Kolegica Jelka Godec, izvoli.

Najlepša hvala za besedo, predsednica.

Zdaj, zakon, ki je danes v obravnavi, je že petič na odboru oziroma gre za peti poskus obravnave oziroma sprejetja. Še četrtič to predlaga Slovenska demokratska stranka, enkrat je predlagala Vlada in je bilo tudi tisto zavrnjeno. Gre seveda za to, da je 4. decembra 2014 Ustavno sodišče odločilo, da je prvi stavek drugega odstavka 86. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja v delu, ki se nanaša na javnoveljavne programe osnovnošolskega izobraževanja, v neskladju z Ustavo. Gre namreč, kot verjetno vsi poslanci vedo, pa tudi javnost, za financiranje javnoveljavnih programov, ki jih izvajajo zasebne šole. V Slovenski demokratski stranki smo ta predlog zakona vložili torej že četrtič, in sicer 1. februarja 2017. Danes je v obravnavi, zato ker je bil pač prej že v obravnavi zakon Vlade.

Torej, samo da osvetlimo zadeve … Ustavno sodišče je takrat, decembra 2014 tudi odločilo oziroma ugotavlja, da je treba protiustavnost odpraviti v roku enega leta od objave te odločbe. Torej, nekje decembra 2015 bi moral zakonodajalec odpraviti to protiustavnost. Ker tega ni bilo, smo seveda v Slovenski demokratski stranki že večkrat vložili predlog novele zakona in naš predlog se glasi, da se zasebni osnovni šoli, ki izvaja programe iz prvega odstavka tega člena, torej člena ZOFVI, se za izvedbo programa zagotavlja 100 % sredstva, ki jih država oziroma lokalna skupnost zagotavlja za izvajanje programa javne šole, s tem, da zasebnim osnovnim šolam ne pripadajo sredstva za naložbe, investicijsko združevanje (?) in opremo. V Slovenski demokratski stranki torej menimo, da, če želimo odpraviti protiustavnost, ki jo ugotavlja Ustavno sodišče iz decembra 2014, je potrebno javnoveljavne programe osnovne šole, ne glede na to, kdo je ustanovitelj te šole, če se torej izvajajo javnoveljavni programi, financirati 100 %. Menim, da je bilo že kar nekaj oziroma veliko razprave opravljene že ob vladnem zakonu in verjamem, da danes verjetno kakšnih novih zadev v bistvu ne bomo slišali, pa vendarle menim, da bi morali biti poslanci toliko odgovorni, da sledimo odločbi Ustavnega sodišča. Predvsem bi to seveda pričakovali od koalicije. Namreč, na to, da se odločbe Ustavnega sodišče ne upoštevajo v smislu, da zakonodajalec ne odpravi te protiustavnosti, sta opozarjala tako bivši predsednik Ustavnega sodišča, gospod Mozetič kot sedanja predsednica, gospa Sovdatova, ki pravita, da s tem, ko se ne spoštuje oziroma ne odpravlja protiustavnosti, tudi pravna in politična kultura v državi zelo peša. V Slovenski demokratski stranki menimo, da se s financiranjem zasebnih šol 100 % tam, kjer se izvaja javnoveljavni program, sledi odločbi Ustavnega sodišča. Če preberete mnenje Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, meni, da ta naš predlog sledi odločbi Ustavnega sodišča in da torej ni nekih večjih pripomb. Tiste pripombe, ki so bile oziroma so podane s strani ZPS, pa smo z amandmajem oziroma jih želimo odpraviti. Torej, javnoveljavni programi, ki se izvajajo v katerikoli osnovni šoli, ne glede na to, kdo je ustanovitelj, naj se financirajo 100 %, naj se izenačijo pogoji vseh tistih osnovnošolcev, ki se šolajo po javnoveljavnih programih, s konkurenčnostjo z zasebnimi šolami pa se po našem mnenju tudi dviguje kvaliteta šolstva, tudi javnega šolstva, tako da… Torej, naš predlog, še enkrat, menimo, da sledi odločbi Ustavnega sodišča, da je potrebno javnoveljavne programe financirati 100 %, seveda pa razširjeni programi, ki so posebej namenjeni samo zasebnim šolam oziroma šolam, ki zasledujejo neka parcialna stališča, tisto pa seveda ne.

Kaj več, verjetno v razpravi, tako da toliko za začetek.

Hvala lepa.

Zdaj pa dajem besedo predstavnici Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.

Ja, izvoli.

Ja spoštovana predsednica, nisem imel namena, ampak sem upal, da boste vi kot predsedujoča ugotovila, da v bistvu mnenje v predlogu zakona s strani Vlade sploh ni pravo. Pač smo priča »copy-paste« politiki te Vlade, ki niti ne pove za kateri zakon gre in v skladu z svojo »copy-paste« maniro niti svojih datumov ne zna pravilno datirati. Tukaj piše, da gre za zakon, ki smo ga vložili v Poslanski skupini SDS z dnem 30. marec 2016 in, da predvidevamo, da se predlog zakona prične izvajati s 1. septembrom 2016. Skratka, jaz bi prosil predsednica, da opozorite Vlado, da naj drugič pisne izdelke pripravi v skladu z obstoječim predlogom zakona, ne pa z prejšnjimi predlogi zakonov, kljub temu, da sta skoraj identični kot sta, ampak mislimo, da je prav, da, če ne za trenutni dogodek pa za arhive, bi bilo prav, da pravniki ali na Vladi ali pa na Ministrstvu za izobraževanje delajo svojo nalogo v skladu z svojo plačo, ki jo prejemajo in naj bodo pozorni, ne samo na vsebino, ampak tukaj vemo, da kršijo Ustavni red Republike Slovenije, ampak bodo pozorni tudi na obliko in zato prosim spoštovana predsednica, da nemudoma opozorite Vlado, da naj pripravi novo mnenje, ki ga je predložila k temu zakonu, da bomo sploh vedeli o katerem zakonu govorimo.

Hvala.

Hvala.

Zdaj tako ali tako sem imela namen dati besedo državni sekretarki dr. Andreji Barle Lakota in predlog proceduralni ste slišali, prosim, če nanj odgovorite.

Hvala.

Najlepša hvala za besedo.

Zdaj, zakaj pravzaprav v mnenju gre? Glede na to, da je predlog kakršen je bil posredovan zdaj že v tretje identičen, je seveda stališče Vlade vsebinsko identično, zdaj kar se tiče samega zapisa, bom ga kasneje še enkrat obrazložila, kar se tiče samega zapisa je v uvodnem tekstu narejen neke vrste povzetek, medtem, ko mnenje Vlade te datume korektno povzema. Se pravi, samo mnenje, ki sledi prvima dvema odstavkoma potem korektno povzema datume. Zdaj kar se tiče mnenja je pa takšno kot je bilo že dvakrat povedano, zdaj v tretje, gre zato, da sam člen, ki govori o načinu financiranja ne odpira samo problematike financiranja, ampak celotnega položaja in razmerja med javnim in zasebnim. Ravno zato, ker menimo, da v zdajšnjem zakonu, zdaj veljavnem zakonu je nastalo cel kup vprašanj, ki jih je potrebno razrešiti, smo seveda predlagali bolj številne člene, ki bi jasneje opredeljevali razmere med javnim in zasebnim. Iz mnenja Vlade k temu zdaj predlaganemu zakonu, izhaja enako, torej gre za to, da samo z spremembo financiranja, samo z tem členom ne rešujemo kompleksnosti položaja in razmerja med javnim in zasebnim.

To je to.

Hvala lepa.

Zdaj pa dajem besedo predstavnici Zakonodajno-pravne službe, dr. Katji Triler Vrtovec.

Izvolite.

Hvala za besedo, lep pozdrav vsem.

Razlog za sprejem zakona o spremembi Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja je kot že rečeno uskladitev z odločbo Ustavnega sodišča številka U1269/12 z dne 14. decembra 2014. O financiranju zasebnega šolstva, katere rok za odpravo ugotovljenega neskladja s pravico do financiranja obveznega osnovnošolskega izobraževanja iz javnih sredstev se je iztekel pred več kot dvema letoma. Menimo, da predlog zakona odpravlja v navedeni odločbi ugotovljeno neskladje z drugim odstavkom 57. člena Ustave in čeprav je pred Ustavnim sodiščem že vložen nova pobuda za oceno ustavnosti 86. člena ZOFI, Državni zbor ugotovljene protiustavnosti do sedaj še ni odpravil. Opozarjamo, da ne izvršitev odločbe Ustavnega sodišča pomeni kršitev načela pravne države in načela delitve oblasti, zato lahko Ustavno sodišče ob vnovični presoji izpodbijane ureditve na podlagi ugotovitve, da so bili dosedanji zakonodajni postopki za izvršitev njegove odločbe v Državnem zboru neuspešni, v skladu z načelom stopnjevanja sankcij samo določi način izvršitve ugotovljenega neskladja z drugim odstavkom 57. člena Ustave.

Hvala za besedo.

Hvala lepa tudi vam.

Predstavnika Državnega sveta ni.

Torej, prehajamo na razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona.

Odpiram razpravo o 1. členu.

Jelka Godec, izvoli.

Ja, zdaj jaz bi eno pripombo, ki je prej sicer nisem dala. Notri, v gradivu imamo tudi mnenje zasebnih osnovnih šol, jaz bi tu apelirala… Gre, namreč, za mnenje, ki je bilo podano glede na vladni predlog in je v bistvu nerelevantno. Gre za to, da so se takrat predstavniki zasebnih šol očitno po tem dokumentu pogajali oziroma pogovarjali z ministrstvom in tukaj govorimo torej še vedno o tisti formuli 100:85, tako da takšno gradivo v bistvu ni relevantno za današnjo razpravo. Ampak, dobro, zdaj v gradivu to imamo, ampak takrat je bilo očitno s strani zasebnih šol, jaz o tem ne bi mogla govoriti, mogoče bi lahko kakšen predstavnik povedal, pač nekako sprejeto, da so se vdali v to, da bi pa mogoče za 100:85 dobili tisto minimalno, pa še to ne, da so se s tem zadovoljili. Ampak jaz mislim, da je bilo danes že jasno in glasno povedano, da je zadeva, zakon še vedno protiustaven, da po toliko letih, torej od decembra 2014 v Državnem zboru zaradi koalicijskih zadev poslanci nismo bili sposobni sprejeti zakona, ki bi odpravil to protiustavnost, kar je žalostno. Če drži to, kar je bilo zdaj rečeno tudi s strani Zakonodajno-pravne službe, da gre za novo odločanje na Ustavnem sodišču in da nam bo Ustavno sodišče v bistvu določilo kako odpraviti to, je, mislim da, dosti žalostno za našo parlamentarno demokracijo, da se nam to dogaja. Menim, da bi morala tukaj koalicija, predvsem koalicija biti bolj odgovorna do odločitev Ustavnega sodišča in ne razumem tega zavlačevanja s to odpravo protiustavnosti.

Kar se tiče samega zakona … Kolikor jaz razumem mnenje Vlade, ne nasprotuje 100-odstotnemu financiranju. Nasprotuje oziroma njihovo mnenje je, da to področje odpira mogoče, ne probleme, ampak nova vprašanja, ki pa se dajo seveda tudi rešiti mogoče drugače, trenutno zdaj v zakonu. Gre seveda tudi za to, da, če financiraš zasebne šole ali pa javne, da je treba tudi izvajanje javnoveljavnih programov, če država financira 100-odstotno, tudi evalvirati, tudi spremljati in po možnosti tudi zadeve sankcionirati, če zadeve ne gredo v pravi smeri. Tu ne gre samo za zasebne šole. Moje mnenje je, da bi morali tudi javne šole evalvirati in tudi tam mogoče kdaj poostriti nadzor, pa ne govorim o birokratskem poostrenju nadzora, torej o tem, kar morajo učitelji pisati, ampak tudi kvaliteti samega javnega šolstva. Sama stojim na stališču, pa je tudi stališče Slovenske demokratske stranke, da ne bi smeli govoriti o zasebnih in javnih šolah, ampak dobrih in slabih šolah, torej dobrem in slabem izvajanju osnovnošolskega javnoveljavnega programa. Še enkrat, ne bi smelo biti toliko pomembno, kdo je ustanovitelj osnovne šole oziroma kdo je tisti, ki verificira, ampak kako se izvaja javnoveljavni program osnovne šole v smislu, ali se izvaja kvalitetno, ali se izvaja po vseh načelih Ustave, zakonov, in tako naprej, in tudi po moralno etičnih načelih.

Zdaj, povedali smo že tudi to, da v primeru 100-odstotnega financiranja javnoveljavnih programov, še enkrat govorim, ne ogrožamo mreže javnih šol. Mreža javnih šol je kvalitetna oziroma razporejena po Sloveniji dokaj dobro z dokaj dobrim pokritjem, mogoče bi lahko bilo kje še boljše, mogoče bi bilo kje kakšno šolo treba priklopit kam drugam, ampak menim, da se tukaj ne ogroža mreže javnih šol. Mreža javnih šol je zaščitena tudi po ZOFVI – v naslednjem členu, kjer piše, da se zasebna šola ne more, ne sme ustanoviti tam, kjer je ogrožena javna šola -, in strahovi, ki so se pojavljali že pri obravnavi vladnega predloga, češ da bomo uničili mrežo javnih šol, so nesmiselni in nimajo nobenih argumentov.

Zato še enkrat - v Slovenski demokratski stranki govorimo o tem, kar govorijo tudi ustavni sodniki, kar govorita bivši in sedanja predsednica Ustavnega sodišča, da je potrebno spoštovati odločbe Ustavnega sodišča in jih tudi odpravljati, če Ustavno sodišče tako naloži in je zelo, zelo neodgovorno od Državnega zbora, da tega ni sposobno narediti v treh letih. Ampak pravim, v opoziciji to vlagamo že četrtič, koalicija tega očitno ni sposobna izvesti in v Slovenski demokratski stranki si ne dovolimo, da bo nekdo na koncu rekel, da smo vsi poslanci isti, da ne upoštevamo odločbe Ustavnega sodišča in da ne izvršujemo odločb. Tako da, jaz bi pričakovala nekako podporo temu zakonu, očitno po izjavah, ki jih danes poslušam, to ne bo mogoče. Bi pa vsem poslancem koalicije dala na srce, da boste odgovornost seveda nosili vi. Zdaj, nekaterih v naslednjem sklicu več ne bo in se požvižgajo na to odgovornost, morate pa vedeti, da je premier obljubil staršem in otrokom zasebnih šol, da bodo imeli 100-odstotno financiranje že pred letom, dvema in da je bilo to že nazaj in da se te zadeve vlečejo in da so nekateri starši tukaj v tej fazi, da torej da nekdo obljubo, je ne izvrši in to človek, ki je pravnik, ki bi te zadeve moral bolj razumeti. Torej, kako boste odgovarjali staršem, ki imajo odločbo Ustavnega sodišča, ki imajo ponovno odločanje na Ustavnem sodišču, kako boste prevzemali odgovornost?

Torej, še enkrat, dajmo se pogovarjati o dobrih in slabih šolah in ne o tem, ali je zasebna ali je javna. Jaz mislim, da so javne šole dobre, da pa zasebne šole dvigujejo kakovost tem javnim šolam in so odveč vsi ti strahovi, ki so bili že tolikokrat omenjeni.

Zaenkrat toliko.